lik rt/11/11 BRESTOV 11 ~z se v ra k:a ce O lj e le- :Lse aav GI. 1 LETO VI ~~--, AVGUST 1972 številka 59 NOVI STABILIZACIJSKI UKREPI [

Transkripcija

1 lik rt// BRESTOV ~z se v ra k: ce O lj e le- :Lse v GI. LETO VI.. ~~--, AVGUST 972 številka 59 NOVI STABILIZACIJSKI UKREPI [ Jh.T. O l- )T L- >L ' I ~ - A E.V R. ra lb lz ~ i- rn ' l JI- c- -.A A n- : 0 A r 'P \I T k- - v - v - 4. t t O; 7, Z letšnj gibnj nšeg gspdrstv s se nprej znčuni s bjjjzcijski ukrep. Očitn je, c:t senje gibnje proizvdnje, zunnjeu-gvmske menjve, g~nje Ct:.<l, prblemi nenkvidnsti, ugue v gspdrstvu in drug.<:ntevj nve stbixcijske ukrepe. Zlsti velj t z nektere pereče prteme gspdrstv, kt st n pnmer nel.l.kvldnst in IZgube, ki se kžej lets še streje kt lni. ~rv gtv terj sednji gspd rski p ij Š e vrst ukrepv, d kterih bu nekteri gtv sprejeti še p letšnjih pčitnich. Njnvejši sklep zvezneg izvršneg svet blikvnju cen dlč, d se cene lhk spremenij le sprzumn - z medsebjnim dgvrm med prizvjlci in ptršniki - pri čem~r p je ptrebn tudi sglsje Zvezneg zvd z cene. T pstpek zhtev dlgtrjen prces, lti pmeni z lesn industrij, v kteri se cene več kt dve leti nis spreminjle, nv dlšnje glede prve rešitve cen. Vedeti mrm, d s se v čsu d zdnjeg spreminjnj cen v lesni industriji pgji gspdrjenj zel zstrili (predvsem pdržitve nekterih survin, reprdukcijskih mterih;>v in uslug), hkrti p je sklep zmrznitvi cen bdržl ztečen stnje. T pmeni: kdr je pred z mrznitvij pvečl cene, temu s dnšnji pgji gspdrjenj ugdnejši. Brest je bil pred zmrznitvij cen v plžju, k je imel zrdi težv v izvzu (recesij n meriškem trgu) tlikšne zlge, nmenjene dmčemu trgu, d pdržitvi splh ni bil mč rzmišljti. Znn je, d nm je lets uspel pvečti sebne dhdke n zpsleneg z 29 dsttkv li n net mesečn n zpsleneg.690 dinrjev; t pmeni z dsttek, ki g je lets dsegl mlkter pdjetje slvenske lesne industrije. Istčsn b m p vsej verjet nsti v primeri z lnskim letm dsegli še enkrt večji dbiček. Tk uspešnih rezulttv nism zirm ne bm dsegli s cenmi, pč p skrj izključn s pvečn prizvdnj z krg 50 dsttkv. Višj pr izvdnj nstj p eni strni kt rezultt int enzifikcije investicijskih vlgnj, vlženih v bdbju , p drugi strni p tudi kt rezultt pvečnj strilnsti zpslenih. Z Brest s zel pmembni tudi stbilizcijski. ukrepi n pdrčju likvidnsti. Knec julij je bjvil Urdni list SFRJ št. 39i72 nektere ulcrepe, ki bd vsj v primeru. Brest krdinln vplivli n blikvnje in predvsem delitev dhdk p zključnem rčunu z let 972 in v prihd-" njih letih. NOVE CENE HRANE - PREVEč BOLNišKE - PRAVNIK ODGO- Prvi njpmembnejši ukrep zhtev, d imj gspdrske rgnizcije svje pprečne letne zlge.(survine, reprmte- rili, nedknčn prizvdnj, gtvi izdelki) pkrite bdisi z lstnimi trjnimi brtnimi sredstvi, li p z dlgrčnimi krediti pslvnih bnk, dbrenimi z dbu nd pet let. Zkn sicer zhtev, d mrj biti zlge pl\rite z dlgrčnimi viri sredstev d knc let 975, vendr mrj dtlej pkrivti rzlik»primnjkljj«dlgrčnih brtnih sredstev vsk let vsj v enki dinmiki mnjkj čih sredstev. Pdjetj, ki ne bd z.-dstil zhtevm zkn, ne bd smel investirti niti iz lstnih sredstev niti iz kreditv. Rzumljiv je, d se tk nše kt drug pdjetj investicijm ne mrej dreči, njmnj minimlnim, ki predstvljj zmenjv dtrjne preme. Zkn sicer menj knverzij (sprem2mb dplčilnih rkv) del krtkrčnih v dlgrčne kredite, vendr zenkrt knverziji ni ddtnih nvdil. V klikr knverzij ne b prvljen d zključneg rčun z let 972, b mrl pdjetje vlžiti v trjn brtn sr edstv približn tretjin ustvrjeneg dbičk. čeprv nm tk delitev p eni strni splh mgč investicije, p nm jih p drugi strni mčn mejuje. Skrtk, t je eden izmed pmembnih ukrepv, ki b terjl d gspdrstv zntn večj vlgnj sredstev v "Qrtn sredstv in mejevl investicijski dinr. Drugi pmemben ukrep s pdrčj likvidnsti se nnš n delne dpise neprvčsn izterjnih terjtev d kupcev. Zpdle, p neprvnne terjtve y 90 dneh b mrl pdjetje lets dpisti v višini 2,5 dsttk, v prihdnjih letih p kr 25 dsttkv. T pmeni, d se b istčsn z dpism terjtev z dpisni znesek zmnjšl tudi dbiček pdjetj in s tem mž nst z kriščenje dbičk bdisi z. investicije, brtn sredstv, klektivn ptršnj in pdbn. Kdr b znesek dpisnih terjtev izterjn, se bd pvečli izredni dhdki pdjetj in z isti znesek tudi dbiček. Zkn trej mejuje rzplgln prvic z delm sredstev, ki je fiktiven vse dtlej, dkler ni plčn. Knkretn b knec let zhtevl t ukrep n Brestu z krg 5 dsttkv zmnjšn j dbičk iz let 972. T je eden d ukrepv, ki zhtev, d pdjetj svje terjtve čimprej izterjj zirm d prdjj blg plčiln spsbnim pdjetjem. Tretji ukrep zhtev, d vdij pdjetj svje zlge gtvih izdelkv in nedknčne prizvdnje njveč v višini prdjnih cen. Večin pdjetij, med njimi tudi Brest, je vdil zlge gtvih izdelkv p plnih lst nih cenh (izjem s pdjetj, ki imj uveden sistem vredntenj