Microsoft Word - KRALJ-SIMON.doc

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO TEHNIČNA ANALIZA DELNIC McDONALD`S, MERCK IN NOKIA Kandidat: Kralj Simon Študent rednega študija Številka indeksa: 81547977 Program: univerzitetni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: prof. dr. Dušan Zbašnik Maribor, julij 2004

1 UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta IZJAVA Kandidat Simon Kralj, absolvent študijske smeri Finance in bančništvo, univerzitetni študijski program, izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom prof. dr. Dušan Zbašnik in uspešno zagovarjal 30.8.2004. Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju. Maribor, dne 30.08.2004. Podpis:

2 Predstavitev dela Vlaganje v vrednostne papirje (delnice) je povezano z negotovostjo in tveganjem. Naložbe v delnice veljajo za eno najdonosnejših naložb, saj lahko prinašajo ogromne dobičke. Skupaj z dobički pa moramo sprejeti tudi tveganje. Na borzi lahko veliko zaslužimo lahko pa vse izgubimo in pristanemo v bankrotu. Zato je pomembno, da v delnice vložimo le prihranke, ki jih nujno ne potrebujemo. Problem, ki se pojavi pri vlaganju v delnice, je odločitev katero delnico kupiti ter kdaj jo kupiti ali prodati. Zato aktivni investitorji pri odločanju o nakupu in prodaji uporabljajo temeljno in tehnično analizo. Temeljno analizo uporabljajo, da izberejo tiste vrednostne papirje, ki imajo največ možnosti za rast, s tehnično analizo pa določijo trenutek, za nakup ali prodajo vrednostnega papirja. Temeljni analitiki dajejo velik poudarek analizi računovodskih izkazov podjetij (bilanca stanja in uspeha), oceni tveganja podjetja, analizi posamezne panoge in podobnim dejavnikom. Na podlagi analize izračunajo določene kazalnike, s katerimi ocenijo dejansko tržno vrednost vrednostnih papirjev. V nasprotju s temeljnimi analitiki, pa tehnični analitiki za svojo analizo potrebujejo le grafični prikaz gibanja tečaja in promet delnice. Tehnični analitiki (chartisti) raziskujejo pretekle podatke s trga vrednostnih papirjev in skušajo napovedati prihodnje cene. Tehnična analiza je v svoji osnovi analiza trenda, s katero se skuša odkriti priložnost za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev. Analiza sloni na podmeni, da tvorijo cene finančnih produktov določene vzorce, ki se ponavljajo v zelo podobnih oblikah. Na podlagi teh vzorcev skušajo napovedati prihodnje cene vrednostnih papirjev. Pri analizi si analitiki pomagajo z različnimi orodji kot so: grafikoni, trendi in linije, formacije in kazalci. Za slovenski trg tehnična analiza ni zelo pomembna, ker so vsi programi predvideni za likviden trg, takšen pa slovenski gotovi ni. Analitiki večino pozornosti posvečajo temeljni analizi, ki je pri nas zdaj precej bolj razvita in je za naš trg primernejša. Vendar pa težko najdemo analitika, ki bi lahko zanemaril pomen tehnične analize. Zato skoraj vsi analitiki in tudi vse več individualnih vlagateljev uporablja tehnično analizo kot dodatek k temeljni analizi. V diplomskem delu smo večinoma uporabljali tujo literaturo in elektronske vire, ter skušali z njihovo pomočjo čim bolje predstaviti tehnično analizo tako teoretično, kot tudi praktično. V začetnem poglavju smo predstavili tehnično analizo in navedli predpostavke na katerih analiza temelji. V nadaljevanju smo opisali najrazličnejša orodja, ki jih uporabljajo analitiki. Predstavili smo različne grafe, formacije, linije in trende, ter najpomembnejše kazalnike. V zadnjem poglavju smo s pomočjo orodij analizirali grafe delnic Merck, Nokia, Mcdonald`s ter opisali naše ugotovitve. Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri nastajanju diplomske naloge.

3 KAZALO: 1 UVOD... 4 1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja... 4 1.2 Namen, cilji in trditve (teze) diplomskega dela... 4 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave... 5 1.4 Predvidene metode raziskovanja... 5 2 TEHNIČNA ANALIZA... 6 2.1 Predpostavke na katerih temelji tehnična analiza... 6 3 ORODJA TEHNIČNE ANALIZE... 7 3.1 Grafi... 7 3.1.1 Linijski graf... 7 3.1.2 Stolpičast graf... 8 3.1.3 Japonske sveče... 8 3.2 Trendi in linije... 10 3.2.1 Definicija trenda... 10 3.2.2 Podpora in odpor... 11 3.2.3 Linija odpora postane linija podpore... 12 3.3 Formacije... 13 3.3.1 Naraščajoči in padajoči trikotniki (angl. Ascending and Descending Triangle).. 13 3.3.2 Glava in ramena (angl. Head and Shoulders)... 13 3.4 Kazalniki... 14 3.4.1 Drseča povprečja (angl. Moving averages)... 14 3.4.2 Bollingerjevi trakovi (angl. Bollinger Bands)... 17 3.4.3 Kazalec relativne moči (angl. Relative Strenght Index)... 19 3.4.4 Stohastični oscilator (angl. Stochastics)... 20 3.4.5 Kazalec WILLIAMS %R... 21 3.4.6 MACD HISTOGRAM ( Moving Average Convergence/Divergence)... 23 3.4.7 Moment (angl. Momentum)... 24 4 TEHNIČNA ANALIZA IZBRANIH DELNIC... 26 4.1 Analiza delnice Merck... 26 4.1.1 Rezultati analize delnice Merck... 36 4.2 Analiza delnice Nokia... 37 4.2.1 Rezultati analize delnice Nokia... 44 4.3 Analiza delnice McDonald`s... 45 4.3.1 Rezultati analize delnice McDonald`s... 51 5 SKLEP... 52 ABSTRACT... 54 POVZETEK... 55 SEZNAM LITERATURE... 56 SEZNAM VIROV... 57 SEZNAM UPORABLJENIH SIMBOLOV IN KRATIC... 59 SEZNAM TABEL... 60 SEZNAM SLIK... 61

4 1 UVOD 1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja Lastniški vrednostni papirji (delnice) so zelo pomembni za financiranje podjetja ob ustanovitvi ali pa kasneje pri dokapitalizaciji. Zato spadajo delnice med najpomembnejše finančne instrumente, s katerimi se trguje na sekundarnem trgu ali borzi. Cilj vsakega investitorja, ki nameni del prihrankov za delnice, je poleg dividend, maksimizirati razliko med prodajno in nakupno vrednostjo delnic, ter s tem ustvariti čim večji kapitalski dobiček. Problem pri investiranju v delnice pa se pojavi, ko se moramo odločiti katero delnico izbrati, ter določiti trenutek, ki je najprimernejši pri nakupu in prodaji delnice. Zato je trgovanje povezano z velikim tveganjem, saj lahko izgubimo svoje prihranke, lahko pa doživimo celo finančni zlom. Na borzi pa so poleg poražencev tudi zmagovalci, ki ustvarijo nadpovprečne kapitalske donose. Na razvitih trgih sta se izoblikovali dve metodi, z namenom, da bi minimalizirali tveganje. Prva metoda je temeljna analiza, ki skuša prepoznati pravo oziroma notranjo vrednost vrednostnega papirja (proučuje prihodek podjetja, finančno moč, dividende). Druga metoda je tehnična analiza, ki uporablja različne vrste grafov in razne statistično-matematične kazalnike, s katerimi proučuje pretekle podatke posameznega vrednostnega papirja. Na slednjo se nanaša področje naše raziskave. 1.2 Namen, cilji in trditve (teze) diplomskega dela Namen diplomske naloge je seznaniti se s tehnično analizo, spoznati njene prednosti in slabosti, ter predvsem proučiti in predstaviti učinkovitost posameznih indikatorjev, grafičnih orodij pri preučevanju linij na delnicah McDonald`s, Merck in Nokia. Cilji diplomske naloge so preučiti, kakšne rezultate dobimo pri analiziranju izbranih treh delnic z različnimi indikatorji, kateri indikatorji najbolje napovedujejo rasti in padce tečajev delnic, primerjati rezultate in uporabnost posameznih indikatorjev in grafičnih orodij pri analizi delnic. Vsak indikator različno ponazarja čas v katerem je delnica precenjena ali podcenjena. Na podlagi različnih internetnih virov (spletnih strani) in teoretičnih spoznanj iz domače in tuje literature bomo poskušali prikazati indikatorje in grafična orodja tudi na praktičnih primerih izbranih delnic, ki kotirajo na ameriški borzi. Tehnična analiza temelji na analizi tečajev (gibanju cen) in prometa z vrednostnimi papirji. Z grafičnimi metodami proučujemo gibanje tečajev in ugotavljamo smer trenda. Pomagamo si z različnimi kanali, linijami odpora in podpore, trendnimi linijami in drugimi pripomočki. V grafih se pojavljajo značilni vzorci, ki se velikokrat ponavljajo in predstavljajo določeno napoved (trikotniki, zastavice, ramena,itd.). Pri moderni tehnični analizi pa se poleg vzorcev uporablja tudi različne indikatorje in grafična orodja, s katerimi natančneje ugotovimo možen obrat tečajev delnic. Pri teh kazalnikih je potrebno poleg dobrega poznavanja tehnične analize imeti tudi računalniško programsko opremo, ki omogoča izračunavanje različnih indikatorjev in izrisovanje grafov. Indikatorji in kazalniki so natančnejša metoda za opazovanje gibanja vrednosti tečajev. V nalogi bomo opisali najpomembnejša orodja in indikatorje.

