EKONOMETRIČNA ANALIZA IN NAPOVEDOVANJE TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA, USMERJENEGA V SLOVENIJO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EKONOMETRIČNA ANALIZA IN NAPOVEDOVANJE TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA, USMERJENEGA V SLOVENIJO Ljubljana, februar 26 KATJA MULIČ

IZJAVA Šudenka KATJA MULIČ izjavljam, da sem avorica ega magisrskega dela, ki sem ga napisala pod menorsvom prof. dr. TANJE MIHALIČ in so-menorsvom prof. dr. LOVRENCA PFAJFARJA in skladno s. odsavkom 2. člena Zakona o avorskih in sorodnih pravicah dovolim objavo magisrskega dela na splenih sraneh. V Ljubljani, dne Podpis:

Kazalo vsebine Uvod.... Splošno o urizmu... 3.. Pojem urizem in urisično gospodarska dejavnos... 3.2. Pojem uris obiskovalec... 5.3. Turizem v sveu in pri nas... 7.3.. Razvoj sveovnega urizma... 8.3.2. Razvoj urizma v Sloveniji... 2. Turisično povpraševanje in elasičnos urisičnega povpraševanja... 3 2.. Turisično povpraševanje... 4 2... Turisično povpraševanje... 4 2..2. Vrse urisičnega povpraševanja... 5 2..3. Dejavniki urisičnega povpraševanja... 6 2..5. Spremembe v razvoju povpraševanja... 2 2.2 Dohodkovna in cenovna elasičnos urisičnega povpraševanja... 2 3. Raziskave v preeklosi... 25 4.. Predsaviev analize urisičnega povpraševanja... 27 4.2. Spremenljivke urisičnega povpraševanja... 28 4.2.. Odvisna spremenljivka urisično povpraševanje... 28 4.2.2. Pojasnjevalne spremenljivke... 3 4.3. Oblika funkcije in elasičnos povpraševanja... 35 5. Tradicionalni model urisičnega povpraševanja... 39 5.. Tradicionalna meodologija modeliranja urisičnega povpraševanja... 39 6. Model»od splošnega k specifičnemu«... 43 6.. Predsaviev modela»od splošnega k specifičnemu«... 43 6.2. Primer ekonomerične analize urisičnega povpraševanja po slovenski urisični ponudbi iz širih izbranih držav... 48 6.2.. Podakovna osnova... 48 6.2.2. Oblikovanje modela... 5 6.2.4. Inerpreacija koeficienov... 57 6.2.5. Empirična analiza... 58 7. Model korekcije napak... 72 7.. Od ADLM modela do Modela korekcije napak... 73 7.2. Wickens-Breusch enofazni prisop... 75 7.3. Tes sacionarnosi in koinegracije... 75 7.4. Od Modela korekcije napak do koinegracijske regresije... 76 7.5. Ocena modela korekcije napak za urisično povpraševanje po slovenski urisični ponudbi iz širih izbranih držav... 77 8. Turisično napovedovanje... 88 8.. Pomen napovedovanja... 88 8.2. Napovedovanje na podlagi ekonomeričnih meod... 88 8.4. Merjenje naančnosi napovedovanja... 89 I

8.4.. Ex pos in ex ane napovedovanje... 89 8.4.2. Napake ocene... 9 8.5. Napovedovanje urisičnega povpraševanja in ocena napovedovanja za izbrane države... 9 Sklep... 95 Seznam kraic... 99 Lieraura... Viri... 5 Priloge... 7 II

Kazalo abel Tabela : Ševilo mednarodnih urisov in deviznih zaslužkov od urizma v leih 95-22... 8 Tabela 2: Države, ki so v vrhu po ševilu urisičnih prihodov, po vrednosi urisičnih prihodkov in odhodkov v leu 22... Tabela 3: Ševilo urisov in njihovih prenočiev v RS v obdobju 954-23*... 2 Tabela 4: Vrse avoregresivnih modelov z razporejenimi odlogi... 45 Tabela 5: Povprečni deleži nočiev urisov iz posameznih držav v vseh nočivah ujih urisov v Sloveniji v obdobju od 97 do 2... 48 Tabela 6: Modeli povpraševanja avsrijskih urisov po slovenskem urizmu... 59 Tabela 7: Najboljši ocenjen model urisičnega povpraševanja avsrijskih urisov (Model delnega prilagajanja)... 6 Tabela 8: Rezulai diagnosičnih esov predlaganega modela:... 6 Tabela 9: Modeli povpraševanja ialijanskih urisov po slovenskem urizmu... 63 Tabela : Izbrana enačba urisičnega povpraševanja s srani ialijanskih urisov... 64 (Dead sar model)... 64 Tabela : Rezulai diagnosičnih esov predlaganega modela... 65 Tabela 2: Modeli povpraševanja nemških urisov po Sloveniji... 66 Tabela 3: Izbrana enačba urisičnega povpraševanja s srani nemških urisov (Model delnega prilagajanja)... 67 Tabela 4: Rezulai diagnosičnih esov predlaganega modela... 68 Tabela 5: Izbrana enačba urisičnega povpraševanja s srani brianskih urisov (Model delnega prilagajanja)... 69 Tabela 6: Modeli povpraševanja urisov Velike Brianije po slovenskem urizmu... 7 Tabela 7: Rezulai diagnosičnih esov predlaganega modela... 7 Tabela 8: Rezulai enonega korena na podlagi DF oz. ADF esa za Avsrijo... 78 Tabela 9: Enačba krakoročnega urisičnega povpraševanja... 79 Tabela 2: Rezulai diagnosičnih esov predlaganega modela... 8 Tabela 2: Rezulai enonega korena na podlagi DF oz. ADF esa za Ialijo... 8 Tabela 22: Enačba krakoročnega urisičnega povpraševanja... 82 Tabela 23: Rezulai diagnosičnih esov predlaganega modela... 83 Tabela 24: Rezulai enonega korena na podlagi DF oz. ADF esa za Nemčijo... 84 Tabela 25: Enačba krakoročnega urisičnega povpraševanja... 85 Tabela 26: Rezulai diagnosičnih esov predlaganega modela... 86 Tabela 27: Rezulai enonega korena na podlagi DF oz. ADF esa za Veliko Brianijo... 87 Tabela 28: Inerpreacija MAPE vrednosi... 9 III

Kazalo slik Slika : Klasifikacija mednarodnih obiskovalcev... 7 Slika 2: Gibanje š. mednarodnih urisov in deviznih zaslužkov od urizma v leih 95-22... 9 Slika 3: Časovna premica napovedovanja... 89 Slika 4: Gibanje dejanske in ocenjene vrednosi š. nočiev na prebivalca avsrijskih urisov... 92 Slika 5: Gibanje dejanske in ocenjene vrednosi š. nočiev na prebivalca ialijanskih urisov... 93 Slika 6: Gibanje dejanske in ocenjene vrednosi š. nočiev na prebivalca nemških urisov... 94 Slika 7: Gibanje dejanske in ocenjene vrednosi š. nočiev na prebivalca avsrijskih urisov... 95 IV