lstnih cen p direktnih strških - brez strškv režije).. Pdjetj, ki prdjj izdelke z izgub, s imel trej lhk višje lstne kt prdjne cene. Z drugimi besedmi, v zlgh s imele še ddtn izgub. Odslej ne b mgče več vditi nbeneg izdelk v knjigvdstvu z izgub. Trej bd iz pdjeitj izginile ptencilne izgube. Brest je t vpršnje rešil že pred izidm zk n, tk. d nim n zlgi vrednteneg nbeneg izdelk p višji ceni, kt je tržn. Pleg menjenih ukrepv s bili sprejeti še nekteri, ki p Jistven ne psegj v pslvnje Brest. Vsekkr p pričkujem v njkrjšem čsu nv multilterln kmpenzcije, ki nj bi ublžil prbleme nelikvidnsti nšeg gspdrstv. Priprvljj tudi n ektere sistemske rešitve n pdrčju delitve dhdk. Blje rečen, v IZ VSEBINE: priprvi je sistem bdvčitve dbičk nmest sebneg dhdk b istčsni ureditvi sistem brčun mrtizcije, investicijskeg vzdrževnj in mrd še nekterih ktegrij celtneg qhdk. Vsekkr lhk ugtvim, d stbilizcij gspdrstv še ni knčn niti v smislu že vseh bjvljenih predpisv, kk šele v smislu njihve plne uveljvitve. Vedeti mrm, d se že sedj bjvljeni predpisi n vezujej vse d let 975. Zvedti se mrm tudi, d bd sprejeti še nvi predpisi z nmenm stbilizirti gspdrstv, ki bd prv gtv tk li drugče psegli tudi v gspdrjenje Brest in v deliln rzmerj dhdk, sebnih dhdkv in dbičk. D. Mlinr DRUžBENI PROGRAM RAZVOJA OBčiNE CERKNICA- SPALNI- CA BARBARA - SREDNJEROčNI PLAN BRESTA - NEZGODE PRI DELU - OB POčiTNišKI PRAKSI NAšiH š TIPENDISTOV - VARJA- ZARJA V CERKNICI- TRETJA LESARIADA V OčEH DRUGIH - Nv iz Brestveg prizvdneg prgrm: en izmed izvedb splnice Brbr PRičAKUJEMO BALINARSKI FINALE = ~-~~-""~ -.:.

2 = Družbeni prgrm rzvj bčine Cerknic V tej številki znv ndljujem z bjvljnjem izvlečkv iz Družbeneg prgrm rzvj bčine Cerknic , sj menim, d je grdiv glede n zstvljeni kncept prgrm ktuln. Pripmnim nj še, d kmisij z prgrmirnje pri skupščini bčine Cerknic tekče spremlj gspdrsk in družben gibnj v bčini in je tudi z prihdnj sej bčinske skupščine priprvil psebn infrmcij pslvnih rezulttih gspdrskih rgnizcij v I. plletju 972 v bčini Cerknic. TRGOVINA Sednji in predvideni prmet d.let 975 ter nsilce trgvske mreže n pdrčju bčine Cerknic prikzuje nslednj tbel: Nziv pdjetj 97 TGP škcjn KZ Cerknic Nns Pstjn Pek.079 Br v.6 Tbk 8 Lekrne Grm ex 860 Grdišče Brest - Sln phištv Petrl 3.80 Istr-benz Vin Gric 28 SKUPAJ Prdjni prstri trgvine v bčini merij m, d teg.500 m' li 43 dsttkv v sklpu TGP škcjn, stl p drug pdjetj. Skldiščn~g prst~r~ im trgvsk mrez v bčm m', d teg TGP škcjn 48 dsttkv in edin hldilnic s 50 m'. števil trgvin je 66, d teg 33 specilizirnih in 33 mešnih, v kr je vštet tudi 0 smpstrežnih prdjln in S mesnic. Primerjv s stnjem v SR Slveniji nm pkže: - n en prdjln dpde v Slveniji v Cerknici p 22 prebivlcev; - n en prdjln dpde v Slveniji 60 m - v Cerknici p 53 m' prdjneg prstr. Obstječ mrež zdšč predvsem z pkrivnje tekčih ptreb prebivlstv, je dkj dislcirn in s tem približn ptršnikm. Vendr se kže ptreb, d se v nekterih vseh rgnizirj prdjlne z gspdinjski nkup, p mžnsti tudi v bliki zkup. Ker gre pretežn z kmečke vsi, bi t nlg še njblj pripdl kmetijski zdrugi. Zpslenih je v trgvini n bmčju bčine 208 delvcev, kr se b d let 975 dvignil z ndljnjih 25. Kdrv z visk in višj šlsk izbrzb trgvinsk mrež v bčini nim. V pgledu zlžensti z blgm ni večjih dstpnj med trgvskimi pdjetji v b čini, primerjv z večj imi središči, npr. Ljubljn, p tudi Pstjn, p kže zel velike rzlike. Pnudb trgvine v bčini je slb, psebn v sledečih gruph blg: tekstil, knfekcij, vdinstlterski mteril, elektr mteril, vt mteril, ppir in pisrniške ptrebščine, cvetje, sdje in zelenjv, mes - predvsem sveže (nizk kvlitet) in drug. V Cerknici se kže ptreb z zgrditev mrket - kncentrirneg bjekt z velik in pestr zlženstj s prdjnim dmetm z kvir bčins ke regije. P tkšnem bjektu bstj ptreb predvsem zrdi blg, ki g sedj nš ptršnik kupuje v drugih trgvskih središčih. Anliz kže, d bi s plvičnim zjetjem teg prmet v lklni mreži stl v bčini krg ,00 din d prmetneg dvk. Investicijsk vlgnj v trgvsk mrež predvidev d let 975 le kmetijsk zdrug Cerknic in t v višini ,00 din. Vlgnj s nmenjen v rzširitev in mdernizcij lklv: Ig vs, Otve, Nv vs, Grhv, Rkek, v Cerknici p preure- Index ditev mesnice in trgvine s sdjem in zelenjv. TGP Petrl Ljubljn im v prgrmu grdnj bencinske črplke v Cerknici. TGP škcjn Rkek d let 975 ne predvidev nbenih n lžb v trgvin. TP Nns im dlčen interes z grdnj mrket v Cerknici, vendr je ptrebn nlizirti t in druge mžnsti, d se zgtvi grdnj tkšneg bjekt. OBRT Tbel stnj in ptreb stritvenih brti v bčini Cerknic Krjevn skupnst Stevil brtnih brtv Cerknic Rkek 0 8 Begunje s s Cjnrje 2 Nv vs s 3 Lšk dlin 8 25 Grhv 2 2 Občin Cerknic števil prijvljenih ppldnskih brtnikv stritvene brti števil brtnih brtv prizvdne