5 Temeljna filozofija tehničnih analitikov je zajeta v prepričanju, da vsi dejavniki, ki vplivajo na tržno ceno kakega vrednostnega papirja - temeljne informacije, politični dogodki, naravne nesreče ter psihološki dejavniki - se hitro diskontirajo na trgu in se takoj pokažejo na ceni papirja. Zato so elementi tehnične analize cene vrednostnih papirjev ter obseg trgovanja z njimi. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave V diplomski nalogi bomo na kratko predstavili tehnično analizo, opisali najbolj znana grafična orodja in indikatorje, ki jih uporabljajo borzni analitiki. Osredotočili se bomo le na nekatere indikatorje, katere bomo uporabili tudi na praktičnih primerih izbranih delnic (Merck, McDonald`s in Nokia), ki kotirajo na ameriških borzah. Predpostavljamo, da določeni indikatorji drugače ponazarjajo smer gibanja tečajev delnic, precenjenost in podcenjenost delnic, ter čas vstopa (nakup delnic) in izstopa (prodaja) na trg. Omejili se bomo le na tri delnice iz ameriške borze, ker vseh nikakor ne bi mogli zajeti, zato bomo lahko dobili različne rezultate od splošno uveljavljenih. Vsako delnico bomo analizirali z indikatorji in orodji, ter ugotovili katera so najustreznejša. Slovenske literature, ki opisujejo orodja in indikatorje tehnične analize je zelo malo, zato bomo večinoma uporabljali tujo literaturo in internetne strani. Največja omejitev je pomanjkljivo praktično znanje, saj s tega področja nimamo praktičnih izkušenj. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Zastavljena diplomska naloga vključuje mikroekonomske raziskave, saj s pomočjo tehnične analize analizira trg vrednostnih papirjev (delnice), ter na podlagi preteklih tečajev in prometa z vrednostnimi papirji skuša napovedati gibanje tečajev v prihodnosti. Naloga zajema uporabo dinamične raziskave, saj s pomočjo spremenljivk oziroma dnevnih podatkov (tečajev) izbranih delnic, ki se spreminjajo vsak trgovalni dan, analiziramo trende, formacije in linije grafov. Uporabili bomo metodo deskripcije, s katero bomo opisali grafična orodja in indikatorje, ki se uporabljajo v tehnični analizi. S komparativno metodo bomo primerjali podobnosti in razlike dobljenih rezultatov pri analizi delnic z različnimi indikatorji. Ker analiza temelji na proučevanju preteklih podatkov, vključuje tudi zgodovinsko metodo.

6 2 TEHNIČNA ANALIZA S tehnično analizo proučujemo pretekla gibanja tečajev z namenom napovedovanja prihodnjih gibanj cen. Analiza izhaja iz predpostavke, da trg skozi ceno zrcali vse relevantne informacije o podjetju. Pri analizi nam pomagajo različni grafi, formacije, trendi, linije in kazalniki. Cilj tehnične analize je napovedovanje tečajev delnic z namenom, da se ugotovijo pravi trenutki za nakup oziroma prodajo delnic. Tehnična analiza je preplet raznih metod in pravil, ki zagotavlja večjo zanesljivost pri odločitvah o investiranju na borzi vrednostnih papirjev. Tehnična analiza ima v primerjavi z analizo fundamentalnih podatkov veliko prednost aktualnost. Fundamentalni podatki so od trenutka, ko so znani, že vračunani v tečaj delnice in na tečaj večinoma ne vplivajo več (Jerovšek 1991, 113). Ljudje reagiramo na spremembe v podobnih situacijah bolj ali manj enako. Ko obravnavamo obnašanja trga, je mogoče priti do zaključkov, ki nam pomagajo določiti začetek oziroma konec nekega trenda. Tehnična analiza temelji na predpostavki, da bodo ljudje še naprej delali podobne napake, kot so jih že v preteklosti. Pojavljanje določenih karakteristik in vedenjskih vzorcev, po katerih se obnaša trg, zadostuje tehničnim analitikom, da poiščejo stične točke, na podlagi katerih sklepajo o prihodnjem borznem trendu oziroma cenovni ravni določenega vrednostnega papirja (Ladava 1999, 45). 2.1 Predpostavke na katerih temelji tehnična analiza 1. Tržna vrednost vrednostnega papirja je rezultat ponudbe in povpraševanja po njem. 2. Na obseg povpraševanja in ponudbe vplivajo zelo različni dejavniki, tako racionalni kot tudi iracionalni. Ponudba in povpraševanje sta odvisna od odzivanja ljudi na določene temeljne ekonomske spremenljivke, prav tako pa od njihovih navad, mnenj ter pričakovanj. Pri tem je bistveno, da trg avtomatično in kontinuirano vrednoti vse te dejavnike. Iz te predpostavke sledi, da so v ceni vrednostnega papirja že vsebovane vse relevantne informacije, zato je dodatna analiza temeljnih dejavnikov odvečna. Vsak poskus določiti»notranjo«vrednost vrednostnega papirja je brez pomena za uspešno investiranje. 3. Ne glede na manjša nihanja se tečaji vrednostnih papirjev, kakor tudi celotni trg, gibajo v trendih, ki so prepoznavni ter vztrajni. Trend gibanja tečajev in trga se oblikuje na podlagi ravnotežja med ponudbo in povpraševanja na trgu. 4. Dogajanje na trgu je ponavljajoče. Iz te predpostavke izhaja, da je na trgu mogoče odkriti določene vzorce, ki lahko analitiku v kaki analogni situaciji pomagajo pojasniti obnašanje udeležencev na trgu. To predpostavko utemeljuje psihološka ugotovitev, da se ljudje v določenih situacijah odzivajo vedno enako (Šimon 1996, 45). Čeprav je tehnična analiza zelo popularna med praktiki na kapitalskih in denarnih trgih, še vedno ne dobiva priznanja med akademiki in drugimi ekonomskimi strokovnjaki, saj se ne sklada s hipotezo o učinkovitem trgu kapitala (Edwars in Magee 1998, 3). Če bi bil trg kapitala popolnoma učinkovit in bi se vse informacije v trenutku izrazile v ceni delnice, ne bi mogli uporabljati tehnične analize, saj ne bi bilo potrebne časovne vrzeli, ki je potrebna za ustvarjanje dobička (Kleindienst 2001, 201).