Uvod Turizem je družbeni in ekonomski fenomen 2. soleja, ki se je v zadnjih peih deselejih zelo hiro razvijal. Danes predsavljamo urizem ko pojav, ki se predsavlja ko splošna kulurna poreba ljudi. Nekoč je bil o privilegij maloševilnih in bogaih, medem ko je danes množičen pojav in vse bolj redna poreba ljudi vseh barv, narodnosi in ras. Nikoli v zgodovini niso zabeležili akšnega urisičnega promea ko danes. Kljub raznim sveovnim krizam in recesijam, je urizem na sveovni ravni pokazal svojo odpornos na različne srese in bil v salnem porasu. Razvoj urizma je posajal vedno hirejši. Tako je po podakih Sveovne urisične organizacije (WTO) bilo lea 95 25 mio urisov, 97 lea več ko 6 mio, lea 22 pa že 7 mio urisov. Od lea 96 do 22 je bila njegova povprečna lena gospodarska ras 6,6 odsoka. V leu 22 je zavzemal odsokov sveovnega BDP, 9 odsokov sveovne zaposlenosi in 7 odsokov sveovnega izvoza (WTO, 23). Čeprav urizem v Sloveniji še ni na prvem mesu med gospodarskimi panogami, mu lahko pripišemo velik pomen. Kljub emu, da je v zadnjih deseih leih doživljal poslovno in razvojno sagnacijo, ki so jo povzročile balkanske vojne, nesabilne poliične razmere v naši soseščini, proces lasninjenja in denacionalizacije, preirana insiucionalizacija urisične dejavnosi, neusrezna razvojna urisična poliika in nerazvia urisična infrasrukura, je urizem še vedno pomembna gospodarska dejavnos, ki muliplikaivno vpliva še na druge dejavnosi gospodarsva. Slovenski urizem ima enega največjih proizvodnih panožnih muliplikaorjev (,8), saj povezuje ševilne druge gospodarske dejavnosi, pospešuje regionalni razvoj in povečuje ekonomsko vrednos prosora z vidika naravnih vrednosi in kulurne dediščine (Kovač, 22, sr. 7). V leu 2 je predsavljal slovenski urizem okrog 9 odsokov BDP, 52.5 zaposlenih, odsokov izvoza slovenskega blaga in soriev er odsokov deviznega priliva v ekoči del plačilne bilance (Sirše 2, ci. Kovač, 22, sr. ). Glede na dosedanji razvoj urizma se pričakuje, da bo urizem še naprej naraščal, saj je še daleč od ise očke, ko bi lahko govorili o skorajšnji izčrpanosi, sagnaciji ali celo krizi. To velja ako za mednarodni ko udi za domači urizem. Turisično povpraševanje pa je gonilna sila ega razvoja. Prav zaradi akega gospodarskega pomena, ko ga ima urizem v sveu, se je pokazala poreba in s em veliko zanimanje za proučevanje in analiziranje urisičnega povpraševanja. Z analiziranjem le-ega se skuša razumei glavne dejavnike, ki vplivajo na povpraševanje in njegovo ras er prelome v rasi. To je pomembno izhodišče v urizmu, saj so rezulai eh raziskav primerni za oblikovanje urisične poliike, poslovnih odločiev in planiranje urizma na različnih nivojih. Ker je od urisičnega povpraševanja odvisna dobičkonosnos več dejavnosi, je ocena prihodnjih urisičnih okov zelo pomemben dejavnik. Za učinkovio

planiranje s urizmom povezanih dejavnosi je orej bisvenega pomena čim bolj naančna ocena urisičnega povpraševanja. Namen ega dela je predsavii analizo urisičnega povpraševanja z avoregresijskim modelom razporejenih odlogov (ADLM), ki vključuje ekoče in odložene neodvisne in odvisno spremenljivko in s em modelom analizirai urisično povpraševanje iz širih evropskih držav po slovenski urisični ponudbi er predlagai najboljšo enačbo in jo uporabii pri napovedovanju urisičnih okov. V kolikor na splošni avoregresijski model razporejenih odlogov posavimo omejive, dobimo dese modelov, na podlagi kaerih lahko ocenimo enačbo. Med emi modeli je posebej predsavljen model korekcije napak, ki poleg dinamičnosi upoševa udi rendnos podakov er se ako izogne problemom neprave regresije. V magisrskem delu bom skušala ugoovii ali lahko na podlagi ADLM modelov, kjer so spremenljivke vključene na način od splošnega k specifičnemu in upoševajo dinamičnos podakov, bolje pojasnimo urisično povpraševanje po Sloveniji ko s radicionalnim modelom. Zanima me udi ali je Model korekcije napak, ki upoševa rendnos podakov za oceno in napovedovanje urisičnega povpraševanja boljši od vseh osalih. V magisrskem delu bom govorila o urisičnem povpraševanju in njegovem analiziranju. V prvem delu bom opredelila pojem urizem in druge pojme povezane z njim. Nadaljevala bom s predsavivijo urizma v sveu in pri nas. Ker je glavna ema analiziranje urisičnega povpraševanja, bom najprej predsavila pojem in vrse urisičnega povpraševanja er glavne dejavnike, ki ga določajo. Samo nekaere izmed dejavnikov je možno udi količinsko ovrednoii in ugoovii odzivanje povpraševanja nanje. Zao bom nekoliko podrobneje opisala elasičnos eh dejavnikov na povpraševanje. K prvemu, bolj eoreičnemu delu magisrskega dela, bom dodala še reje poglavje, ki govori o dosedanjih raziskavah na področju urisičnega povpraševanja. V njem bom navedla avorje, uporabljene meode za analiziranje povpraševanja er nekaere ugoovive, ki sledijo iz analiz. V drugi del bom uvrsila besedila od čerega do deveega poglavja, kjer bom podrobneje obdelala ekonomerično analiziranje urisičnega povpraševanja. Čero poglavje bo govorilo o dejavnikih urisičnega povpraševanja, ki jih lahko količinsko ovrednoimo er o elasičnosi povpraševanja, ki bo okra obdelana iz maemaičnega vidika. V peem poglavju bom opisala radicionalno meodo analize urisičnega povpraševanja, ki emelji na eoriji povpraševanja. Funkcija, ki je sesavljena z eno enačbo, je ocenjena z meodo najmanjših kvadraov in ne upoševa dinamičnosi in rendnosi podakov. Spremenljivke vsopajo v model posamično, druga za drugo. Sledi poglavje, v kaerem bom predsavila avoregresijski model razporejenih odlogov, ki se razlikuje od radicionalnega modela po em, da vanj vsopajo ekoče in odložene pojasnjevalne in odložena odvisna spremenljivka isočasno er iz ako posavljenega 2

modela izločimo neznačilne spremenljivke. Upoševa pa udi dinamičnos spremenljivk. Če na splošni ADLM model posavimo omejive, dobimo več modelov: od saičnega, ki je enak radicionalnemu, do modela korekcije napak, ki ga uvrščamo k modernejšim ekonomeričnim prisopom analiziranja, saj se z njim lahko izognemo nepravi regresiji. Tej meodi bom posveila svoje poglavje. Vse meode, ako radicionalna ko meode od splošnega k specifičnemu, pa emeljijo na eni enačbi, kjer je zahevana eksogenos spremenljivk. Vse ADLM modele bom prikazala na konkrenem primeru urisičnega povpraševanja urisov iz Avsrije, Ialije, Nemčije in Velike Brianije po slovenskem urizmu. V vseh primerih bom izbrala najboljši model in ugoovila njegovo sabilnos er primernos za napovedovanje. Namen ekonomerične analize je ugoovii dejavnike, ki določajo urisično povpraševanje, smer njihovega gibanja in inenzivnos vpliva er na podlagi ega določii pravilne ukrepe v urisični poliiki in čim naančneje ugoovii smer razvoja urisičnih prihodov. Tako bo zadnje poglavje namenjeno urisičnemu napovedovanju in oceni naančnosi le-ega. Poleg napovedovanja na podlagi ekonomeričnih modelov bom predsavila še napovedovanje na podlagi enovarianih časovnih vrs. Na koncu pa bom podala še sklepne misli.. Splošno o urizmu Turizem je sar ko človešvo. Današnji urizem je posledica človekove prirojene porebe po gibanju in poovanju. Chaix (Planina, 997, sr. 33) je zapisal:»turizem kaže v svoji dolgi zgodovini posebno lasnos; isočasno je sar in moderen, sar ko človešvo in nov ko včerajšnji pojav. To je razlog, da obravnavamo urizem v dveh delih, in sicer ko predhodno obliko današnjega urizma er ko moderni sodobni urizem zadnjih 8 le«. S pojavom množičnega urizma se je porajala poreba po njegovem proučevanju. V nadaljevanju bom opisala: - pojma urizem in urisično gospodarsko dejavnos; - pojem uris obiskovalec; - razvoj modernega urizma v sveu in pri nas... Pojem urizem in urisično gospodarska dejavnos Čeprav srečamo prvo opredeliev urizma že ob koncu 9. soleja, veljaa za prva eoreika urizma Waler Hunziker in Kur Krapf. Hunziker-Krapfova definicija je iz lea 942 er spada 3