brti - 3, - žgrstv - S, - števil vtprevznikv - 35, - večj e števil brti, predvsem ppldnskih ni prijvljenih. Stevil brtnih brtv stritvene brti je treb glede n bstječe stnje pvečti z 85 Of. Stritven brt Avtprevzniki trebmi p psmeznih krjevnill skupnstih. Pln nj b kcijsk snv z vse, ki s dgvrni z stnje in rzvj brtnih dejvnsti. Ukrepi z pvečnje brti: - Dvčn plitik je blikvti tk, u se zjmej vsi brtni ki in d se urtnikm djej ljšve predvsem pri uvjnju brti ter pri premi lklv z deficitrne brti. Fvrizirti je treb stritvene brti, ki s njblj ptrebne. - S psebn pzrnstj.in ljšvmi je treb mgčiti brtn dejvnst n bmčjih, ki s scm gržen. Omgčiti je treb predvsem brti, ki izdelujej izdelke p nrčilu, t je zpslitev n mu, ker t predstvlj nčin reševnj scilnih prblemv hribvskih predelv bčine. STANOVANJSKO-KOMUNALNO GOSPODARSTVO ) Stnvnjsk dejvnst Stnvnjsk gspdrst~ v nši bčini se je rzvijl v izredn težkih pgjih. Pred vjn je bil stnvnjs.ld fnd skrj izključn v lsti kmečkeg prebivlstv kt psledic zstle, iz. rzit grme kmetijsk-gzdr ske bčine. Med vjn je bil 879 stnvnjskih pslpij uničenih. Z rzvjem industrije se je k težkim prblemm bnve ddl še prblem grdnje stnvnj z ptrebe delvcev predvsem strkvnih prfilv. Sele p letu 96~, k s bile izvršene glvne nlzbe v industrij, se je zčel pristpti k blj sistemtični iz. grdnji stnvnj. Zrdi mjhnih družbenih sredstev se je predvsem v zdnjih petih letih frsirl individuln grdnj stnvnj, ki je dsegl 70 d sttkv celtne grdnje. Kritične ptrebe p stnvnjih s izsiljevle g~cj?~ s~vnj, predvsem mdivdulnih, Ptrebn je uvesti nslednje brti stvbn brt 7 stritve gspdinjstvm 6 sebne in druge stritve 3 stvbn brt 4 živilsk brt 2 sebne in druge stritve 2 stritve gspdinjstev stvbn brt 3 stritve gspdinjstvm sebne in druge stritve 4 stvbn br t 9 živilsk brt 2 stritve gspdinjstvm S sebne in druge stritve stritve brez predhdneg urejnj kmunlnih nprv (vdvd, ceste, knlizcij itd.). Rvn individuln grdnj p zrdi rzvlečensti pkrivnj prstr strške kmunlneg urejnj nekjkrt pvečuje v primerjvi z blkvsk grdnj. P ppisu mrc 97 je bstječi stnvnjski fnd v nši bčini nslednji: - stnvnj v družbeni lsti je 596, v 000 din Celtni Cisti Prispevki dhdek dhdek dvki Izdeln je detjlni pln z 47 brtnih strk s stnjem in pstnvnj v zsebni lsti je 3.576, Ceprv je trgvinsk mrež zdvljiv, je kvlitet trgvskih uslug n dkj nizki rvni - skupj je stnvnj 4.72, - pvršin stnvnj v m je , - števil gspdinjstev v nseljenih stnvnjlh VWU) in v_ nseljenih pslvru.h ter zsilmh prstrih (!SU) je 4265, - števil stnvnj, v kterih stnuje gspdinjstv je 3.!!28, - števil stnvnj v kterih stnujet 'L. gspoilllljstvi, Je l::j3, - števil stnvnj v kterih stnujej ~ gspooidjstv m več, je 6. Ker s pri ppisu v stnvnj vštete turu smske sbe in pr stri pvsem nepz:imerni z st~nvnj in če rcunm, d Je ten njm.nj.s ~,, zns prtmnj kl)j ruzidskih stnvnj Krg t~~nj.n. temu um še ptrebe z nv nstle družine in z.pn.liv uredn ptrebneg strkvneg kr z vse, predvsem p z gsprske dejvnsti beine, Ki p ceni znsj krg 400 stnvnj. S tem se nm pkže izredn kritičn stnje stnvnjskeg fn, sj primnjkuje llluo stnvnjskih ent. Primnjkljj stnvnjskeg fnd se b z zirm n stnje in pgje reševl z nvgrdnj mi in dptcijmi. Nvgrdnje je treb brezpgjn pdred.tti urbnističrum zntevm in d puščti grdnj le v industrijskih ln uprvnih središčih. P sebn skrb je treb psvetiti grdnji delvskih stnvnj - vrstwn hiš in blkv. Pri stnvnjski plitiki je nujn zčeti usmerjti sredstv z dptcije stnvnj delvskih družin, ki stnujej p vseh. T je ptrebn zrdi neprimern rcinlnejše blike zdvljevnj stnvnjskih ptreb ter reševnj prblemv rzsljevnj in dseljevnj prebivlstv, s čimer se blžij scilni prblemi n vsi, hrnj se živ videz pkrjine, zgtvljj se snvni pgji z vseljudsk brmb itd. T je smiseln tudi zrdi reltivn zel gste prmetne mreže v b čini, ki mgč rgnizirn prevz delvcev. Gspdrski nsilci v bčini predvidevj nslednje nlžbe v stnvnjski fnd: Družben stnvnj Ostl zsebn stnvnj. SKUPAJ Stnv. fnd Zgrjen Tbel prikzuje reltivn viske nlžbe v zsebn stnvnj, kr je znčiln rientcij, : k je bil z družben dlčitvij pred 0 leti prglšen stnvnje kt individuln skrb bčn brez. ktivneg družbeneg s.delvnj. Anlize v širši družbeni skupnsti s pkzle, d je tk d- ns d stnvnj neprvilen. V teku s zkndjne dlčitve, s kterimi družben skupnst prevzem tudi sdgvrnst, tk z kmpleksn prstrsk plnirnje, kt še psebej z stnvnjsk izgrdnj. Z izrvnvnje scilnih rzlik b uzknjen sistem subvencinirnj stnrin delvcem z nižjimi sebnimi dhdki v stnvnjskih bjektih družbene lstnine. V teku je nliz in prgrmi rnje stnvnjske izgrdnje ter vzpstvitev družben smuprvneg rgn z stnvnjsk plitik v kviru bčine. N pdlgi tk glbkih sprememb stnvnjske plitike, ki mr biti p sklepu republiške skupščine uzknjen v letšnjem pr vem