7 3 ORODJA TEHNIČNE ANALIZE Temeljna orodja tehnične analize so najrazličnejši grafi. Najbolj so uveljavljeni linijski, stolpičasti in grafi japonskih sveč. Pri risanju grafa lahko uporabimo najvišje, najnižje, otvoritvene ali zaključne tečaje. Največkrat se uporabljajo zaključni tečaji, katere bomo tudi mi uporabljali pri analizi vrednostnih papirjev. Prepoznavanje trendov in različnih formacij je ključnega pomena za analitike, saj predstavljajo določeno napoved za prihodnost. Poleg teh orodij pa analitiki uporabljajo številne kazalce, kateri napovedujejo mogoče obrate trenda v prihodnosti. Na voljo imamo veliko najrazličnejših orodij, pomembno pa je, da se osredotočimo na tista orodja, katera dajejo najboljše rezultate. 3.1 Grafi Grafi so primarno orodje vsakega tehničnega analitika. Čeprav je veliko oblik različnih grafov, večina grafov uporablja mrežasti sistem, pri čemer je na x-osi prikazan čas na y-osi pa cena. Na grafu so lahko prikazani letni, mesečni, tedenski, dnevni (najpogostejši) in minutni podatki o cenah delnic. Poznamo linijske grafe, stolpičaste grafe in japonske sveče (Schwager 1999, 17). 3.1.1 Linijski graf Navadni linijski graf prikazuje zaključni (enotni) tečaj za posamezni dan. Veliko analitikov verjame, da je linijski graf najbolj pomemben graf, ki meri aktivnost na trgu, saj je zaključni tečaj najpomembnejši kazalnik trgovalnega dne. SLIKA 1: LINIJSKI GRAF Vir: Equis 2004a.

8 3.1.2 Stolpičast graf Stolpičasti grafi prikazujejo najnižji, najvišji, zaključni tečaj, včasih tudi otvoritveni tečaj. So med najpopularnejšimi grafi, ki se uporabljajo pri tehnični analizi. Pogosto vanj analitiki vključijo tudi obseg prometa, ki je prikazan v spodnjem delu grafa (slika 2). Skala obsega prometa dostikrat ni prisotna, saj večina analitikov operira le z relativno stopnjo prometa. Na sliki 2 je prikazan stolpičast graf delnice. Otvoritveni tečaj je prikazan s črtico na levi strani stolpca, zaključni s črtico na desni strani stolpca, vrh in dno stolpca pomenita najvišji in najnižji tečaj trgovalnega dne. SLIKA 2: STOLPIČAST GRAF Vir: Cbs 2004. 3.1.3 Japonske sveče Grafi japonskih sveč dodajajo nove dimenzije in barve preprostim stolpičastim grafom. Vsaka sveča prikazuje posamezni trgovalni dan. Na sliki 3 so japonske sveče, ki prikazujejo najnižji in najvišji tečaj, ter centralni del, ki ga sestavljata otvoritveni in zaključni tečaj. Centralni del je lahko prazen ali obarvan črno. Če je centralni del obarvan črno, je otvoritveni tečaj višji od zaključnega, kar pomeni padanje tečaja. Prazno telo označuje naraščanje tečaja, pri čemer je zaključni tečaj višji od otvoritvenega.

9 SLIKA 3: JAPONSKE SVEČE Vir: Lasten arhiv. Slika 4 prikazuje graf japonskih sveč na primeru podjetja Avaya. Velikost centralnega dela je odvisna od velikosti razlike med otvoritvenim in zaključnim tečajem. SLIKA 4: GRAF JAPONSKIH SVEČ Vir: Stockcharts 2004a.

10 3.2 Trendi in linije 3.2.1 Definicija trenda Trend je smer gibanja cene delnice. Lahko se giblje navzgor, navzdol ali vstran. Rastoč trend je definiran kot serija višjih vrhov in dolin (zaporedni večji najnižji tečaji), padajoč trend je ravno nasproten, serija horizontalnih valov pa ponazarja horizontalni trend (Murphy 1999, 50). SLIKA 5: NARAŠČAJOČ IN PADAJOČ TREND Vir: Bigcharts 2004. Pomembno je prepoznati, ali imamo padajoči ali naraščajoči trend. V točkah obrata graf vrednostnega papirja preseka naraščajočo ali padajočo linijo trenda. Slika 6 prikazuje presek padajoče linije trenda na primeru podjetja Merck&Co., potrditev spremembe trenda je razvidna iz povečanega obsega prometa v dnevih točke preloma. Investitorji namreč pričakujejo naraščanje cene določene delnice. SLIKA 6: PRELOM LINIJE TRENDA Vir: Equis 2004b.

11 3.2.2 Podpora in odpor Trend sestavlja serija dolin in vrhov. Doline imenujemo tudi podpora. Podpore so prikazane na grafu, kot območje, ki je pod trgom, kjer pritisk nakupa preseže pritisk prodaje. Pri določeni ceni se pojavi na trgu presežno povpraševanje po vrednostnem papirju, ki onemogoča nadaljnje zniževanje cene papirja. Na sliki 7 je prikazana črta podpore na primeru delnice Phillip Morris, oblikovala se je pri ceni 45,50 $. SLIKA 7: ČRTA PODPORE Vir: Equis 2004c. Linija odpora pomeni ravno nasprotno od podpore, prikazuje območje, kjer pritisk prodaje preseže pritisk nakupa. Investitorji pričakujejo namreč padec tečaja. Včasih podporna linija postane linija odpora in obratno. Črto odpora prikazuje slika 8, oblikovala se je pri tečaju 51,50 $ za delnico Phillip Morris. SLIKA 8: ČRTA ODPORA Vir: Equis 2004c.

12 3.2.3 Linija odpora postane linija podpore Ko tečaj uspešno prebije črto odpora, lahko postane ta črta linija podpore. Lahko pa je tudi obratno. Na sliki 9 je primer delnice Procter & Gamble, tečaj prebije črto odpora pri 45,00 $, ta pa postane črta podpore. V začetku investitorji niso pričakovali, da se bo tečaj povečal nad 45,00 $, zato niso kupovali delnice. Zdaj, ko je tečaj nad 45,00 $, pa so zaskrbljeni, ko se tečaj približuje liniji podpore (razvidno iz prometa). SLIKA 9: ODPOR POSTANE PODPORA Vir: Equis 2004c. Pričakovanja investitorjev se ponavadi spremenijo v trenutku. Slika 10 ponazarja spremembo pričakovanja investitorjev na primeru podjetja Hasbro Inc.. Tečaj je nenadno odločno porasel, prelom pa spremlja tudi nenadna porast prometa. SLIKA 10: PREBOJ ČRTE ODPORA IN PORAST TEČAJA Vir: Equis 2004c.

13 Ko so investitorji sprejeli dejstvo, da se lahko trguje z delnico po višjem tečaju kot 20,00 $, je bila večina investitorjev pripravljena kupovati delnico po višjih tečajih (spremenil se je tečaj in promet je narasel). Tudi prodajalci, ki so prodajali delnico za 20,00 $, pričakujejo dvig tečaja in niso več pripravljeni prodajati po tej ceni. Preboj linij podpore in odpora lahko povzročijo osnovne spremembe, kot so ustvarjeni dobički, management, konkurenca ali pa lastna pričakovanja investitorjev (investitorji kupujejo, ko vidijo da tečaj raste). Vzrok ni tako pomemben kot posledica nov nivo tečaja. 3.3 Formacije Formacije nam lahko posredujejo pomembne informacije o premikih tečaja delnice. Oblikujejo se znotraj trendov, pomagajo pa nam določiti gibanje cen v prihodnosti. Lahko trajajo samo nekaj dni, lahko pa tudi več mesecev. Najznačilnejše so naraščajoči in padajoči trikotniki, formacija glava in ramena, klini, zastavice in druge. Dve formaciji bomo opisali v nadaljevanju. 3.3.1 Naraščajoči in padajoči trikotniki (angl. Ascending and Descending Triangle) Naraščajoči trikotniki predstavljajo bikovsko znamenje, najzanesljivejši so, kadar se pojavijo v naraščajočem trendu. Zgornji del trikotnika je raven, spodnji del pa ima navzgor usmerjeno stranico. Padajoči trikotniki se pojavljajo v padajočem trendu. Spodnji del imajo raven, zgornja stranica pa je usmerjena navzdol. SLIKA 11: NARAŠČAJOČI IN PADAJOČI TRIKOTNIK Vir: Chartpattern 2004. 3.3.2 Glava in ramena (angl. Head and Shoulders) Glava in ramena največkrat zasledimo v naraščajočem trendu. Formacijo zasledimo, ko se začne trg počasi umirjati, sile povpraševanja in ponudbe pa so v ravnovesju. Formacijo sestavlja leva rama, glava, desna rama ter linija vratu.