med univerzalne definicije. Turizem sa opredelila ko celoo odnosov in pojavov, ki nasanejo zaradi poovanja in bivanja ujcev v nekem kraju, v kolikor o bivanje ne pomeni salne naselive in ni povezano s pridobino dejavnosjo. Naslednica e eorije je sodobna S. Gallenska definicija urizma, ki urizem opredeljuje ko»celoo odnosov in pojavov, ki nasanejo zaradi poovanja in bivanja oseb, za kaere kraj združevanja ni nii glavni nii salni kraj bivanja ali zaposlive«(mihalič, 22, sr. 29). Saisiki podajajo drugačno definicijo urizma, ki nasane zaradi poreb zbiranja in merjenja mednarodno primerljivih podakov. Lea 99 je WTO (Sveovna urisična organizacija) na pobudo Unsaa (Saisične zveze združenih narodov) organizirala mednarodno konferenco o poovanju in urizmu, in sicer z namenom poenoii definicije, erminologijo in merila v urizmu. To definicijo je sprejela udi Slovenija in se glasi akole:»turizem je sple dejavnosi, oseb, ki poujejo najmanj en dan v kraje zunaj svojega običajnega okolja (z najmanj eno prenočivijo), vendar ne več ko eno leo (365 dni) brez presledka, in sicer zaradi preživljanja prosega časa, poslov ali drugih razlogov. Po dogovoru pa so izločeni nekaeri neprosovoljni nameni poovanj, npr. bivanje v bolnišnici ali podobni medicinski usanovi, ki zagoavlja klinično medicinsko zdravljenje, ko ga je določil zdravnik, bivanje v zaporih, služenje vojaškega roka ipd.«(saisične informacije š. 362/2, sr. 27). Poleg univerzalnih in saisičnih definicij pojma urizem podajajo urisični eoreiki še nominalisične in ekonomske definicije urizma. Prve nimajo eoreične in prakične vrednosi, ker ne uvidijo bisva pojma urizem. Te definicije skušajo bisvo pojava pojasnii iz samega imena. Skupina gospodarskih definicij pa pojasnjuje urizem ko gospodarsko dejavnos, vendar ne govori veliko o pravem bisvu urisičnega pojava (Cicvarić, 99, sr. 9). Pojem urisično gospodarsvo zajema vse ise dejavnosi, ki proizvajajo proizvode in sorive, za kaere se zanimajo, jih kupujejo ali korisijo obiskovalci. Po mednarodni saisični klasifikaciji dejavnos urizem nima svojega samosojnega področja. Težava urizma je prav v em, da ga po merilih srokovnosi udi za saisično spremljanje ni mogoče dovolj dobro opredelii. Eurosa po NACE Rev. za porebe raziskav na področju urizma opredeljuje dva sekorja: - sekor HORECA/TA (HOels and similar esablishmens, REsaurans, CAfes and bars and Travel Agencies) in Obvezna klasifikacija za vso saisiko Eurosaa. 4

- sekor urizem, v kaerega so vključene druge, s urizmom povezane dejavnosi, ki niso zajee v HORECA/TA. Po splošni klasifikaciji dejavnosi je mogoče v Sloveniji za porebe urizma spremljai, proučevai, merii in primerjai naslednje dejavnosi (Zorko, 999, sr. 2): - gosinsvo (samosojno področje H), - dejavnos poovalnih agencij in organizaorjev poovanj, s urizmom povezane dejavnosi (področje I, razred 63.3), - dejavnos žičnic, vlečnic (področje I, podrazred 6.23), - specialisična ambulanna dejavnos (področje N, podrazred 85.22), - obraovanje špornih objekov (področje O, podrazred 92.6), - dejavnos marin (področje O, podrazred 92.62), - dejavnos smučarskih cenrov in smučišč (področje O, podrazred 92.622), - druge šporne dejavnosi (področje O, podrazred 92.623), - prirejanje klasičnih iger na srečo (področje O, podrazred 92.7), - dejavnos igralnic (področje O, podrazred 92.72), - druge dejavnosi za sprosiev (področje O, podrazred 92.72). Torej se pojem urizem uporablja ko izraz za urisično gospodarsvo oziroma ko skupni izraz za urisično ponudbo in urisično povpraševanje. Turisično gospodarsvo je dejavnos, ki omogoča poslovanje in razvoj drugih dejavnosi, ki so medsebojno komplemenarne in obsajajo zaradi nudenja soriev urisom. Turisično gospodarsvo lahko prispeva k celonemu urisičnemu razvoju samo z razvojem rgovine, promea, gradbenišva, kmeijsva in prehrambene indusrije, zdravsva, kulure in osalih proizvodno sorivenih dejavnosi. Vse e dejavnosi prispevajo h kvaliei urisičnega proizvoda in se morajo prilagajai spremembam, ki nasajajo v urizmu, predvsem na srani urisičnega povpraševanja..2. Pojem uris obiskovalec Zadnja saisična opredeliev obiskovalcev (mednarodna konferenca saisikov v Oawi, 99) se glasi akole (UN, 994, sr. 7):»Obiskovalec je oseba, ki pouje v kraj izven salnega bivališča za čas, ki raja največ do dvanajs mesecev, a glavni razlog za poovanje v kraj, ki ga obišče, ne sme bii opravljanje plačane dejavnosi.«zavod za saisiko v Sloveniji definira urisa ko osebo, ki pouje in biva v kraju, ki ni del njenega običajnega okolja, am vsaj enkra prenoči, vendar zaporedno ne več ko 365-kra, in sicer zaradi preživljanja prosega časa, poslov ali drugih razlogov, vendar i v kraju poovanja niso pridobinega značaja (uris ne prejme plačila, nagrade ) (Saisične informacije š. 362/2, sr. 27). Ko vidimo, je definicija Zavoda za saisiko samo nekoliko naančnejša opredeliev gornje definicije. 5

V osnovnem koncepu saisike urizma se uporablja pojem»obiskovalec«(visior) in ne»uris«. Med obiskovalce šejemo osebe (urise), ki prenočujejo (overnigh visior uris) in enodnevne obiskovalce (same-day visior) 2 (Ogorelec, 2, sr. 2). Sveovna urisična organizacija priporoča zbiranje dveh skupin podakov (WTO 995a, 37, WTO 995b, 39 7, ci. Ogorelec, 2, sr. 2): - značilnosi obiskovalca: država in kraj porekla, državljansvo, spol, saros, izobrazba, poklic in dejavnos zaposlenega, zakonski san, velikos in dohodek gospodinjsva, - značilnosi poovanja: začeni in namembni kraj, rajanje poovanja in bivanja, dolžina poovanja, namen poovanja, vrsa prevoza, obiskani kraji, prenočišče, organiziranos poovanja, izdaki na poovanju in drugo. Ko sem že omenila, delimo obiskovalce v dve podskupini. Prva kaegorija podskupine obiskovalci so urisi. Turisi so obiskovalci, ki v obiskani državi osanejo vsaj eno noč, oda manj ko eno leo. Druga podskupina so enodnevni ali isodnevni obiskovalci. Poleg ponikov na križarjenju in nerezidenčnih lealskih in ladijskih posadk, so najpomembnejša skupina druge podskupine enodnevni obiskovalci. To so osebe, ki osanejo v obiskani državi manj ko 24 ur (Planina, Mihalič, 22, sr. 27). Pogoso se uporablja udi izraz enodnevni urisi ali izleniki in skladno s em govorimo o enodnevnem ali izleniškem urizmu (Koprivnikar Šušeršič, 22, sr. 2). V Sloveniji so ko enodnevni urisi čedalje pomembnejši udi ranzini poniki, ki preko ozemlja Slovenije poujejo predvsem na Hrvaško. Ločimo udi: - mednarodne obiskovalce (osebe, ki poujejo v ujino), - domače obiskovalce (državljani, ki poujejo znoraj meja svoje države). 2 Razlog je v radiciji uporabe izraza uris, saj so sprva uporabljali za osebe, ki vsaj enkra prenočijo (WTO, 995, sr.2). 6