plletju, b šele mžn d knc teg let v kviru bčine izdelti knkreten srednjerčni pln stnvnjske izgrdnje. (Ndljevnje sledi) Pred izbrže v ln sezn Pred nmi je nv izbrževln sezn, zt je prv, d je širši krg delvcev bveščen nčrtih, ki jih imm pred sebj. Tk nmervm v nšem pdjetju, čim b mg če, rgnizirti nslednje tečj e:. intenzivni tečji tujih jr/likv - ngleščin z kmercilni kder in nemščin z tehnični kder; 2. tečj z skldiščnike; 3. ndljevti že zčete tečje pklicev zkeg prfil; 4. tečji z nv sprejete delvce v TP Cerknici in TP Mrti nj k; S. tečji iz vrstv pri delu. že sedj p b ptrebn priprviti vse ptrebn z dpirnje nveg ddelk tehnične šle v Cerknici v šlskem letu 973/74. F. Turšič Stnv. fnd Struktur Nlžbe 975 v 000 din nvgrdnje 220 dptcije s

3 Bllh:STOV OBZORNIK 3 Splnic Brbr Njnvejši prgrm mrsteg phištv je tik pred reliz šimi ddtki p g je mgče r zlične nmembnsti, vsem z premq splnic, z mnj - deset srednjeviskih mric (;tj. Vdil pri blikvnju teg prilgditi z prem vseh stlih prstrv stnvnj, če bi se eneg in dveh metrv, - dve mstiščni plici, dlžine prgrm s bil: yri ptršnikih pkzl želj - rzširiti in bgtiti snvni - tri nizke nčne mrice, p premljnju s tem, sicer precej svjskim phištvm. Srednj - tri vzglvne plice rzličnih - tri pstelje rzličnih širin, prgrm Brbr, - svbdn blikvti nvi višin mrstih elementv je n širin. prgrm, vendr g nvezti n zhdu zel ppulrn, nš prgrm p im t prednst, d snvneg, - uprbiti čimveč snvnih mgč pljubne pstvitve, smstjne li p v kmbinciji z elementv prgrm Brbr. Rezultt teg del je enindvjset elementv, ki dkzujej, d nst in blik je t nvst n n Brbr. Glede n funkcinl JC mgče tk zmisel uresničiti. Prgrm.je nmenjen pred- nslednji šem trgu. Prgrm sestvljj elementi: Ker bi bil pisvnje vseh elementv težk in precej dlg, nj menim le njznimivejše pdtke. Med elementi s: tletn mric, visk predlčnik, mric s klpnimi vrti z shrnjevnje umzneg peril; mstiščne plice s prilgjene tk, d je mgče vgrditi svetil, pstelje s z dvižnim mehnizmm, ves spdnji prstr pri njih služi z shrnjevnje psteljnine. Pstelje s dimenzijsk prilgjene stndrdnim vzmetnicm. Finiši splnice s predvideni isti kt pri prgrmu Brbr. T bi bile glvne znčilnsti splnice Brbr: Upm, d sem, klikr je mgče z besedmi predstvil nvi prgrm, nekj je videti tudi s ftgrfij, še njblj p b predstvljen, k b prišel iz prizvdnje in g b mgče videti tudi resničneg, v prstru, z dimen zijmi, v brvi. K. Ptčnik Srednjerčni pln ~rest V pslvni plitiki z let 972 je med drugimi pstvljen nlg, ki zhtev izdelv srednjerčneg pln d let 975. V letu 972 je bil sicer izdeln srednjerčn i pln pdjetj, ki bseg prizvdnj, celtni d hdek, delitev, investicijske nlžbe in stndrd, vendr vse v glblnih pkzteljih n rvni celtneg pdjetj. T grdiv je služil tudi kmisiji z družben-eknmski rzvj pri skupščini bčine Cerknic z izdelv srednjerčneg pln rzvj psmeznih dejvnsti v bčini. }{krti sm izdelli tudi inve -sflcijski prgrm z~. grdnj nve tvrne ivernih plšč, ki prv tk bdeluje rzvj pdjetj. Pnt rvj pdjetj je v tem elbrtu, ktereg vsebi n s brvnvli vsi rgni uprvljnj in družben-plitične rgnizcije Brest, vsebinsk sredtčen predvsem n rzvj pdjetj, ki g pgjuje predviden nv kpcitet ivernih plšč. Glede n dsežen stpnj smuprvnih dnsv v Brestu, smuprvn in eknmsk smstjnst pslvnih ent, p je nujn, d z upštevnjem investicij skeg~. prgrm grdnje tvrne ivernih plšč ter glblneg s rednj erčneg pln izdelm srednj erčni pln rzvj pdjetj, ki b bdelvl rzvj psmeznih pslvnih ent kt izhdiščnih pstvk z pnvn blj detjlizirn izdelv srednjerčneg pln pdjetj. Srednjercni pln b vsebvl predvsem: - prgrm prizvdnje, - tržne usmeritve, - investicijske nlžbe, - rzvj kdrv, - pslvn sdelvnje, - glblni izrčun finnčnih rezulttv in - rzvj stndrd. Srednjer čni pln nj bi bsegl njmnj bdbje petih let, kr pmeni bdbje , hkrti p nj bi g vsk let ustrezn krigirli z nslednje pslvn let. S tem bi zgtvili kntinuitet plnirnj, hkrti p prilgjli pln nvim tržnim rzmerm in zknskim ter sistemskim rešitvm. P sklepu Centrlneg delvskeg sve t mr biti srednjerčni pln izdeln d knc nvembr lets. D. Mlinr Od l. d 30. septembr b v Slnu phištv rzstv trških risb n tem Brestv phištv. N ngrdni rzpis je prispel blizu prispevkv mldih risrjev Dplnitve prgrm Brbr: ktn grnitur Priprve n pln z Pln pdjetj z. dlčen bdbje je Instrument in vdič gspdrjenj. Cilj vskeg pdjetj je, priprviti njustreznejš plnsk rzmerj, ker se tk pstvij izhdiščni cilji gspdrjenj pdjetj n vseh rvneh. D bi bil pln z let 973 prvčsn in kvlitetn priprvljen, sm že sedj pričeli s prvimi priprvmi z sestv letneg pln. Ptrebn je ntnčn definirti srtiment prizvdnje p pslvnih enth ln sicer tk, d b t ustrezl zhtevm dmčeg ln tujeg 'trg in tudi zmgljivsti prizvdnih kpcitet. Asrtiment prizvdnje se pjvlj kt izhdišče z priprv vseh stlih