14 SLIKA 12: GLAVA IN RAMENA Vir: Pring 1991, 64. Pri prepoznavanju formacije je zelo pomembno gibanje prometa. Promet mora biti namreč večji pri prvem ramenu, če ga primerjamo s prometom pri drugem ramenu. Zmanjšanje prometa pri drugem ramenu je bistvenega pomena pri identifikaciji oblik glave in ramen, prav tako mora tečaj prebiti linijo vratu. 3.4 Kazalniki Kazalniki so zelo pomembni za investitorje. Z njihovo pomočjo se investitorji odločajo kdaj določen vrednosti papir kupiti ali ga prodati, ter s tem ustvariti čim večji kapitalski dobiček. Ločimo dve skupini kazalnikov: - kazalniki, ki sledijo trendu, - kazalniki, ki napovedujejo obrate. Kazalniki, ki sledijo trendu so drseča povprečja in Bollingerjevi trakovi. Ker sledijo trendu, nas ne opozarjajo na obrate, ampak kažejo na spreminjanje tečaja vrednostnega papirja. Kazalniki, ki napovedujejo obrate nas opozarjajo na morebitne obrate v prihodnosti. Ti so Indeks relativne moči, MACD Histogram, Stohastični oscilator, Williamsov %R in Moment. 3.4.1 Drseča povprečja (angl. Moving averages) Drseča povprečja so ena najstarejših in najbolj uporabljanih orodij pri tehnični analizi. So enostavna za uporabo, prav tako pa dajejo zadovoljive rezultate. Drseče povprečje kaže povprečno vrednost tečaja posameznega papirja skozi določeno obdobje. Povprečje sledi trendu (Murphy 1999, 197) in ne napoveduje bodočega trenda kot ostali tehnični kazalci. Bistveno je, da zazna kdaj se začne nov trend in nam pri tem daje nakupne ter prodajne signale. Ker sledi trendu nam daje signale z določenim časovnim zamikom, odvisno od števila dni, ki jih uporabimo pri izračunu. Časovni zamik zmanjšamo z izbiro krajšega števila dni, vendar ga ne moremo odpraviti. Npr. 20-dnevno povprečje bo hitreje reagiralo na spremembe tečaja in bo posredovalo več nakupnih in prodajnih signalov kot pa 200-dnevno povprečje.

15 Pri drsečih povprečjih je pomembna izbira časovnega obdobja, ki ga uporabimo pri izračunu. Vedno obstaja drseče povprečje, ki nam bo dalo pozitiven rezultat. Ker je izbira časovnega obdobja zelo pomembna, si lahko pomagamo z naslednjo formulo (Wiley 1999, 185): Optimalno časovno obdobje = (Dolžina cikla / 2) + 1 (1). Dolžina cikla je obdobje med dvema vrhovoma tečaja. Problem se pojavi, ker cikli skoraj nikoli niso enakomerni, saj lahko v enem obdobju med dvema vrhovoma preteče mesec dni, v drugem obdobju pa tri mesece. Različni avtorji priporočajo različna obdobja. Avtor (Achelis 1995, 68) priporoča naslednja obdobja, pri zelo kratkih rokih 5-13 dni, pri kratkih 14-25 dni, pri krajših srednjih 50-100 dni in pri dolgih rokih 100-200 dni. Največ se uporabljajo navadno (aritmetično), tehtano in eksponentno povprečje. Drseča povprečja lahko računamo na vseh vrstah tečaja (začetni, končni, najvišji, najnižji, enotni), na obsegu prometa ali na indikatorju. Možno je tudi izračunati drseče povprečje drugega drsečega povprečja. Edina poglavitna razlika med različnimi tipi drsečih povprečij je teža uporabljenih podatkov. Pri navadnem drsečem povprečju so vsi podatki enakovredni, eksponentno in tehtano povprečje pa dajeta večjo pomembnost (težo) zadnjim podatkom. Navadno drseče povprečje (angl. Simple Moving Average) Navadno drseče povprečje (NDP) prikazuje povprečno ceno vrednostnega papirja skozi določeno obdobje. Pri izračunu se največkrat uporabljajo zaključni tečaji. Navadno drseče povprečje izračunamo s pomočjo naslednje enačbe (Forex 2004): n j= 1 zaključni tečaj NDP = (2), n j števec, n število časovnih enot (npr. 5 dni). Če računamo npr. 5-dnevno drseče povprečje vrednostnega papirja, seštejemo 5 zaključnih tečajev, ter vsoto delimo s 5. Tako dobimo povprečno vrednost v obdobju 5-ih dni. Drseče povprečje je kazalnik z zamikom in je vedno za tečajem, zato pravimo, da sledi trendu. Vendar pa ima navadno drseče povprečje slabost, saj podatek, ki je najbolj oddaljen od trenutnega dneva, enako močno učinkuje na vrednost povprečja kot najnovejši podatek. Če prvi uporabljeni podatek predstavlja zelo visoko ceno, naslednji dan pa izpade iz kalkulacije, se vrednost po vsej verjetnosti zniža. Navadno drseče povprečje se torej na vsako ceno dvakratno odzove, prvič, ko je cena vključena v izračun, drugič, ko iz izračuna odpade.vse to pa za tehnično analizo ni dobro (McKinley 2004). Eksponentno drseče povprečje (angl. Exponential Moving Average) Da bi odpravili zamik, ki ga poznamo pri navadnem drsečem povprečju, analitiki velikokrat raje uporabljajo eksponentno drseče povprečje. EDP zmanjšuje zamike s tem, da pripiše večjo težo zadnjim podatkom kot pa starejšim podatkom. Novejšim podatkom dodelimo močnejše,

16 starejšim tečajem pa lažje uteži (Colby in Meyers 1988, 554-555). Teža zadnjih podatkov je odvisna od časovnega obdobja, ki ga uporabljamo pri izračunu. Krajše časovno obdobje pomeni, da pripišemo večjo težo (pomembnost) zadnjim podatkom. Npr. pri 10-dnevnem EDP bo zadnji podatek imel težo 18,18 %, pri 20-dnevnem EDP pa bo imel 9,52 %. Za izračun EDP uporabljamo naslednjo enačbo: EDP(današnji)=((današnji zaključni tečaj - včerajšnji EDP) Multiplikator) + včerajšnji EDP (3), EDP eksponentno drseče povprečje Multiplikator je odvisen časovnega obdobja, izračunamo ga lahko z naslednjo enačbo (primer za 10-dnevno EDP): 2 2 Multiplikator = = = 0,1818 100 = 18,18 % (časovno obdobje + 1) (10 + 1) (4). V tabeli 1 je izračunan primer 10-dnevnega EDP za delnico Eastman Kodak. Za prvo vrednost EDP uporabimo izračunano navadno drseče povprečje, saj v naslednjem izračunu potrebujemo vrednost EDP prejšnjega dneva (podatek je v tabeli označen z *). TABELA 1: PRIMER 10-DNEVNEGA EDP Vir: Stockcharts 2004b.