Slika : Klasifikacija mednarodnih obiskovalcev POTNIKI - Rekreacija - Kulurni dogodki - Zdravje - Religija - Obiski prijaeljev in sorodnikov - Akivni špori (neprofesionalni - Osale prosočasne in počiniške akivnosi Prosi čas in počinice Vključeni v urisično saisiko OBISKOVALCI Niso vključeni v urisično saisiko - Srokovna srečanja - Službena poovanja - Posveovanja, poslovna srečanja - Nagradna poovanja - Drugo Poslovni in srokovni nameni Glavni namen obiska TURISTI Turisi na križarjenju ENODNEVNI OBISKOVALCI Enodnevni obiskovalci - Šudij - Zdravsvene sorive - Tranzi - Razno Drugi urisični cilji Tuji urisi Tuje skupine Domači, s salnim bivališčem v ujini Skupine na enodnevnem obisku Obmejni delavci Začasni priseljenci Salni priseljenci Nomadi Poniki v ranziu Begunci Pripadniki oboroženih sil Predsavniki konzulaov Diplomai Vir: Saisika v urizmu, 994..3. Turizem v sveu in pri nas Turizem se ni razvijal po vseh sveovnih regijah in državah z enako inenzivnosjo. Ko množičen pojav se je najprej pojavil v indusrializiranih državah. Spočeka je prevladoval predvsem domač urizem. Z razvojem promene infrasrukure pa je delež ujskega urizma iz lea v leo naraščal. Še pred remi deseleji je bil urizem prisoen predvsem v evropskih državah in Severni Ameriki. V 7-ih leih pa se je urisični prome pričel širii še v osale regije. Razvoj urizma v posamezni državi je bil v veliki meri odvisen od poliičnih, ekonomskih in socialnih razmer le-e. 7

.3.. Razvoj sveovnega urizma Besedi urizem in uris lahko prvič zasledimo v Angliji na začeku 8. soleja, označevali pa naj bi poponike oziroma poovanja posameznikov. Ko sodobni pojav se je urizem začel konec 8. soleja. Razvoj urizma je bil na začeku počasen, saj se je omejeval le na nekaere najbogaejše družbene sloje, z dovolj prosega časa in dohodkov. Ta urizem imenujemo»arisokraski«urizem. Razmah množičnega urizma pa se je začel nekje na začeku 2. soleja. Poleg večje produkcije so na razvoj urizma vplivali: širjenje mreže promenih poi in izpopolnjevanje promenih sredsev, boljši zaslužek, posopno krajšanje delovnega edna er uvedba najprej neplačanega dopusa, poem plačanega lenega dopusa za vse zaposlene. S em je ljudem osalo več prosega časa in v urisična gibanja so se začeli vključevai udi uslužbenci in delavci. Ti so imeli nižjo kupno moč, kar je povzročilo spremembo zahev v primerjavi z arisokraskimi urisi. Tako so nasali novi urisični kraji, ki so erjali udi komunalno in infrasrukurno urediev, organizacijo prirediev in udi že prvo promocijo. V em času so se začele usanavljai udi prve urisične organizacije. Porebno je poudarii, da se je inenzivnejši razvoj urizma začel sredi 2. soleja, in sicer v poznih pedeseih leih in zgodnjih šesdeseih leih prejšnjega soleja, ko so poovanja posala dosopna večjemu ševilu predsavnikov delovnega razreda (Planina, Mihalič, 22, sr. 7). Med lei 95 in 22 se je ševilo urisičnih prihodov povečalo kar za 28-kra in je raslo po povprečni leni sopnji 6,6 odsoka. Kljub raznim sveovnim krizam in recesijam, je urizem na sveovni ravni pokazal svojo odpornos na različne srese in bil v salnem porasu. Razvoj urizma je posajal vedno hirejši. Tako je po podakih sveovne urisične organizacije (WTO) bilo lea 95 25 mio mednarodnih urisov, lea 97 več ko 6 mio, lea 22 pa že 72 mio urisov. Tabela : Ševilo mednarodnih urisov in deviznih zaslužkov od urizma v leih 95 22 Leo Š. urisov v milijonih Indeks 995= Zaslužki v milijardah $ Indeks 995= 95 25 2 96 69 276 7 35 97 66 664 8 9 98 286.44 5 5.25 99 458.832 264 3.25 22 687 2.748 473 23.65 22 72 2.88 474 23.7 Vir: WTO, 23. 8

Slika 2: Gibanje ševila mednarodnih urisov in deviznih zaslužkov od urizma v leih 95 22 8 7 6 5 4 3 Zaslužki v milijardah Š. urisov v mio 2 95 96 97 98 99 2 22 Vir: WTO, 23. Karakerisika modernega urizma, ki se je začel v drugi polovici 2. soleja je masovnos 3 urisičnih prihodov na manjše ševilo desinacij 4 v sveu. V 5-ih leih je dese vodilnih recepivnih desinacij v sveu absorbiralo 88 odsokov ševila mednarodnih urisičnih obiskov. Med e desinacije spadajo ZDA, Kanada, Ialija, Francija, Švica, Irska, Avsrija, Španija, Nemčija in Velika Brianija. V 7-ih leih se je pojavil rend širjenja urisičnega promea še na druge desinacije; ako se je ržni delež vodilnih deseih desinacij zmanjšal na 65 odsokov. V zadnjem deseleju pa se je urizem globaliziral 5 in diverzificiral 6 glede na 3 Masovni urizem je oblika urizma, v kaerem je zasopano veliko ševilo urisov. Značilnos masovnega urizma ni samo velika masa urisov emveč udi časovna koncenracija urisičnega promea v obdobjih lenih počinic. Vendar je razlaga, ki upoševa le ševilo urisov, nezadosna. Razumevanje pojma masovni urizem ko»pojav urisov v masah«vključuje namreč celoo negaivnih odnosov in pojavov, ki so posledica množičnega oz. masovnega urizma (Planina, Mihalič, 22, sr. 4) 4 Desinacije so posebna območja, ki jih urisi obiskujejo in se določen čas v njih zadržujejo (Gee e all, 994, sr. 9, ci. Mihalič, 22, sr. 37). Recepivne urisične desinacije ali države so desinacije oziroma države, ki sprejemajo urise. Nasproje recepivnih držav so emiivne urisične države. Iz eh držav opazimo večjo pogosos poovanj in prebivalci eh držav so bolj naklonjeni poovanju. Iz eh področij in držav prevladuje urisično povpraševanje. 5 Globalizacija se je ko mega rend pojavila v 9-ih leih. Pomeni poras povezanosi mednarodnih ržišč, pros preok kapiala, blaga in soriev, mednarodne sraeške sporazume, menjavo ehnologij. Na srani urisičnega povpraševanja so dejavniki globalizacije rasoči dohodek in blagosanje družbe, izobraževanje, moivacije in spremembe življenjskega sila. Tako urisi poujejo v nove oddaljene kraje, želijo spoznai nove kulure in običaje, nove načine življenja er iščejo čiso neokrnjeno naravo ipd. (Vukonič, 2, sr. 7). 6 Diverzifikacija pomeni dopolnjevanje in razširjanje prodajnega programa, ki vključuje nove proizvode in sorive. Tudi v urizmu se pojavlja vedno več raznovrsnih proizvodov in soriev: igralniško-zabaviščni 9