plnv, kt s pln tlvgdn cen~ gspddrjenj SKLEPI 72. SEJE CENTRAL NEGA DELAVSKEGA SVETA Tudi vgustvsk sej centrlneg delvskeg svet je imel dkj bsežen in bgt dnevni red. Uvdm je bil ugtvljen, d delvski sveti pslvnih ent še vedn nis psredvli svjih stlišč pripmbh delvskeg svet TP Cerknic n letšnji pln. Zt je bil str pstvljen vpršnje dgvrnsti teh rgnv uprvljnj. Centrlni delvski svet je rz. prvljl tudi gspdrjenju v I. plletju 972. V rzprvi s č l n i pzrili predvsem n pmnjknje delvne sile v TLI ~ tri trg in p strkvnih k dr v, sicer p s ugdn cenili pslvne rezultte prveg plletj in ptrdili peridični brčun. Sprejet je bil tudi sklep, d se pdpiše kvirn pgdb ustnvitvi in pslvnju knzrcij z prjektirnje in izvjnje engineering z phištven industrij Svjetske zveze. N pdlgi pnvneg rzpis z mest direktrj TP Cerknic in prčil rzpisne kmisije je bil z t mest sglsn izvljen tv. Tne Kebe. Sprejet je bil tudi nvi sistem ngrjevnj prdjnih predstvnikv in delvcev prdjlne, ki je bil pred tem v jvni rzprvi. Centrlni delvski svet je ptrdil tudi sprememb letšnjeg pln investicij in sicer, d se nbvit 2 nv kmin ter priklic in zgrdi nujn ptrebn srtirnic v Tvrni lesnih izdelkv Stri trg. Pleg teg je centrlni delvski svet sprejel še nekj drugih sklepv, med drugimi, d se d v njem Ribiški družini Cerknic zem ljišče. b Cerknišč ici z grditev ribgjnice, d se uskldij ceniki v delvski restvrciji pslvnih ent, imenvl p je tudi predstvnik Brest v delvski, svet Kmunln-stnvnjskeg pdjetj. let ' 973 prdje, pln sredstev ln finnčni pln. V predlgu nlg z sestv pln pdjetj z let 973 sm predlgli sdbnejše metde plnirnj ln brčunvnj prizvdnje. Pri tem mislim predvsem n uprb metde pkritj (metd direct cstings), ki b lčil dmči trg ln izvz p vseh brčunskih ktegrijh. Tk b mgče prviln ugtvljti znimivst sleherneg iz. delk glede n tržn pdrčje. T metd mgč tudi blj žurn brčunvnje pslvnih rezulttv, kr je tudi nš cilj. Vsekkr ns n pdrčju pln pričkujej tehtne nlge in b ptrebn vlžiti velik nprv n vseh rvneh z pstvitev relneg pln. Istčsn ptekj priprve z izdelv dplnitve srednjerčn~ g pln pdjetj. Krdintr pri izdelvi!pln je plnsk služb pdjetj, kl b priprvil več psvetvnj strkvnih skupin, d bl priprvili njptimlnejši letni ln srednjerčni prgrm p4jetj. Osebni dhdki nrščj Pp rečni sebni dhdki n Brestu kžej primerjln n letni pln in lnsk bdbje nrščnj. Rst sebnih dhdkv je pvsem rzumljiv glede n dsežene rezultte prizvdnje iti n finnčne pkztelje. Z čs prvih sedem mesecev s sebni dhdki n Brestu znšli.706 din, kr je zntn nd republiškim pp rečj em lesne industrije SR Slvenije. T nm ptrjuje tudi nslednj tbel:.rzred S tevil p!ljetij B.Mišlč Strukt. delež.v ' / d , , : ,4 nd ,2 Skupj 53.00,0 Pprečni sl;bni dhdek v lesni industriji z prv pletje je znšl.6 din, medtem k je njnižji sebni dhdek n zpsleneg dsegl pdjetje SVEA Zgrje.008 din. B. Mišič ~-- -~

4 Izpdi etektrtke s drgi Iz prizvdne hle TP Cerknic Nezgde pri delu s prblem sleherneg pdjetj in sicer zt, ker imj z psledic: - izpd del strjev in delvcev, - pškdvne sebe, - pškdbe strjev in mteril, - visk mteriln škd. Pri vski nezgdi, ki se zgdi v pdjetju, p nj b pri tem pškdvn člvek li p tudi ne, pride d zstjev. Zstj v prizvdnji lhk nstne zrdi izpd del strj in delvc, ki je temu strju stregel in zrdi prenehnj del delvcev, ki s nezgd videli in prihiteli pmgt pnesrečencu li p zglj psti r'dvednst. POSLEDICE NEZGOD PRI DELU Strj, pri kterem se je nezgd pripetil, je lhk pškdvn in dlj čs ne mre teči. V tem primeru.strški zel hitr nrščj. Ist velj tudi, če se je pškdvl sm delvec. Rzlik je le v tem, d se z kvr strj pjvi zstj v celtnem tehnlškem prcesu zirm se pjvi zk grl, medtem k delvc lhk hitreje zmenjm. Seved p g mrm vzeti z nekeg drugeg.delvneg mest, ki z tehnlški prces ni tlik pmembn. Pjvi p se vpršnje, kk priučiti teg delvc n nve.delvne nlge. Prvilm bi mrl biti že vnprej pučen vrstvu pri delu z t skupin strjev in p puku tudi izpršn. še večje težve se pjvij, če pnesrečeneg delvc zmenjm z nvincem. Tedj mr le-t biskvti tečj uvdneg izbrževnj, prviti preizkus zn~j in šele nt g smem pstviti z strj. Dejstv p je, d b tk člvek rbil velik več čs, preden b dsegel tk kvlitet in kvntitet del, kt j j e imel pškdvnec. Ce se pkvri sm strj, je treb pškdvne dele pprviti, p ptrebi p tudi zmenjti. udi t del s vezn n čs, ker ni vedn n vlj dvlj rezervnih delv. Pprvljnje lhk zt trj p več dni, t čs p mr pškdyni strj zmenjevti neki drugi pdben strj. Ce p teg ni, ptem pride d zstj, prizvdnj ne teče nrmln, t p je pvezn z grmnimi strški. Ti s tlik večji, klikr pmembnejše mest v prizvdnji je imel pškdvni strj. Delvcu, ki se je v nezgdi pškdvl, je treb nuditi zdrvnišk p mč, če p s p pškdbe hujše, se mr zdrviti v blnišnich li zdrviliščih. Pdjetje tkemu delvcu izplč