17 Iz medsebojnega položaja krivulje drsečega povprečja in krivulje dejanskih tečajev delnic, lahko pridemo do naslednjih zaključkov (Prohaska 1994, 59): - če krivulja dejanskih tečajev seka krivuljo drsečega povprečja od spodaj navzgor, potem to pomeni, da predstavlja trend naraščanja tečajev delnic na borzi in predstavlja signal za nakup delnic, - če krivulja dnevnih tečajev seka krivuljo drsečega povprečja od zgoraj navzdol, to kaže na negativen odnos trga do kotirajočih delnic in pomeni, da se pričakuje padanje tečajev delnic na trgu, kar predstavlja signal za prodajo delnic. Primer nakupnih in prodajnih signalov pri drsečem povprečju smo prikazali na sliki 13. SLIKA 13: NAKUPNI IN PRODAJNI SIGNALI PRI DRSEČEM POVPREČJU Vir: Equis 2004c. 3.4.2 Bollingerjevi trakovi (angl. Bollinger Bands) Kazalnik je razvil John Bollinger. Bollingerjevi trakovi so sestavljeni iz dveh ovojnic, ki so oddaljene na podlagi standardne deviacije od drsečega povprečja. Standardna deviacija nam pove, kako je skupina podatkov (cen) razpršena okrog povprečne vrednosti. Trakovi so oddaljeni za dve standardni deviaciji okrog 20-dnevnega drsečega povprečja. V območju oddaljenosti dveh standardnih deviacij od povprečne vrednosti se nahaja 95 % vseh cen (Murphy 1999, 209). Ker je standardna deviacija merilo spremenljivosti, se trakovi samostojno prilagajajo. Pri večjem nihanju tečaja je širina območja med trakovoma večja in obratno. Bollingerjevi trakovi se računajo in rišejo na podlagi tečaja, lahko pa tudi na nekaterih indikatorjih. Izračunajo se po naslednjih formulah (Clearstation 2003):

18 Srednji trak ( navadnodrseče povprečje) n j= 1 zaključni tečaj j = (5), n Zgornji trak Spodnji trak = = Srednji trak Srednji trak + D + D + n ( zaključni tečajj srednji trak) j= 1 n n ( zaključni tečajj srednji trak) j= 1 n 2 2 (6), (7), n- število dni pri drsečem povprečju (npr. 10 dni), D- število standardnih deviacij. Slika 14 predstavlja primer Bollingerjevih trakov. SLIKA 14: BOLLINGERJEVI TRAKOVI Vir: Sixer 2003. Interpretacija Bollingerjevih obročev (Pring 1991, 125): Na nadaljevanje trenda kaže premik izven meja obročev, vendar tečaj ne sme preveč skokovito naraščati ali padati. Meje med obroči se zožijo, ko se rang med dnevnim maksimalnim in minimalnim tečajem zmanjša. Temu ponavadi sledi sprememba tečaja delnice. Dvigi in padci tečaja, ki poženejo tečaj za trenutek izven meja Bollingerjevih obročev, običajno kažejo na izčrpanje in s tem na obrat trenda.

19 3.4.3 Kazalec relativne moči (angl. Relative Strenght Index) Večina kazalcev meri gibanje delnice tako, da jo primerjajo z drugo ali njenim indeksom. Kazalec relativne moči se največkrat uporablja z dnevnim grafom. Manj je učinkovit pri kratkih in sunkovitih dvigih ali padcih dnevnega tečaja, zato pa je učinkovitejši na daljši rok, saj pokaže izrazitejše dolgoročne trende. Največ se uporabljajo 9-, 14- in 25-dnevni kazalci relativne moči. Devet dnevni kazalec se bolj odzval na vsakodnevno spremembo, nakazoval bo več nakupnih in prodajnih signalov, kot pa 14-dnevni kazalec. Vrednost kazalca se giblje med 0 in 100. Ko kazalec preseže vrednost 70, prehajamo v območje prekupljenosti, kar pomeni signal za prodajo delnice. Če vrednost kazalca pade pod 30, kjer je območje preprodanosti, imamo nakupni signal. Število nakupnih in prodajnih signalov je odvisno od izbranega števila dni, ki jih bomo uporabili pri izračunu kazalnika. Kazalec relativne moči izračunamo po naslednji formuli: 100 RSI = 100 1+ RS (8), povprečna vrednost višjih končnih tečajev v obdobju x RS = (9). povprečna vrednost nižjih končnih tečajev v obdobju x SLIKA 15: KAZALEC RELATIVNE MOČI RSI Vir: Stockcharts 2004a.

20 Slika 15 prikazuje graf delnice Ford Motor Co. ter 9- in 14-dnevni kazalec RSI. Nakupni signal se pojavi, ko kazalec prebije vrednost 30 (puščica obrnjena navzgor) in prodajni signal, ko seka vrednost 70 (puščici obrnjeni navzdol). Devet dnevni kazalec, je dajal zgodnejše signale, zato imamo nakupni in prodajni signal, pri štirinajst dnevnem kazalcu pa imamo le prodajni signal. Kazalci nam lahko večkrat posredujejo zgodnje signale za obrat trenda. Zgodnje signale imenujemo divergence ali zamiki. Poznamo bikovski in medvedji zamik, katera sta prikazana na sliki 16. S črto A je prikazan medvedji zamik, pri čemer je kazalec RSI začel padati, tečaj pa se je še naprej zviševal. S črto B je prikazan bikovski zamik, kjer kazalec RSI raste, tečaj pa pada. Zamiki povedo, da se bo tečaj popravil in se bo gibal tako kot je nakazoval kazalec. SLIKA 16: RSI IN ZAMIKI Vir: Borsanaliz 1998. 3.4.4 Stohastični oscilator (angl. Stochastics) Stohastični oscilator je popularen in dinamičen kazalnik, ki ga je razvil Dr. George Lane. V primeru naraščanja tečaja, se zaključni tečaji oblikujejo v bližini najvišjega dnevnega tečaja, pri padajočem trendu se zaključni tečaji oblikujejo v bližini najnižjega dnevnega tečaja. Oscilator primerja zadnji zaključni tečaj z razponom cen, ki jih je vrednostni papir dosegel v nekem časovnem obdobju. Kazalnik je predstavljen kot dve krivulji, %K in %D, pri čemer je %D drseče povprečje %K. Vrednost kazalnika pa se giba med 0 in 100. Za izračun %K uporabljamo naslednjo enačbo (Achelis 2000, 12): zadnji zaključni tečaj najnižji tečajx % K = 100 (10), najvišji tečajx najnižji tečajx najnižji tečaj x - najnižji tečaj v določenem časovnem obdobju x (ponavadi 14 dni), najvišji tečaj x - najvišji tečaj v določenem časovnem obdobju x (ponavadi 14 dni).

21 Oscilator lahko uporabljamo na tri načine. Pri prvem načinu opazujemo zamike, med krivuljo %D in grafom delnice. Zamiki se pojavijo, ko krivulja %D pada (raste), tečaj pa raste (pada). Oscilator nam tako daje zgodnji signal, da se bo tečaj gibal v smeri oscilatorja. Oscilator nam daje nakupne in prodajne signale pri sekanju obeh krivulj. Ko zraste krivulja %K nad %D, vrednostni papir kupimo (bikovski trend), ko pade %K pod %D, vrednostni papir prodamo (medvedji trend). Tretja možnost nam daje nakupne signale, ko katerokoli krivulja seka vrednost 20 od spodaj navzgor. Prodajni signali se pojavijo, kadar krivulje sekajo vrednost 80 od zgoraj navzdol. SLIKA 17: STOHASTIČNI OSCILATOR Vir: Equis 2004b. Slika 17 nam prikazuje oscilator na primeru delnice Peoplesoft. Nakupni signal se pojavi, ko krivulji sekajo vrednost 20 od spodaj navzgor, prodajni signal pa pri sekanju vrednosti 80 od zgoraj navzdol. 3.4.5 Kazalec WILLIAMS %R Kazalnik je razvil Larry Williams, deluje podobno kot Stohastični oscilator. Posebej pomembna so območja preprodanosti ali prekupljenosti. Skala kazalnika je od 0 do +100, lahko tudi od 0 do -100, kar pa je odvisno od programa katerega uporabljamo za risanje grafov (Iqchart 2004b).