namen poovanj in različne načine porošnje. Sveovni urisični rg ponuja nove desinacije z izjemno raznovrsno ponudbo. Zelo se je povečal delež urisičnega promea v Vzhodno Azijo in na Pacifik (Čavlek, 997, sr. 76). Tako se je v leu 22 zmanjšal ržni delež deseih vodilnih desinacij na 52 odsokov (WTO, 23). Nove urisične desinacije pa ne samo da zmanjšujejo delež radicionalnih desinacij, pač pa udi zelo hiro pridobivajo na konkurenčnosi. Čeprav so vse sveovne regije v leu 22 zabeležile več urisov ko leo poprej, udi v em leu osajaa Vzhodna Azija in Pacifik najhireje razvijajoči se regiji. Ševilo mednarodnih urisov se je v leu 22, glede na leo 2, povečalo kar za 2,6 %, devizni priliv pa je znašal 474 mrd USD, kar pomeni 3,3-odsono ras glede na predhodno leo. Evropa je na pragu novega isočleja ohranila vodilno vlogo med urisičnimi desinacijami. V leu 22 se je zanjo odločilo 56 odsokov vseh ponikov, ki so k sveovnemu deviznemu izkupičku prispevali slabo polovico celonega promea. Med penajsimi najpomembnejšimi desinacijami vodi Francija pred Španijo, ZDA in Ialijo, zelo hiro pa rasejo urisični rgi Kiajske, Saudske Arabije in Turčije (WTO, 23). Tabela 2: Država Države, ki so v vrhu po ševilu urisičnih prihodov, po vrednosi urisičnih prihodkov in odhodkov v leu 22 Š. mednarodnih urisičnih prihodov v milijonih Država Turisični prihodki v milijardah USD Država Sve 72 Sve 474 Sve 474 Francija 77, ZDA 66,5 ZDA 58, Španija 5,7 Španija 33,6 Nemčija 53,2 ZDA 4,9 Francija 32,3 Vel Brianija 4,4 Ialija 39,8 Ialija 26,9 Japonska 26,7 Kiajska 36,8 Kiajska 2,4 Francija 9,5 Vel. Brianija 24,2 Nemčija 9,2 Ialija 6,9 Kanada 2, Vel. Brianija 7,6 Kiajska 5,4 Mehika 9,7 Avsrija,2 Nizozemska 2,9 Avsrija 8,6 Hong Kong, Hong Kong 2,4 Nemčija 8, Grčija 9,7 Rusija 2, Vir: WTO, 23. Turisična porošnja v milijardah USD urizem, ekološki in enološki urizem, rekreaivni urizem, doživljajski in domišljijski urizem, poslovni urizem, kulurni er individualni urizem ipd. (Vukonič, 2, sr. 69).

Glavni ajnik WTO lea 992, gospod Enriquez Savignac, je napisal:»turizem prispeva k ransferu bogasva iz severa na jug, iz indusrializiranih držav v države v razvoju, ki usvarjajo čerino sveovnih urisičnih prihodkov in dohodkov od urizma, njegove zmožnosi pa so še veliko boljše. Mednarodni urizem se je brez dvoma pokazal ko izvrsen oblikovalec delovnih mes in najizdanejši vir ujih finančnih sredsev za financiranje invesicij in zmanjšanje ujega dolga.«(vukonič, 994, sr. 7)..3.2. Razvoj urizma v Sloveniji Zameki urizma imajo v slovenskih deželah dolgo radicijo, predvsem zdraviliški urizem, čigar začeki segajo soleja nazaj. Znan je udi verski urizem oziroma ako imenovana romanja. Sicer pa se je urizem v pravem pomenu besede začel razvijai skoraj isočasno ko drugod po Evropi, vendar je bil njegov razvoj zaradi poliičnih, ekonomskih in socialnih razmer počasnejši in neenakomeren. V obdobju od začeka 9. soleja do prve sveovne vojne lahko govorimo o razvoju urizma in o urisih le v posameznih krajih. Tako se lea 8 začne omenjai urizem v Rogaški Slaini (prvo kopališko poslopje), lea 834 v Radencih (Karl Henn odkril zdraviliške vrelce), lea 88 v Posojni (odkri del Posojnske jame), lea 854 je omenjen Bled, ko je Švicar Arnold Rikli odprl sončno-zračno zdravilišče. Pororož se je smaral ko zdravilišče že v 3. soleju, začeki sodobnega urizma pa se začenjajo lea 83 z vilo San Lorenzo. Tako so urisi pri nas obiskovali izvire mineralnih in ermalnih voda, kraje s prijeno gorsko klimo, kraje ob morski obali in kraške znameniosi. V obdobju med obema vojnama se je urizem, kljub izgubi dobršnega dela Primorske in Koroške, razširil v večje ševilo krajev. Kljub emu je bil razvoj urizma pri nas mnogo počasnejši ko v Evropi. Po drugi sveovni vojni je bilo porebno v Sloveniji najprej obnovii porušene urisične objeke in hkrai prilagajai organizacijo urizma spremenjenim družbeno-ekonomskim razmeram v novi Jugoslaviji. Za nadaljnji razvoj je bila zelo pomembna priključiev slovenskega Primorja, s čimer je Slovenija znova posala znana obmorska dežela. Ko sem že omenila, je bil urisični razvoj v Sloveniji počasnejši ko drugod po Evropi. Po drugi sveovni vojni je bil urisični prome precej skromen. Turizem je bil obravnavan ko pojav in dejavnos z mnogimi neekonomskimi funkcijami. Ekonomski pomen je dobil šele po leu 962, ko je akrana oblas videla rešiev, da pride do neblagovnega deviznega priliva s ujskim urizmom 7. Za razvoj ujskega urizma pa je bilo porebno usvarii pogoje in spodbudii inerese za invesiranje v urizem. Po leu 965 pa se je začelo obdobje hirega razvoja, ki je emeljilo na osnovi hirih vlaganj, ki so dosegla višek v leih od 967 do 972. 7 Tujski oz. mednarodni urizem prome ujih urisov izven njihove domicilne države. Če se urisična desinacija nahaja na isi celini, je o inrakoninenalni urizem, če pa na drugi celini, je o inerkoninenalni urizem. Nasproje ujskega urizma je domači urizem. To je oblika urizma, ko poujejo državljani ene države znoraj e države.