ndmestil sebneg dhdk d 30 V zdnjem čsu s izpdl električne energije čedlje pgtstejši. V sšnih me:;ecih, kt s bili lni, sm imeli dlčen mejitej, ker hidrelektrrne nis mgle brtvti s pln zmg ljivstj, termelektrrne p nis mgle pkriti izpd hidrelektrrn. Lets sicer ne mrem vliti krivde n pmnjknje pdvin, sj je prktičn deževl vsk dn rzen nekj dni v vgustu, k je nstpil prv trpsk vrčin. Kljub temu p s bili izpdi elektrike lets zel pgsti, pseb~ še v juliju. Vpršm se, kje s vzrki. Klik izgubi gspdrstv zrdi zst jev, ki jih pvzrčj izpdi elektrike! P mjem mnenju s gde pri delu jev, pleg teg p jih verjetn n dni, kr je več, p plč sciln zvrvnje. Pškdvnec lhk v hujših primerih pškdb (invlidnst) 'zhtev tudi dškdnin. T dseže s tžb, ki j sdišče nvdn dlči v njegv krist. Zhtevki s glede n stpnj invlidnsti rzličn viski, lhk gred cel v nekj N din. Strški nesreč s izredn viski. Strkvnjki, ki s jih izrčunvli in ktegrizirli, s p stvljli njrzličnejše terije tem, klik en nezgd nek pdjetje stne. Strški se delij v strške zvrvnj in nezvrvne strške. Nezvrvni strški nstnej zrdi nepsrednih izgub v prizvdnji, strški zvrvnj p s plčil premije zvrvlnici. Slednji s nvdn velik mnjši kt nezvrvni, zt nezgd pri delu že s teg vidik ne kže mlvževti. STEVILO NEZGOD UPADA Oglejm si, kk je bil z nezgdmi pri delu v letšnjem I. plletju pri ns. že tkj n zčetku mrm r e či, d se je stnje v primeri z istim bdbjem lni zntn iz. bljšl. števil nezgd je v bslutnem merilu pdl z 36 dsttkv, števil izgubljenih delvnih dni p z 33 dsttkv. Resnst nezgd p je pdl sm z 2 dsttk li številčn, s 2 d elvnih ur n 8 delvnih ur v pprečj u n en nezgd. T rezultt je še ugdnejši, če vzmem z snv 000 zpslenih delvcev. Tk dbim pgstnst nezgd, ki je lets pdl z 43 dsttkv. Vse te pdtke kže nslednj tbel: vrne nčine del nvjj tudi inštruktrji, s pd neprestnim vplivm nčel vrstv pri delu. V dljšem bdbju s se nnje hte li nehte nvdili in jih pričeli tudi upštevti. Drugi mžni vzrk je ustljen prizvdni prgrm. Pgste menjve prizvdneg prces prisilij tebnlge h knstruirnju nvih šbln, rdij in pripmčkv z del. Delvci se mrj zt vedn sprti privjti n nve n čine del, kr p znje ni ugdn niti z vidik strilnsti še mnj p z vidik vrstv pri delu. V nšem pdjetju lets ni bil bistvenih sprememb prgrm, kt je bil n primer lni. Zt tudi ni bil čutit i pdc nezgd v prvih dveh mesecih. Občutneje se je pkzl šele d mesec mrc nprej. Sklepm, d je stlnst prizvdneg prgrm vžen dejvnik z gibnje nezgd pri delu. N nezgd vpliv še več tudi pmembnih vzrkv kt s scilne rzmere, uživnje lkhl med delvnim čsm in pdbn.. Mrm reči, d s se scilne rzmere večine nših delvcev mčn izbljšle (večji sebni d hdki, ustreznejš stnvnj). Tudi n tem pdrčju s še vedn prblemi, ki p v primerjvi s celt predstvljj zel mjhen dsttek. V teh nekj dstt 'kih p s skrite tudi sebe, ki s večn nezdvljne s sebj in s svj klic. Alkhliki s pglvje zse. Tudi v nšem pdjetju predstvljj prblem, ker vem, d s, skrj nemgče p jih.ie dkrit i, rzen seved nekterih izjem. Tkj p mrm pvedti, d je nezgd, ki bi jim btrvl lk Grnji pdtki veljj z celtn pdjetje, čeprv bi bil mrd znimive primerjve tudi med pslvnimi entmi, čerr.ur p sm se zrdi pmnjknj prstr izgnili. Pdtki p kžej, d je števil nezgd zntn pdl v vseh pslvnih enth. Kj je temu vzrk, je zel težk reči, vsekkr p ru en sm. Med mžne vzrke sdi pučevnje d elvcev vrstvu pri delu. Prv gtv je, d p enem tečju delvci še ne bd delli pvsem vrn in b nezgd r eltivn še vedn velik. Ker p s nši delvci biskvli več teč- Pri strju Os tl del Ne pti Skupj Let! t. lzg. t. l zg.!t. izg. š t. lzg. nezg. dnevi nezg. dnevi nezg. dnevi nezg. dnevi BREST index N zpslenih index s hl, pri ns zel ml. Mgče p je tudi, d stne pri mrsi kteri nezgdi lkhl kt vzrk nedkrit. Vsi nšteti in p še nekteri nenšteti fktrji, ki s mnj p membni, s zmnjšli števil nezgd n rven, ki je d neke me re zdvljiv. Prizdevti bi si mrli z tem, d bi se njihv števil še zmnjšl, kr je z resnejšim dnsm d del, z upštevnjem vseh nvdil z vrn del in izbljšnjem pgjev del mgče d.se či! F. Mele njvžnejši vzrki z te izpde nslednji: - Elektrgspdrstv že vs pvjn let ni sm skrbel z svj lstni rzvj. Vedn se je zrdi psebnih interesv vpletl v t družb. Zt st skrb in dgvrnst klektivv d reševnj teh vpršnj drugtneg pmen. - T png im mnplni plžj, zt v njej ne delujej dvlj učinkvit tržn-blgvni dnsi. - Temp rsti prizvdnje električne energije ne pkriv ptreb. Splšn, industrijsk in zsebn ptršnj rstej hitreje, kt p rstej kpcitete elektrrn. -Vdn energij je že precej izčrpn z prizvdnj električne energije. V tem Slvenij nim nekih velikih rezerv li mžsti. Pdbn je tudi s termelektrrnmi. Ostne trej le še mžnst tmskih elektrrn. Priprve z grdnj ene tke elek trrne s že v teku. Grdnj teh bjektv p je dlgtrjn, ker je pvezn tudi