KAKO VELIKA SO ŠTEVILA V teh vajah i bomo ogledali nekaj primerov, ko v vakdanjem življenju naletimo na zelo velika števila. Uporabili bomo zmožnot programa DERIVE, da zna računati poljubno velikimi celimi števili. Še več. Če bomo hoteli, bomo videli prav ve števke teh velikih števil. Prav tako pa bomo večkrat potrebovali le približne vrednoti. Takrat bomo pet uporabili utrezni ukaz. Uporabili bomo podatke, ki te jih pripravili za domačo nalogo. Vpišite jih v tabelo. hitrot pešca največja dovoljena hitrot na avtoceti hitrot zvoka hitrot vetlobe razdalja Kranj Ljubljana razdalja Ljubljana Maribor razdalja London New York povprečna razdalja Luna-Zemlja povprečna razdalja Sonce-Zemlja razdalja Siriu-Zemlja dimenzije bankovca za 10 tolarjev dimenziji in teža kovanca za 5 tolarjev d š v r v t /h /h /h / vetlobnih let g HITROST IN RAZDALJA Kako hitro je nadzvočno letalo? Hitreje lahko potuje kot zvok. Zakaj ob nevihtah vidimo najprej blik in šele zatem zališimo grom? Zato, ker e vetloba širi mnogo, mnogo hitreje kot zvok. Denimo, da bi potovali iz Londona v New York. Izračunajmo, koliko čaa v ekundah bi potrebovali, če bi šli peš hitrotjo 4/h. Vno izraza: Ko poženemo program ( DERIVE 6) zagledamo okno, kamor bomo vneli izraz.
S klikom na gumb Simplify/Baic mo dobili ča v urah. Pretvorimo v ekunde: Ko bomo računali hitrotjo vetlobe, bodo čai običajno zalo majhni. Kjlub temu bo DERIVE rezultate napial v obliki ulomka. Takrat jih lahko Simplify/Approximate (ali ) pretvorimo v decimalni zapi. Pri tem računamo približno - na določeno število met natančno. Kako natančno, lahko določimo v polju Digit (ko uporabimo Simplify/Approximate). Za našo uporabo bo dovolj privzeta vrednot 6 števk.
Dopolnite tabele in izračunajte v kolikšnem čau bi razdalje prepotovali peš ali z avtomobilom, ki bi ve ča vozil z največjo dovoljeno hitrotjo na avtoceti. Napišite tudi, čez koliko čaa bi va zališali v Londonu, če bi v New Yorku zavpili dovolj glano. Koliko čaa bi za pot potreboval vetlobni žarek? Čae vpišite v ekundah, nato jih pretvorite v večje čaovne enote. peš avto zvok vetloba London New York peš avto zvok vetloba Ljubljana Maribor peš avto zvok vetloba Ljubljana Kranj Odpravimo e edaj malo dlje. Potujmo od Zemlje do drugih nebenih tele. Tam o razdalje običajno tako velike, da jih merimo v vetlobnih letih. Svetlobno leto je razdalja, ki jo vetloba prepotuje v
enem letu. Koliko je to kilometrov? Dopolnite tabelo. Pri računanju i pomagajte programom DERIVE. Potrebovali bote le ukaza Author/Expreion in Simplify. pot, ki jo prepotuje vetloba Ča razdalja Sekunda Minuta Ura Dan Teden meec (30 dni) leto (365 dni) Poleg Sonca je Sirij (Siriu) najvetlejša zvezda. Če opazujemo zvezdno nebo v lepi jani noči, nam še na miel ne pride, da utegnejo mnoge opazovane zvezde biti ''mrtve'' že deetletja. Izračunajte, koliko čaa potrebuje vetloba za pot od Zemlje do določenih zvezdnih tele. Za izračun približne vrednoti uporabite nameto ukaza Simplify/Baic ukaz Simplify/Approximate. Lune Sonca Siriua pot vetlobnega žarka od Zemlje do ča BANKOVCI Kako velika ta milijarda in milijon? Odvino od tega, kaj i milimo pod velikot. Kako bogati bi bili, če bi imeli eno milijardo? Zelo. Za na je verjetno že milijon ogromno denarja. Pa i velikot milimo še malo drugače. Denimo, da mo na loteriji zadeli glavni dobitek, 10 milijonov tolarjev. Pa o na lotu malo nagajivi in nam dobitek izplačajo v bankovcih po 10 tolarjev. Dobimo torej milijon bankovcev. a) Kako viok kup denarja bi to bil? b) Če bi bankovce razporedili po tleh, drugega ob drugega, kakšno površino bi pokrili? c) Če bi jih potavili drugega ob drugega, ve krajšimi robovi kupaj, kako dolgo vrto bi dobili? d) Koliko čaa bi preštevali denar, če predpotavimo, da preštejemo deet bankovcev v petih ekundah?
e) Koliko kubičnih metrov denarja bi imeli? f) Koliko bankovcev po 10 tolarjev potrebujemo, da bi, zloženi drug na drugega, egali do Lune? g) Koliko denarja bi imeli, če bi bankovce, položene drug zraven drugega vzdolž krajše tranice, položili vzdolž avtocete Kranj Ljubljana (25)? KOVANCI Kako težak je milijon? Denimo, da imamo 1.000.000 kovancev po pet tolarjev. Izračunajmo: a) Kako viok kup denarja bi dobili, če bi kovance zložili drug na drugega? b) Če bi kovance razporedili po tleh tako, da e vak dotika oednjih, kolikšno površino bi pokrili? c) Koliko tehta 1.000.000 kovancev za 5 tolarjev? d) Koliko kovancev po 5 tolarjev potrebujemo, da bi, zloženi drug na drugega, egali do Lune?