Takra je bilo v področje gosinsva in urizma vloženih 5 odsokov vseh invesiranih sredsev v Sloveniji (Planina, 997, sr. 55). Čeprav je bil poudarjen pomen ujskega urizma šele po leu 962, je bil opazen sponan razvoj le-ega že med leoma 955 in 958. Podaki o ševilu prenočiev urisov v Sloveniji v leih 96 do 99 kažejo, da je imel urisični prome v eh leih endenco rasi, čeprav je prišlo v raznih obdobjih do večjih ali manjših odklonov. Povprečna lena sopnja rasi v eh leih je znašala 2,53 odsoka pri vseh urisih, 2,68 odsoka pri domačih urisih in 2,37 odsoka pri ujih urisih (Saisični leopis RS 22, sr. 446). Razmerje med domačimi in ujimi urisi je bilo, razen zadnja lea, vedno nekoliko v prid domačemu urizmu. Ševilo prenočivenih zmogljivosi in urisični prome sa v povprečju do lea 99 naraščala, pri čemer so posamezni kazalci razvoja urizma dosegli vrh po posameznih leih. Največ vseh gosov in njihovih prenočiev smo zabeležili lea 986, največ ujih gosov in prenočiev pa lea 989. Z največjim ševilom prenočivenih zmogljivosi je Slovenija razpolagala lea 99. Po leu 99, po dogodkih na Balkanu, pa so značilne ševilne spremembe v ševilu in srukuri urisov. Vendar, ko navaja Dr. Planina (997), ni bil edini razlog za nazadovanje urisičnega obiska osamosvojiveni proces in vojna v Sloveniji polei 99, emveč je iskai vzroke za vse manjši obisk Slovenije vse od lea 985 dalje udi v neusrezni ponudbi našega urisičnega gospodarsva in preslabi promociji er v neprimerni orienaciji na slovenski in jugoslovanski rg pa udi na uje rge. Tabela 3: Ševilo urisov in njihovih prenočiev v RS v obdobju 954 23* 954 96 97 98 99 2 23 TURISTI - skupaj 443 774 78 2378 2537 957 2246 Domači 37 67 973 59 442 868 873 Tuji 72 57 87 869 95 89 373 PRENOČITVE-skupaj 22 347 4826 777 7956 656 753 Domači 38 2558 2525 4976 4283 335 3327 Tuji 73 489 23 2795 3673 274 475 *Prihodi in prenočive urisov iz držav, ki so nasale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, so do lea 99 šei med prihode in prenočive domačih, od lea 992 pa med prihode in prenočive ujih urisov. Vir: SURS Zaradi osamosvojivene vojne je skupno ševilo nočiev lea 99 nazadovalo kar za 39 odsokov v primerjavi s predhodnim leom. Zmanjšale so se nočive ujih urisov, in sicer kar za 74 odsokov, nočive domačih urisov pa so se povečale za 3,8 odsoka (Planina, 997, sr. 5). Na razvoj urizma po leu 99 pa sa vplivala udi nepoznavanje Slovenije na urisičnih rgih in bližina nesabilnih območij na balkanskem polooku. Kljub emu, da se je po leu 992 pričel razvoj revializacije, v leu 23 še vedno nismo dosegli predvojnega ševila nočiev, ki je znašalo 8,8 milijonov nočiev. Tega lea je bilo v Sloveniji 7,5 milijonov 2

nočiev, od ega 55 odsokov ujih nočiev. Lea 2 pa se je delež nočiev prevesil v prid nočiev ujih obiskovalcev. Ta delež se zadnja ri lea samo povečuje (Saisični leopis RS 22, sr. 446). Ko vsa lea prej, so udi v zadnjih deseih leih za Slovenijo najpomembnejši oz. najševilčnejši uji urisi iz Nemčije, Ialije, Avsrije, Hrvaške in Velike Brianije er Nizozemske, ki zavzemajo okrog 65 odsokov ujih nočiev (Saisični leopis 22, sr. 446). Zadnja lea pa prihaja v Slovenijo vse več gosov iz Izraela, Rusije in Irske. Slovenija v leu 2 ni predsavljala več ko,3 odsoka urisičnega obiska v Evropi. Toda urisična dejavnos kljub emu prispeva več ko 4 mrd SIT skupnega promea ali 9, odsoka BDP in zaposluje 52.5 oseb. Turisični priliv je nekaj manj ko,2 mrd EVR in predsavlja okoli odsokov slovenskega izvoza blaga in soriev (Sirše 2, ci. Kovač, 22, sr. ). Mojca Šušaršič Koprivnikar (22) je v svojem delu primerjala slovenski urizem v leu 2 z dvajseimi zahodnoevropskimi državami in dvanajsimi vzhodnoevropskimi. Ugoovila je, da se Slovenija v primerjavi z zahodnoevropskimi državami nahaja na repu držav, in sicer na devenajsem mesu po ševilu urisičnih nočiev in deviznem prilivu. Če pa primerjamo ševilo nočiev in devizni priliv na prebivalca, so rezulai boljši. Čeprav se Slovenija po ševilu nočiev na prebivalca uvršča na osemnajso meso izmed dvajseih izbranih držav, je razlika, razen s prvima dvema - Avsrijo, Švico - minimalna. Po deviznem prilivu na prebivalca pa smo na penajsem mesu in razen za prvo uvrščeno Avsrijo, za osalimi ne zaosajamo veliko. Če pa gledamo slovenski urizem, v primerjavi z državami cenralne in vzhodne Evrope, smo po deviznem prilivu na prebivalca na drugem mesu za Hrvaško in po nočivah na prebivalca na rejem mesu za Hrvaško in Češko. 2. Turisično povpraševanje in elasičnos urisičnega povpraševanja O razvoju urisičnega povpraševanja sa se pojavili dve ezi. Prva eza pravi, da je bilo povpraševanje dolgo časa večje od ponudbe in s em glavna sila razvoja urizma. Posledično se je ponudba ravnala po povpraševanju in ako za njim zaosajala ako po času ko udi po kakovosi. Druga eza govori o modernem urizmu, za kaerega je značilna bolj moderna ponudba. Ponudba naj orej vzpodbuja povpraševanje (Planina, Mihalič, 22, sr. 75 76). Smiselno je predposavii, da veljaa ako prva ko druga eza; na eni srani so omejujoči 3

dejavniki na srani povpraševanja, npr. dohodek, prosi čas ipd., na drugi srani pa je privlačnos ponudbe, ko na primer imidž desinacije, ki vpliva na izbiro urisov. Le ob usrezni kombinaciji dejavnikov bo prišlo do želene realizacije porošnje urisičnih dobrin, in sicer urisičnih poovanj in druge rabe urisičnih kapacie. Nekaeri dejavniki ako omogočajo, da do urisičnega povpraševanja sploh pride, drugi pa vplivajo na urisično povpraševanje, ko se le-o že pojavi. Za načrovanje v urizmu je zelo pomembno poznavanje, v kolikšni meri bo sprememba posameznega dejavnika, ki je v odvisnem odnosu s povpraševanjem, povečala ali zmanjšala urisično povpraševanje. To nam pove elasičnos povpraševanja. 2.. Turisično povpraševanje V nadaljevanju bom predsavila urisično povpraševanje, vrse urisičnega povpraševanja in dejavnike, ki vplivajo nanj. Na urisično povpraševanje v večji ali manjši meri vpliva vrsa dejavnikov. Nekaeri dejavniki so med seboj soodvisni, zao je pomembno, da se pri proučevanju urisičnega povpraševanja, v model vključi ise dejavnike, ki so za določeno povpraševanje najbolj relevanni. Prav zaradi ega so različni avorji pri proučevanju v svoje modele vključili različne dejavnike. 2... Turisično povpraševanje Turisično povpraševanje se definira ko isa količina urisičnih proizvodov, ki jih uris želi porošii pri dani ravni cen ali pri danem sanju deviznih ečajev (Mihalič, Planina, 22, sr. 77). Omenjena definicija se od definicije navadnega povpraševanja razlikuje le v pridevniku»urisični«in seveda zaradi omembe deviznih ečajev. Razlike med splošnim povpraševanjem in urisičnim povpraševanjem so precejšnje, in sicer izhajajo iz naslednjih posebnosi (Mihalič, Planina, 22, sr. 77 78): - urisični proizvod, ki je predme urisičnega povpraševanja, vsebuje udi naravne, kulurne ali socialne privlačnosi, ki jih ne moremo več proizvajai, oziroma sploh niso bile proizvedene; - v definiciji urisičnega povpraševanja je posebej izposavljen dejavnik deviznih ečajev, ki posredno vpliva na cene urisičnih proizvodov. Ne glede na a posredni vpliv cene, a dejavnik lahko obravnavamo samosojno. Vsebinsko ga razlagamo s psihološkim učinkom, ki ga ima sprememba deviznega ečaja na nakupno obnašanje porošnikov; 4