z urnv rud in drugim. Seved im vse t z psledic, d sm večkrt brez električne energije ln se rzburjm n vse mgče frume in rvni, ker nm energije ne dj dvlj, d bi nrmln delli. S tkimi težvmi se bm njbrž srečevli tudi v prihdnje, dkler elektrgspdrstv ne b dlžn prvnti škde, ki j im stl gspdrstv zrdi izpdv, mi p se bm seved mrli sprijzniti z eknmsk cen električne energije. Z vsk ur izpd je v T vrni phištv Cerknic približn milijn strih dinrjev škde. Skd se nnš sm n sebne dhdke zpslenih in n zmnjšnje dbičk. Drugih resnejših mterilnih kvr ni, r zen, kdr se nnš plyester in je izpd dljši, in še nekteri mnjši. Klikšn p je t škd z vse slvensk gspdrstv? Prv gtv grmn. Ce j je kd izrčunl, bi bili nd številk prv gtv presenečeni. Ali j kd pskuš izrčunti? Teg ne vem. Vem p, d bi bil z gspdrstv kristneje, če bi se v dlčenem čsu dpvedl tlikšnemu delu sredstev, d bi zgrdili tlik teh nprv, d bi bile ptrebe pkrite, sj bi ptem pri plnem brtvnju, brez zstjev, t kmlu>ndmestili. T. Kebe Lp z srtirnje žgneg les v TLI Stri trg O tem ypršju sm v Obzrniku pred nedvnim že nekj pi sli. Prvtn sm nmervli zdev rešiti z ndstreškm nd žglnic, kr p tehnlšk ne bi bil v redu. Dv rzlg zhtevt pstvitev tkšne lpe: - priprv žgneg les z mnipulcij s strnskim viličrjem, - izbljšti pgje del pri rzžgvnju žmnj. Vs mnipulcij z žgnim lesm - d žglnice d dpreme desk - je sedj rčn. Strnski viličr b zntn ljšl del pri zlgnju desk v zlžje z sušenje, rzlgnju kp ter nkldnju les z dprem. Vendr p je treb temu primern spremeniti sednj rgnizcij del in tehnlgij. V lpi, ki b ustreznih dimenzij, b prstr z rzvrščnj e žgneg les p dimenzijh. Obenem bd dbrne deske tudi letvičili in zlgli n vgnčke. Tk priprvljene pkete žgneg les b viličr dnesel n ustrezn mest z zrčn sušenje. Skrtk, rzvrščnje in letvičenje desk b n enem mestu, pgji del p bd bljši "/ GRAFIKON kt s sedj. Dvz les iz žglnice v lp b p sednji premičnici li p z viličrjem, če le-t ne b zseden. Drugi del lpe je nmenjen z predelv dpdkv v seknce. Sednji nčin del in pgji, v kterih se žmnje rzžguje in veže, s zel slbi. S predviden rešitvij bi n ustreznem seklnem strju ksvne dpdke listvcev in iglvcev predelli v seknce. Tkšn blik dpdkv les lhk uprbljm z pr edelv v plšče iverice, celu lz li lesvinske plšče. Pgji del, mnipulcij in vrednst dpdkv bd s t rešitvij ugdnejši. Lkcij lp je tkšn, d b tudi v prihdnje kr njblje tehnlšk vezn n s kldišče žglneg les. Ce bm sčsm uspeli mehnizirti žglnic ter rzvrščnje žgneg les p dimenzijh, p b lp dbrdšl z skldiščenje zrčn suheg les. Z viličrjem GIBANJA NEZGOD PRI DELU in s pkrit lp bm zntn ljšli težk fizičn del ljudem, ki delj pri teb delih. D. Mzij \! \ ! \! / \.//"'-... / "! " - - / r / r'""' i / ~ ~ ~ /' r-' li,/, ~ J F M A M J pškdbe v letu 97 pškdbe v letu 972 pr imerjv pškdb 972 J A s 97 J m esecih N / d ž r. ~ t c ž r j s }: r ( t t l c '( l s (

5 NAŠl LJUDJE Rd bi predstvil Mrij žnidršič - p delvnem stžu med ženmi njstrejš člnic delvne skupnsti Tvrne phištv Stri trg; tudi p svjih letih se uvršč med»mnj mlde<<. Sicer p je znn, d strejših iensk splh ni. N, ne glede n njen >>mldst«je db, ki j ;e preživel v tej delvni skupn stt, že kr čstitljiv, sj b kmlu ptekl dvjset let, kr je tu prijel z pleskrski čpič. Ob tem se člvek nehte spmni del in delvnih pgjev v tednjem ddelku pvršinsk e bdelve. Lptic z kit, čpič, brusni ppir ter ljnte brve s bil edin sredstv in pripmč ki, s kterimi nj bi dbili iz dellti dknčni videz, ne upštevjč pri tem t esnih in temnih delvnih prstrv. Te pmnjkljivsti in težve p s ndmestile spretne rke delvk teg ddelk, tk d je bil kkvst' del kljub temu z tiste čse n primerni rvni. teprv s bili delvni pgji težki, je bil rzplženje med delvkmi vedn vedr, njveč krt prv p zslugi Mrije žnidršič Micke; pd tem imenm j nmreč vsi pznm. Vedn je nšl nčin, d je sile, nstle b rznih knfliktnih situcijh, tk preusmeril, d s se sprstile brez psledic z dbre medsebjne dnse. V vski skupini je Mick tkj v središču pzrnsti in dgjnj predvsem zrdi njeneg smisl z zdrv humr in š~. Vskd, ki se hče meriti z njen šegvstj, bičjn ptegne krtki knec, pleg teg p je deležen še pritjeneg zsmeh sdelvcev, češ, drugič bš vedel mlčti, sj veš, d Micki nisi ks. K tk krmljv njenem delu v klektivu, j mimgrede pbrm njenem sednjem ptutju med sdelvci:»iskren pvedn, bljših dnsv med sdelvci si ne mrem predstvljtl želim le, d bi se tki dnsi hrnili tudi v prihdnje. Mislim, d s dbri dnsi med sdelvci, p tudi d- nsi s strni ndrejenih en iz. med njvžnejših stvri z vskeg delvc in z njegv p čutje v klektivu. T znj ceniti psebn strejši delvci. N, ne rečem, včsih le pride d mnjših nesprzumv, vendr se t dgj pvsd, kjer je več ljudi skupj. Vžn p je, d se ~es glsj prviln in tkj rešujej. Ne mrem p se phvln iz rziti bnšnju nekterih mljših delvcev. Vse preml cenij del in vrnst psmez nik pri delu. Predbr nm je. Večin ljudi t zn ceniti, drugi p n t pzbljj, češ, sj dru gče ne mre biti. Sm mi, strejši delvci vem, kk sm iskli prilžnstni zslužek n rznih dninh in pdbn in tk presnet cenili vsk prislužen! dinr. Dnes p je nekterim vsk zslužek premjhen, vsk hrn preslb. J, ne vem, km t rzvjenst mljših ljudi vdi?