22 Za izračun kazalnika lahko uporabimo naslednjo enačbo (Stockcharts 2004c): %R k najvišji tečaj v obdobju x - zaključni tečajk = 100 (11), najvišji tečaja v obdobju x - najnižji tečaj v obdobju x k dan, za katerega računamo kazalnik, x število dni, ki jih upoštevamo pri izračunu. Optimalno število dni, ki jih uporabimo pri izračunu kazalnika je dolžina cikla vrednostnega papirja, lahko pa uporabimo poljubno število dni. V primeru, da uporabimo pozitivno skalo pri kazalniku, pomenijo vrednosti nad 80, območje prekupljenosti, vrednosti pod 20 pa območje preprodanosti. Slika 18 prikazuje prodajne in nakupne signale na primeru delnice EMC Corp. Če vrednost kazalnika seka vrednost 80, se pojavijo signali za prodajo (navzdol obrnjene puščice), nakupni signali (navzgor obrnjene puščice), se pojavijo v primeru, da kazalnik seka vrednost 20. SLIKA 18: WILLIAMS %R, NAKUPNI IN PRODAJNI SIGNALI Vir: Iqchart 2004a. Čeprav je kazalnik zelo uporaben, pa je potrebna posebna pazljivost pri uporabi. Čeprav je vodilni kazalnik (napove vrhove, doline in obrate trenda prej kot tečaj), pa nekateri predlagajo, da ne kupimo ali prodamo vrednostnega papirja takoj ko kazalnik prebije signalno vrednost, ampak počakamo dokler se tečaj ne začne gibati v nasprotno smer. Zato je primerneje, da kazalnik uporabljamo hkrati z drugimi.

23 3.4.6 MACD HISTOGRAM ( Moving Average Convergence/Divergence) Kazalnik MACD je lahko zelo uporaben, kaže odnos med dvema drsečima povprečjema. Prva krivulja (krivulja MACD histogram) predstavlja razliko med 26-dnevnim in 12-dnevnim eksponentnim drsečim povprečjem tečaja. Druga krivulja, ki se imenuje signalna krivulja pa predstavlja 9-dnevno eksponentno povprečje krivulje MACD. Kazalnik lahko interpretiramo na tri načine. Pri prvi razlagi opazujemo krivuljo MACD. Pozitivne vrednosti (nad vrednostjo 0) pomenijo naraščajoči trend, negativne vrednosti pa padajoči trend. Pri drugem načinu opazujemo presečišča signalne krivulje in krivulje MACD, katera nam dajejo nakupne in prodajne signale. Ko je signalna krivulja pod krivuljo MACD, imamo nakupne signale. Prodajni signali pa se pojavijo, ko je signalna krivulja nad krivuljo MACD. Na sliki 19 imamo prodajne in nakupne signali na primeru podjetja Cisco Systems. Nakupni signali (puščice obrnjene navzgor) se pojavijo, ko je signalna krivulja pod krivuljo MACD (označena z navpičnimi črtami). Pri porastu signalne krivulje nad krivuljo MACD imamo prodajne signale (puščice obrnjene navzdol). SLIKA 19: MACD HISTOGRAM, NAKUPNI IN PRODAJNI SIGNALI Vir: Iqchart 2004a. Pri kazalniku je mogoče opaziti tudi medvedje in bikovske zamike. Medvedji zamik se pojavi, ko tečaj še vedno narašča, čeprav kazalnik že pada. Bikovski zamik pa imamo, ko tečaj pada kljub naraščanju kazalnika. Tako nam kazalnik predčasno nakazuje obrate trenda.

24 3.4.7 Moment (angl. Momentum) Moment meri velikost spremembe tečaja vrednostnega papirja v določenem časovnem obdobju. Prikazuje stopnjo rasti ali padca tečaja vrednostnega papirja. Pri izračunu momenta uporabimo razmerje med dvema zaključnima tečajema. Če računamo npr. 12-dnevni moment, zadnji zaključni tečaj delimo z zaključnim tečajem pred dvanajstimi dnevi in dobljeno vrednost pomnožimo s 100. Za izračun lahko uporabimo naslednjo enačbo: Moment k zaključni tečaj k = 100 (12), zaključni tečajk-n k dan za katerega se računa kazalnik, n št dni, ki jih uporabimo pri izračunu (npr. 12). Kazalnik si lahko razlagamo na dva načina. Lahko ga uporabimo za sledenje trenda, podobno kot kazalnik MACD. Nakupni signali se pojavijo, ko kazalnik doseže dno in se prične dvigovati. Ko kazalnik doseže vrh in prične padati, pa se pojavijo prodajni signali. Na sliki 20 imamo prikazane nakupne signale (navzgor obrnjene puščice) in prodajne signale (navzdol obrnjene puščice). SLIKA 20: MOMENT, NAKUPNI IN PRODAJNI SIGNALI Vir: Quotelinks 2003.

25 Moment lahko uporabljamo tudi kot vodilni kazalnik. Ta metoda predvideva, da so vrhovi tečajev doseženi po strmem vzponu, doline pa po strmem padcu tečaja. Tečaj in moment lahko prideta v časovni zamik, pri čemer, kazalnik narašča, tečaj vrednostnega papirja pa pada ali obratno. Kazalnik nam tako odkrije zgodnejše obrate trenda, saj se čez določen čas tečaj začne gibati v smeri kot je nakazoval kazalnik. Slika 21 prikazuje bikovski zamik (črka B), kjer kazalnik narašča, tečaj pa pada in medvedji zamik (črka A), kjer je ravno obratno. SLIKA 21: MOMENT IN ZAMIKA Vir: Borsanaliz 1998.

26 4 TEHNIČNA ANALIZA IZBRANIH DELNIC V tem poglavju bomo skušali z orodji tehničnega analitika, ki smo jih opisali v prejšnjem poglavju, analizirati delnice Merck-a, McDonald`s-a in Nokie. Delnice predstavljajo velike organizacije s povsem različno dejavnostjo. Izbrali smo delnice, ki spadajo med likvidnejše vrednostne papirje in s katerimi se na borzi NYSE 1 redno trguje. Analiza, ki jo bomo izvedli je podobna analizi, ki se dejansko uporablja. Uporabili bomo računalniški program IQ Chart, ki ima vgrajene kazalce in grafične funkcije, ki so potrebni za tehnično analizo. Za izdelavo podrobnejših izračunov in tabel pa nam bo v pomoč program Microsoft Excel. V naši analizi bomo analizirali obdobje od 1.1.2003 do 19.5.2004. Delnice bomo kupovali in prodajali na podlagi signalov, ki nam jih bodo posredovali kazalniki. Začetni nakup bo pri prvem nakupnem signalu, ki nam ga bo posredoval kazalnik. V primeru, da bomo imeli na dan 19.5.2004 v lasti delnice, jih bomo prodali po trenutni tržni ceni. Pomembno je, da situacijo, ki nam jo posredujejo nakupni in prodajni signali ovrednotimo. Kar pomeni, da fiktivno naložimo denar, sledimo nakupnim in prodajnim signalom, na koncu analize pa s preprostim izračunom pokažemo uspešnost oziroma neuspešnost tehnične analize za posamezno delnico. Pri analizi bomo upoštevali naslednje parametre: - pri analizi upoštevamo zaključni tečaj dneva, v katerem se pojavi nakupni ali prodajni signal, - začetno stanje na trgovalnem računu znaša 5000$, za vsako delnico, - za vsak nakup ali prodajo plačamo provizijo, ki znaša 7$ 2 (Scottrade 2003), - v obdobju, ko denarja nimamo investiranega na borzi, prejemamo 2 % letne obresti, - dividend in davka na kapitalski dobiček ne upoštevamo. 4.1 Analiza delnice Merck Podjetje Merck sodi med največja farmacevtska podjetja na svetu. Analizirali bomo graf delnice podjetja, ki kotira na ameriški borzi s simbolom MRK. Drseča povprečja Delnico smo najprej analizirali s pomočjo različnih drsečih povprečij. Drseče povprečje je indikator, ki sledi trendu, zato nam ne posreduje pravočasne signale za nakup ali prodajo. Pogosto primerjamo dvoje drsečih povprečij različnih časovnih obdobij. V tabeli 2 imamo rezultate različnih časovnih obdobij v obdobju od 1.1.2003 do 19.5.2004: 1 NYSE New York Stock Exchange 2 Najugodnejša provizija, on-line trgovanje, podjetje Scottrade.