- pri urisičnem povpraševanju upoševamo dobrine, ki jih je porošnik pripravljen kupii in ne isih, ki jih dejansko kupi. To je razvidno iz uporabe besede»želi«, ki kaže, da gre za poencialno urisično povpraševanje; - ko ceno urisične dobrine se upoševa ceno za nasanive, prevoze, oglede id.; - količino urisičnih dobrin merimo s ševilom vsopov ujih urisov v državo ali s ševilom njihovih nočiev, kakor udi s količino finančnih sredsev, ki so jih urisi pripravljeni porabii za nakup urisičnih proizvodov. 2..2. Vrse urisičnega povpraševanja Turisično povpraševanje lahko opredelimo ko povpraševanje po urisičnih dobrinah, ki se pod določenimi pogoji in po določeni ceni lahko plasirajo na urisičnem ržišču in jih je posameznik pripravljen ko uris porošii er dobrine, ki jih uris udi porabi. Bisvenega pomena je, da posameznik povprašuje po njih, od več dejavnikov pa je odvisno, če se bo odločil za porošnjo. Zaradi ega lahko urisično povpraševanje delimo na ri osnovne kaegorije (Planina, Mihalič, 22, sr. 79): - idealno urisično povpraševanje, - poencialno urisično povpraševanje, - realno urisično povpraševanje. Idealno urisično povpraševanje zajema prebivalce, ki so po ševilu manjši od celonega, ker vedno obsaja nekaj urisičnih absinenov, ki nimajo nii objekivnih nii subjekivnih poreb, da zapusijo meso salnega bivanja z namenom urisične rekreacije. Poencialno urisično povpraševanje se od idealnega razlikuje po em, da vsi isi, ki imajo porebe po urisični rekreaciji, nimajo možnosi za zadovoljiev eh poreb. Realno urisično povpraševanje je od poencialnega manjše oliko, v kolikor vsi isi, ki imajo ako porebe ko udi možnosi, dejansko ne posanejo urisični porošniki. Del realnega urisičnega povpraševanja je efekivno urisično povpraševanje. To povpraševanje se nanaša na plačilno sposobno povpraševanje. Poleg porošnikovih preferenc (poreb in želja) predposavlja udi zadosen dohodek, da se poencialno povpraševanje lahko udi dejansko realizira (Tribe, 995, sr. 34, ci. Planina, Mihalič, 22, sr. 82). Vse ri vrse povpraševanja z družbeno gospodarskim razvojem rasejo, vendar z različnim empom. Razlike med njimi se zao manjšajo. Najpočasneje rase idealno urisično povpraševanje, kjer gre za dolgoročne spremembe v razvoju in miselnosi ljudi, spremembe med srukuro mesnega in kmečkega prebivalsva Sledi mu poencialno urisično povpraševanje, na kaero vpliva večanje prihodkov in pravic delavcev er prebivalsva, 5

porebe po rekreaciji in počinicah, ki posajajo vse bolj nujne. Najhireje rase realno povpraševanje, saj se povečujejo možnosi za kvalieno urisično ponudbo, ki dodano moivira k preživljanju prosega časa. Osnovne značilnosi urisičnega povpraševanja so dinamičnos, heerogenos, elasičnos in sezonskos. Turisično povpraševanje je rezula obsoja nosilcev povpraševanja, da zadovoljujejo urisične porebe, kar pa omogoča kupna moč posameznikov oziroma obiskovalcev. To pomeni, da je urisična porošnja omejena z ekonomskimi možnosmi kupca ne glede na velikos in moč njegove porebe. Turisično povpraševanje je izrazio heerogena kaegorija, kar se vidi v razlikah glede na demografske, psihografske in geografske karakerisike er obnašanje nosilcev urisične porošnje (Vukonić, 22, sr. 392). 2..3. Dejavniki urisičnega povpraševanja Na področju urizma obsaja množica najrazličnejših dejavnikov, ki vplivajo in delujejo na oblikovanje urisičnega povpraševanja. Dejavniki so lahko objekivnega ali subjekivnega značaja. Pri objekivnih lahko njihov vpliv izrazimo kvaniaivno, pri subjekivnih pa vpliv obsaja, vendar ga ne moremo izmerii objekivno. Med dejavniki, ki vplivajo na urisično povpraševanje, so na prvem mesu denarna sredsva. Denarna sredsva (bodisi BDP, plače ) so dejavnik urisičnega povpraševanja, ki omogoča uresničiev porebe po rekreaciji. Najbolj pa je povpraševanje odvisno od isega dela razpoložljivih denarnih sredsev, ki osanejo na razpolago, ko so bolj nujne porebe že zadovoljene, e pa se večajo hireje ko celoen dohodek. To lahko razlagamo z visoko odvisnosjo urisičnega povpraševanja od dohodka, kar pomeni, da je urisično povpraševanje elasično glede na dohodek. Drugi dejavnik so cene. Cene urisičnih dobrin in soriev obsegajo cene vseh vrs blaga, soriev er drugih dobrin, ki so porebne za poovanje er bivanje v urisičnem kraju. Obravnavamo cene inegralnega urisičnega proizvoda, orej skupne cene za celono zadrževanje zunaj salnega bivališča ne glede na o, kje je do e urisične porošnje prišlo: v urisičnem kraju, na poovanju ali salnem bivališču. Pomemben dejavnik so udi cene drugih dobrin. Porošnik lahko zaradi spremembe cen in / ali valunih ečajev nakup urisičnega proizvoda v enem kraju nadomesi z nakupom proizvoda v drugem urisičnem kraju. Prosi čas je odločilen dejavnik, ki vpliva na velikos urisičnega povpraševanja, saj za uresničiev naše porebe ni dovolj, da imamo razpoložljiva sredsva er da smo ehnično opremljeni, porebno je imei udi prosi čas, in sicer je pomemben isi čas, ki pride v pošev 6

za rekreacijo zunaj salnega bivališča. Razvoj prosega časa in urisičnega povpraševanja sa med seboj premo sorazmerno povezana, vendar samo pod pogojem, da osali dejavniki osanejo nespremenjeni. Ker pa je urisično povpraševanje močno povezano z dohodkom, dohodek in prosi čas pa sa v obranem sorazmerju, pričakujemo, da se s povečanjem dohodka zmanjša prosi čas, zao se udi količina urisičnega povpraševanja ne more povečai. Znansveno ehnološki napredek pa je med drugim povečal udi produkivnos dela in s em ne samo omogočil povečanje prosega časa, emveč se je hkrai povečal udi dohodek, kar je ugodno vplivalo na razvoj urizma. Med dejavnike urisičnega povpraševanja šejemo udi porebe in urisične moive. Ko govorimo o osnovnem vzroku za nasanek urizma, obravnavamo porebo ali željo po urisični rekreaciji v najširšem pomenu besede, govorimo orej o porebi po elesni in duševni izpopolnivi ali»obnovi«, porebi po sprosivi, porebi po porošnji maerialnih dobrin, porebi po doživeju, spoznanju naravnih in kulurnih objekov, drugih ljudi in njihovih navad er po srečevanju z njimi. Glavni pogoj za urizem je zapusiev salnega prebivališča, orej je pri urizmu poleg vseh vrs rekreacije nujna še ena vrsa rekreacije, o je poovanje, brez kaerega urizma ne bi bilo. Turisične porebe niso eksisenčne porebe, zao se lahko na kraek ali daljši rok odložijo in nadomesijo z bolj nujnimi porebami. Višjo sopnjo nujnosi dosežejo šele dolgoročno, a pa se z razvojem poreb spreminja, prav ako pa se sopnja nujnosi urisičnih poreb razlikuje po vrsah urizma. V prihodnosi pričakujemo, da se bo urisični rekreaciji pridružil velik del isih, ki danes eh poreb še ne poznajo, prav ako pa bodo e porebe posale še bolj nujne, pojavljale se bodo v krajših časovnih razmikih, možnos nadomeščanja bo manjša in časovni odlog bo krajši. Turisični moivi pa so ise noranje vzpodbude in nagibi, zaradi kaerih človek v določenem času zapusi kraj salnega bivališča in se odloči za urisično porošnjo. Med najpomembnejšimi so elesni, duševni, kulurni, sausni in presižni moivi. Turisični moivi se hiro spreminjajo (Zorko, 999, sr. 54). Drugi avorji navajajo poleg eh še druge dejavnike povpraševanja: prebivalsvo, indusrializacija, urbanizacija, moorizacija, ehnični napredek, socialna poliika, vera, kulura, radicija, norme, delovno meso, naravno okolje, socialna mobilnos, moda, presiž, snobizem in druge. Vendar pa se izkaže, da so i dejavniki posredno upoševani v že navedenih. Množica eh dejavnikov, njihova prepleenos er njihova medsebojna odvisnos zahevajo razdeliev in razvrsiev le-eh v manjše ševilo homogenih fakorjev. Zaradi poenosavive in boljšega razumevanja neposrednih vplivov posameznih dejavnikov je porebno izbrai za analizo manjše ševilo dejavnikov, ki imajo emeljni pomen pri oblikovanju urisičnega povpraševanja. Zaradi medsebojne povezanosi med posameznimi dejavniki se urisično povpraševanje oblikuje pod vplivom isočasnega delovanja vseh omenjenih fakorjev le, če se vsi gibljejo v 7