27 TABELA 2: RAZLIČNA ČASOVNA OBDOBJA NDP DELNICE MERCK NDP navadno drseče povprečje Vir: lastni arhiv. Časovna obdobja Navadnega drsečega povprečja Ustvarjen dobiček ali izguba v $ 7 in 14 dni -297,52 7 in 30 dni 476,56 7 in 42 dni 492,58 14 in 42 dni -227,90 14 in 30 dni 188,53 7 in 100 dni -549,18 Najboljši rezultat smo dobili s kombinacijo 7- in 42-dnevnega navadnega drsečega povprečja. Na sliki 22 imamo 7- in 42-dnevno navadno drseče povprečje, s katerim smo ustvarili največji dobiček. Ko se 7-dnevno povprečje dvigne nad 42-dnevnega imamo signal za nakup (navzgor obrnjena puščica), v nasprotnem primeru pa imamo prodajni signal (navzdol obrnjena puščica). SLIKA 22: KOMBINACIJA 7- IN 42-D. NAVADNEGA DRSEČEGA POVPREČJA Vir: Iqchart 2004a.

28 Delnico smo ovrednotili tudi s primerjavo dveh eksponentnih drsečih povprečjih (EDP). V analiziranem obdobju od 1.1.2003 do 19.5.2004 smo dobili rezultate, ki so podani v tabeli 3. Opazimo, da je največji dobiček pri najkrajšem analiziranem obdobju. TABELA 3: RAZLIČNA ČASOVNA OBDOBJA EDP DELNICE MERCK Vir: lastni arhiv. Časovna obdobja Eksponentnega drsečega povprečja Ustvarjen dobiček ali izguba v $ 5 in 15 dni 883,10 10 in 15 dni -538,92 15 in 30 dni -562,40 Kazalnik relativne moči Prvi kazalnik, s katerim smo ovrednotili nakupe in prodaje je bil Kazalnik relativne moči ali RSI (angl. Relative Strenght Index). Analizirali smo 9- in 14-dnevni kazalnik v obdobju od 1.1.2003 do 19.5.2004. Večji dobiček nam je posredoval 14-dnevni kazalnik, ki je imel tudi manj transakcij. Rezultate smo podali v tabeli 4. TABELA 4: ANALIZA TRGOVANJA OB UPOŠTEVANJU 14-D. KAZALNIKA RSI Vrsta transakcije Datum Tečaj v $ Sprememba tečaja v % Dobiček/izguba posla v $ Celotni dobiček ali izguba v $ Premoženje v $ Obresti 24.1.2003 5,97 5,97 5005,97 Nakup 24.1.2003 49,21 Prodaja 17.6.2003 58,75 19,39 976,12 968,08 5968,08 Obresti 29.7.2003 13,60 981,68 5981,68 Nakup 29.7.2003 51,77 Prodaja 2.1.2004 47,05-9,12-537,77 429,96 5429,96 Obresti 19.3.2004 22,68 452,64 5452,64 Nakup 19.3.2004 43,77 Prodaja 19.5.2004 46,44 6,10 339,27 777,83 5777,83 Vir: lastni izračun. Iz tabele lahko razberemo, da smo izvedli 3 transakcije, od katerih sta bili dve pozitivni. V omenjenem obdobju smo ustvarili dobiček v višini 777,83 $, največjo razliko v ceni smo dosegli v prvem polletju leta 2003. Graf tečaja ter 14-dnevni RSI za obdobje od junija do maja imamo na sliki 23.

29 SLIKA 23: KAZALEC 14-D. RSI TER NAKUPNI IN PRODAJNI SIGNALI Vir: Iqchart 2004a. Iz slike je razvidno, da imamo samo dva nakupna (navzgor usmerjeni puščici) in prodajni signal (navzdol usmerjena puščica), zato sklepamo, da se kazalnik počasi odziva na spremembe v tečaju. Prikazane so tudi linije trenda na podlagi katerih lahko sklepamo, da se bo tečaj v prihodnosti dvigoval. Kazalec MACD Analizirali smo kazalec MACD 3 Histogram, ki nam je v obdobju od 1.1.2003 do 19.5.2004 prinesel izgubo v višini 360,12 $. Zaradi slabega rezultata transakcij in grafa ne bomo navedli. 3 MACD - Moving Average Convergence Divergence

30 Stohastični oscilator V tabeli 5 imamo opis transakcij, ki nam jih je posredoval kazalnik Stohastični oscilator. TABELA 5: ANALIZA TRANSAKCIJ NA PODLAGI STOHASTIČNEGA OSCILATORJA (12%K; 5%D) Vrsta transakcije Datum Tečaj v $ Sprememba tečaja v % Dobiček/izguba posla v $ Celotni dobiček ali izguba v $ Premoženje v $ Obresti 2.1.2003 0,00 5000,00 Nakup 2.1.2003 52,27 Prodaja 16.1.2003 54,51 4,29 221,07 206,97 5206,97 Obresti 28.1.2003 3,39 210,36 5210,36 Nakup 28.1.2003 50,06 Prodaja 21.2.2003 49,97-0,18-2,41 194,01 5194,01 Obresti 11.3.2003 5,07 199,08 5199,08 Nakup 11.3.2003 46,79 Prodaja 7.4.2003 52,85 12,95 679,53 864,53 5864,53 Obresti 21.4.2003 4,45 868,99 5868,99 Nakup 21.4.2003 52,98 Prodaja 16.5.2003 55,47 4,70 282,50 1137,49 6137,49 Obresti 3.6.2003 5,99 1143,49 6143,49 Nakup 3.6.2003 52,32 Prodaja 23.6.2003 58,49 11,79 730,76 1860,15 6860,15 Obresti 6.8.2003 16,38 1876,53 6876,53 Nakup 6.8.2003 50,60 Prodaja 18.9.2003 52,71 4,17 293,55 2155,98 7155,98 Obresti 6.11.2003 19,02 2175,01 7175,01 Nakup 6.11.2003 43,23 Prodaja 20.11.2003 44,79 3,61 265,76 2426,67 7426,67 Obresti 3.12.2003 5,24 2431,91 7431,91 Nakup 3.12.2003 43,63 Prodaja 9.1.2004 47,13 8,02 602,63 3020,54 8020,54 Obresti 26.1.2004 7,40 3027,94 8027,94 Nakup 26.1.2004 47,20 Prodaja 19.2.2004 48,86 3,52 289,09 3303,03 8303,03 Obresti 25.3.2004 15,77 3318,79 8318,79 Nakup 25.3.2004 43,69 Prodaja 7.5.2004 47,71 9,20 771,87 4076,58 9076,58 Obresti 19.5.2004 5,91 4082,49 9082,49 Vir: lastni izračun.

31 Iz tabele je razvidno, da smo izvedli deset fiktivnih transakcij, od katerih je le ena negativna. Ustvarili smo dobiček v višini 4082,49 $, zato sklepamo, da kazalnik pravilno napoveduje prihodnje obrate tečaja. Kazalnik se hitro odziva na spremembe tečaja, saj nam je v prvem polletju leta 2003 nakazal kar pet nakupnih in prodajnih signalov, medtem, ko nam je kazalnik RSI dal le en nakupni in prodajni signal. Na sliki 24 imamo prikazan graf delnice Merck in kazalec Stohastični oscilator. SLIKA 24: STOHASTIČNI OSCILATOR (12%K; 5%D), NAKUPNI IN PRODAJNI SIGNAL Vir: Iqchart 2004a. Slika prikazuje stohastični oscilator v obdobju od februarja do maja. Na mestih kjer %K zraste nad %D imamo nakupni signal (navzgor obrnjena puščica), kjer pa %K pade pod %D, se vzpostavi prodajni signal (navzdol obrnjena puščica). Za pravilnost nakupnih in prodajnih signalov smo si pomagali z grafom japonskih sveč, ki nam z določenimi formacijami posredujejo prihodnje trende.