iso smer. Povpraševanje se bo povečalo, če se bo povečala poreba po rekreaciji in če se bo isočasno povečal udi dohodek namenjen urisični porošnji. Čeravno se bodo vsi fakorji povečali v iso smer, pa ni rečeno, da se bo v aki meri povečalo urisično povpraševanje, saj obsaja možnos, da je en dejavnik v primerjavi z drugimi slabše razvi in predsavlja ozko grlo. 2..4. Modeli urisičnega povpraševanja Prav zaradi velikega ševila dejavnikov in medsebojne soodvisnosi le eh se poskuša njihov vpliv na urisično povpraševanje proučii z uporabo modelov. Model, ki je po definiciji absrakna preslikava svarnosi, proučuje samo ise značilnosi, ki so za določeno povpraševanje relevanne, osale vplive pa zanemari oziroma izključi. Tako se v modelih urisičnega povpraševanja pojavljajo le nekaeri dejavniki, ki so izbrani glede na namen modela (Planina, Mihalič, 22, sr. 85). Modele urisičnega povpraševanja razdelimo na eoreične in empirične. Medem ko eoreični modeli eoreično zaokroženo pojasnjujejo razvoj urisičnega povpraševanja, empirični dodajajo eoreično opredeljenim dejavnikom nove dejavnike, ki jih udi kvanificirajo (Planina, Mihalič, 22, sr. 87 88). 2..4.. Teoreični modeli Krippendorf pravi, da je poglavini dejavnik razvoja znansveno ehnični napredek, od kaerega so odvisni glavni dejavniki urisičnega povpraševanja; povečanje življenjskega sandarda, urbanizacija, moorizacija in podaljšanje prosega časa. Turizem je rešiev pred vsakdanjimi sresi in družbenimi priiski, ki so posledica omenjenih dejavnikov (Planina, Mihalič, 22, sr. 87 88). Cicvarić v svojem delu Ekonomika urizma (99) deli dejavnike na subjekivne in objekivne. V prvi skupini najdemo modo, posnemanje, navade, presiž, snobizem, vero in ljubezen. Med objekivnimi pa najdemo prebivalsvo, dohodek, indusrijo, urbanizacijo in prosi čas. Planina prav ako ko Cicvarić upoševa udi iracionalne dejavnike. V njegovem modelu najdemo sledeče dejavnike: porebo po poovanju in urisični rekreaciji, količino in kakovos naravnih in kulurnih privlačnosi, količino denarnih sredsev, ki so na voljo za urisično porošnjo, iracionalne dejavnike er cene urisičnih dobrin in soriev. 8

2..4.2. Empirični modeli Empirični model Sephena F. Wi in Chrisine A. Wi je podlaga ševilnim avorjem za sesavo modelov urisičnega povpraševanja, zao ga bom na em mesu udi podrobneje predsavila. V svoj model sa vključila enajs dejavnikov urisičnega povpraševanja in vsakega od njih je možno kvanificirai. V modelu sa proučevala vpliv dejavnikov na urisično povpraševanje širih držav: Velike Brianije, Francije, Zahodne Nemčije in ZDA, po šesih najpomembnejših desinacijah v obdobju od lea 965 98. Model lahko zapišemo v sledeči obliki (Wi, Wi, 992, sr. 28 29): V ln P ij i β lntss 8 Y = β + β ln P i i i + β lnc j + β lncs + β ln DV + β ln DV 2 9 2 3 i + β ln EX + β ln DV 3 4 i ij + u + β lnta ij 5 ij + β lntas 6 i + β lnts 7 ij + pri čemer je: V ij ševilo urisov iz države i v desinacijo j v leu, P i ševilo prebivalcev v državi i v leu, Y i C j CS i razpoložljiv osebni dohodek v državi i v leu (v salnih cenah), življenjski sroški urisov v desinaciji j v leu (v salnih cenah), ehano povprečje urisičnih sroškov nadomesnih desinacijah za prebivalce države i v leu (v salnih cenah), EX ij sopnja deviznega ečaja med državo i in desinacijo j v leu (v salnih cenah), TA ij TAS i sroški poovanja z lealom iz države i v desinacijo j v leu (v salnih cenah), ehano povprečje sroškov poovanja po kopnem iz države i v nadomesne desinacije v leu (v salnih cenah), TS ij sroški poovanja po kopnem iz države i v desinacijo j v leu (v salnih TSS i cenah), ehano povprečje sroškov poovanja po kopnem iz države i v nadomesne desinacije v leu (v salnih cenah), DV»dummy«energeska kriza lea 973, DV =, če je =974, DV =, pri drugih, DV 2»dummy«energeska kriza lea 979, DV 2 =, če je =979, DV 2 =, pri drugih, 9

DV 3 u ij, 2...β2»dummy«učinki resrikivne poliike deviznega ečaja Velike Brianije v leih 967 969, DV 3 =, če se i nanaša na Veliko Brianijo in = 967, 968 in 969, DV 3 =, pri drugih, slučajna spremenljivka, β β regresijski koeficieni. Njun model je še danes akualen za proučevanje urisičnega povpraševanja. Ocenjen je z meodo najmanjših kvadraov. V več novejših modelih se pojavljajo ise spremenljivke, nekaeri dodajajo še nekaere nove (npr. sroški promocije, indeks invesiranja v kapial, razmerje med uvozom in izvozom, indeks efekivnih obresnih mer ) odvisno udi od namena proučevanja. Obsaja pa vedno več novih raziskav, ki so narejene na podlagi udi nekaerih novih meod, pri čemer so zgoraj navedeni dejavniki najpogoseje uporabljeni. 2..5. Spremembe v razvoju povpraševanja V zadnjem deseleju je prišlo do bisvenih sprememb v povpraševanju urisov. Dejavniki, ki vplivajo na o so (Ogorelec, 2, sr. 3): - več prosega časa (skrajševanje delovnega časa), - višji dohodki prebivalsva, - večje izkušnje in poučenos urisov, - demografske spremembe, - večja skrb za zaščio okolja, - spreminjanje vredno (novi moivi za poovanja), - spreminjanje življenjskega sloga in večja prilagodljivos urisov. Dr. Božena Horva v knjigi Turisam u sociokulurološkoj perspekivi (999) omenja ri generacije urisov, ki imajo različne vrednoe in življenjske navade er zaradi ega različne želje in moive, ki generirajo urisično povpraševanje. Ko prvo omenja povojno generacijo, za kaero so značilni radicionalni obrazci porošnje, visoka zaves glede kvaliee proizvodov, zvesi so poznanim blagovnim znamkam er so skepični do novih proizvodov. Zanje je pomembna cena in zao so pri nakupih zelo premišljeni. Vrednoe e generacije so krščanska morala, zakon in običaji. So zelo nenaklonjeni spremembam. Vajeni so avoriaivnosi in so precej nezahevni, veliko pa jim pomeni socialna varnos. Ko urisi so predvidljivi, kupujejo že vnaprej pripravljene aranžmaje. Množičnos jih ne moi, ker se v množici počuijo varne. 2