32 Moment Moment (angl. Momentum) je kazalec, ki meri velikost spremembe tečaja vrednostnega papirja v določenem časovnem obdobju. Prikazuje stopnjo rasti ali padca tečaja vrednostnega papirja. Z njim smo analizirali delnico in dobili rezultate, ki smo jih podali v tabeli 6. TABELA 6: ANALIZA TRGOVANJA Z UPOŠTEVANJEM 12- D. MOMENTNEGA KAZALCA Vrsta transakcije Datum Tečaj v $ Sprememba tečaja v % Dobiček/izguba posla v $ Celotni dobiček ali izguba v $ Premoženje v $ Obresti 30.1.2003 7,60 7,60 5007,60 Nakup 30.1.2003 50,17 Prodaja 2.4.2003 52,79 5,22 268,14 261,74 5261,74 Obresti 2.6.2003 17,41 279,15 5279,15 Nakup 2.6.2003 51,75 Prodaja 19.6.2003 58,68 13,39 713,08 978,16 5978,16 Obresti 5.8.2003 15,24 993,41 5993,41 Nakup 5.8.2003 49,89 Prodaja 16.9.2003 53,42 7,08 430,63 1409,98 6409,98 Obresti 6.11.2003 17,74 1427,72 6427,72 Nakup 6.11.2003 43,23 Prodaja 20.11.2003 44,79 3,61 238,71 1652,41 6652,41 Obresti 5.12.2003 5,41 1657,83 6657,83 Nakup 5.12.2003 43,07 Prodaja 18.12.2003 44,60 3,55 243,34 1887,09 6887,09 Obresti 26.1.2004 14,57 1901,66 6901,66 Nakup 26.1.2004 47,20 Prodaja 10.2.2004 48,40 2,54 182,35 2069,95 7069,95 Obresti 24.3.2004 16,49 2086,44 7086,44 Nakup 24.3.2004 43,01 Prodaja 19.4.2004 46,94 9,14 653,97 2726,32 7726,32 Obresti 19.5.2004 12,58 2738,90 7738,90 Vir: lastni izračun. V omenjenem obdobju smo na podlagi prodajnih in nakupnih signalov ustvarili 2738,90 $ dobička.

33 Graf tečaja ter nakupne in prodajne signale nam kaže slika 25. SLIKA 25: BIKOVSKI ZAMIK, 12-D. MOMENT TER PRODAJNI IN NAKUPNI SIGNALI PRI DELNICI MERCK Vir: Iqchart 2004a. Prodajne signale (puščice usmerjene navzdol) imamo, ko kazalnik doseže vrh, ter prične padati. Ko je kazalnik na dnu ter se prične dvigovati pa se vzpostavijo nakupni signali (puščice usmerjene navzgor). Na sliki lahko opazimo bikovski zamik, kjer tečaj pada, kazalnik pa narašča. Tečaj se kmalu prične dvigovati, kot je nakazoval kazalnik. Prikazano je tudi kako črta podpore postane črta odpora, pri preboju je opazno povečanje prometa.

34 Williams %R Zadnji kazalnik, s katerim smo analizirali delnico Merck je Williams %R. Izvedli smo 6 transakcij pri čemer smo ustvarili 200,92 $ dobička. Rezultate smo podali v tabeli 7. TABELA 7: KAZALEC WILLIAMS %R, ANALIZA TRGOVANJA ZA DELNICO MERCK Vrsta transakcije Datum Tečaj v $ Sprememba tečaja v % Dobiček/izguba posla v $ Celotni dobiček ali izguba v $ Premoženje v $ Obresti 28.1.2003 7,05 7,05 5007,05 Nakup 28.1.2003 50,06 Prodaja 24.3.2003 50,67 1,22 67,93 60,98 5060,98 Obresti 27.5.2003 17,57 78,55 5078,55 Nakup 27.5.2003 52,36 Prodaja 9.6.2003 54,68 4,43 231,71 296,27 5296,27 Obresti 7.8.2003 16,95 313,22 5313,22 Nakup 7.8.2003 52,28 Prodaja 18.9.2003 52,71 0,82 50,64 349,86 5349,86 Obresti 1.10.2003 3,77 353,64 5353,64 Nakup 1.10.2003 50,79 Prodaja 2.1.2004 47,05-7,36-386,71-47,07 4952,93 Obresti 29.3.2004 23,38-23,69 4976,31 Nakup 29.3.2004 44,57 Prodaja 10.5.2004 46,71 4,80 245,60 207,91 5207,91 Obresti 14.5.2004 1,13 209,04 5209,04 Nakup 14.5.2004 46,45 Prodaja t. 19.5.2004 46,44-0,02 5,88 200,92 5200,92 Vir: lastni izračun. Zadnjo prodajo smo izvedli na dan 19.5.2004 po trenutni ceni, ker pred koncem analize kazalnik še ni podal prodajnega signala.

35 Na sliki 26 je prikazan stolpičast graf delnice Merck in kazalnik Williams %R. Ker se je kazalnik na vsako spremembo hitro odzval, je velikokrat dajal napačne signale. Ko smo zasledili signal, nismo takoj kupili ali prodali delnico, ampak smo počakali na obrat tečaja. Signal za nakup (navzgor obrnjena puščice) se je pojavil, ko je kazalnik prebil vrednost 20 od spodaj navzgor, tečaj pa je naraščal. Ko je kazalnik prebil vrednost 80 od zgoraj navzdol, tečaj pa je padal, smo imeli prodajni signal (navzdol obrnjena puščica). Opazimo lahko tudi bikovski zamik v aprilu, tečaj se kmalu dvigne, kot je nakazoval kazalnik. SLIKA 26: BIKOVSKI ZAMIK, PRODAJNI IN NAKUPNI SIGNAL PRI KAZALCU WILLIAMS %R Vir: Iqchart 2004a.

36 4.1.1 Rezultati analize delnice Merck Analizo smo uspešno opravili, večina kazalcev nam je dala pozitiven rezultat. Ugotovili smo, da se nekateri kazalci hitreje odzivajo na spremembe tečaja kot drugi. Zato smo v enakem obdobju ponekod izvedli deset transakcij, drugje pa le tri. V tabeli imamo predstavljene rezultate analize delnice Merck. TABELA 8: REZULTATI ANALIZE DELNICE MERCK S POSAMEZNIMI KAZALNIKI Kazalci Dobički na koncu analiziranega obdobja v $ Kapitalska donosnost a na koncu analiziranega obdobja v % Povprečna letna kapitalska donosnost v % NDP (7- in 42-dnevni)* 492,58 7,11 5,11 EDP (5- in 15-dnevni)* 883,10 18,03 12,78 RSI (14-dnevni)* 777,38 16,37 11,63 Stohastični o. (12%K; 5%D) 4082,49 62,07 41,96 Moment (12-dnevni) 2738,90 44,53 30,64 Williams %R (20-dnevni) 200,92 3,91 2,82 MACD H. (12,26,9) -360,12-5,52-4,03 a - Kapitalsko donosnost na koncu obdobja smo izračunali kot seštevek razlik med nakupno in prodajno ceno, brez upoštevanja drugih stroškov in obresti. *- Obdobje, v katerem je kazalnik ustvaril največji dobiček. Vir: lastni arhiv. Iz tabele je razvidno, da smo z večino kazalniki ustvarili pozitivne rezultate. Najslabši rezultat je ustvaril kazalnik MACD H., ki je imel povprečno letno donosnost -4,03 %. Največjo donosnost pa bi imeli, če bi investirali na podlagi signalov, ki nam jih je posredoval kazalnik Stohastični oscilator. Ti rezultati so nastali na podlagi moje analize, lahko bi dobili drugačne rezultate, če bi izbrali druge parametre.