«kljub letm, ki jih je ndl življenje, Mick tudi p delu v pdjetju ne miruje. Ob letšnji bilni letini gb je bil vsk dn v gzdu in se dmv vrčl s plnimi trbmi. Prvi, d ve z»punte«, t p je z uspešneg J?birlc gb zel vžn. Sedj Je gbrsk sezn v glvnem pri krju. Sicer p jih je Mick n brl dvlj zse, p tudi z svje»bližnje«. Medtem se b priprvil z zi. m, preskrbel drv in zimnic, nt p spet n nve pdvige n plhnje. T vrst rzvedril sdi blj v»pristjnst«mških, vendr se gre Mick merit z vskim plhrjem. Pred leti s njeh plhrsk druščin psneli cel v rdiu, kr ptrjuje njen uspešnst tudi n tem pdrčju -je pč»deklic z vse<<, kt se temu reče. P nj b šle dvlj. že pred leti je izplnil mnimlne pgje z dseg pkjnine, vendr bi Mick težk živel brez klektiv, sj je tk rekč vrščen vnj. Prv tk bi z njenim dhdm nstl prznin v klektivu, sj kljub svjim letm uspešn prvlj vsk del. F.Mlkr 24. člen prvilnik izbrževnju qlč nslednje:... štipendist je dlžn vsk let prviti enmesečn prks n delvnih mestih, ki jih dlči delvn skupnst... Vse d lets ni bil nikjer zpisn mejitev, klik prejme prktiknt z svje del v tem mesecu bvezne prkse v pdjetju. Njihv dhdek s predlgli predstjniki služb, v kterih s prktikntje delli. Mrij žnidršič Zt se je dgjl, d je kdrvski sektr dživljl v pčit niških mesecih precej pritžb in negdvnj s strni delvcev, ki s redn zpsleni n Brestu. Pripmbe s bile tkšne:»jz delm tlik in tlik let - dbim 2. vgust j e sindikln rg- p st jurjev, tle prktiknt p nizcij Tvrne phištv Mrti- pride, del en mesec - jih dbi njk rgnizirl endnevni izlet p stdvjset.«z gledm lesneg sejm v CeT se je v psmeznih primelvcu. Odziv nših delvcev je rih res dgjl vse d lets, k bil kr dber, sj se jih je pri- je smuprvni sprzum v 4. jvil krg petdeset. D je bil členu jsn dlčil: Mesečn ndziv tlikšen, je pripmgel tu- grd prktikntv pklicnih, di sklep sindiklne rgnizcije, srednjih, višjih in viskih šl ki je n skupn cen 70,00 din znš njveč 80 dsttkv pregresirl n psmeznik 50,00 prečneg klkultivneg sebne din. g dhdk nekvlificirnih deo smem izletu in ptvnju lvcev. p mi je predsednik sindikt in. T~k sm imeli v letšnjih pbenem vdj teg izlet Ludvik cttnich v kdrvskem sektrju žnidršič pvedl:»delvci v biske z druge strni - prihjli Mrtinjku s se vedn rdi d- s prktiknti:»zkj dbim z zvli in izkristili endnevni izenmesečn del sm tlik? let z gled rzličnih znimivsti. Lni sem dell pdben psel in Tk sm bili tudi z t izlet dbil več!«in še:»z t denr preprični, d b lep dziv, kr se In;i _ne splč biti n prksi. je bjl tudi res. Se več delvcev c~ bt ~el delt v drug pdjetje, p bi se prijvil, če bi imeli vsi bt dbtl dvkrt tlik.<< ptn dvljenj. Nekjkrt se je b tkšnih Ogled lesneg sejm je bil iz- vpršnji~ rzpletel. dkj ster redn znimiv, kr ptrjuje tudi pgvr m cel rhli čitki s t, d sm bili n smem rzst- leteli n be strni. Zt ne b višču celih šest ur. Nši delvci nič nrbe, če vpršnje pstvis si gledvli predvsem ps- m pred jvnst in stlišče ki mezne phištvene izdelke, nj- s g zgvrjli kdrvski ~ek večje znimnje p je bil z tr in.?rgni uprvljnj s teg rzstv lesnih strjev. pdrcj, rzgrnem tk pred P gledu sejm sm si gle- delvce kt pred štipendiste. dli tudi nektere zgdvinske Njprej pglejm nmen dznmenitsti n Gspsvetskem lčil v prvilniku izbrževplju. nju in v štipendijski pgdbi ki N pti nzj sm se ustvili prks d štipendistv zhtev Rdvljici, se dbr krepčti vt. sk kpljic, kr je rzplženje T prks ni vselej prks p še pvečl. N vpršnje, li nmerv p~grmu, ki g dlč šl, d Sklenili s tudi, d bd v T- sindikt lets rgnizirti še kk- bt ~ tem svjim dijkm nudil mznst z uprb teretičnih vrni phištv Cerknic ukinili šen izlet, je tvriš žnidršič d- znnj,.. dbljenih n rednih predstv sendvičev zrdi pmnj- gvril:?v.njih.me:d šlskim letm. Di»Cervn sm z denrjem blj knj primernih higienskih nprv. Rzprvljli s tudi de- n tesnem, nmervm lets r- ~ ki tehmških šl n primer imgnizirti še en izlet, t je izlet JO tkšn prks. Ce s nši štilitvi hrne delvcem iz Iverke b sbth, k imj delvci iz T- n jesenski zgrebški velesejem. pendisti, jih. bvezuje~ z ~rk dve strru - šl m pdjetje. vrne phištv Cerknic in skup- Rzprve tem s že tekle, tre- s nih strkvnih služb prst. Gle- b p b piskti njblj primer- I.:.: te ktegrije prktikntv tudt d?~lej nism imeli pripmb de n t, d bnentv z mlic n blik, d bd tudi s tem iz. n vtšm ngrde. ni dsti, jim bd v prihdnje z letm delvci zdvljni in d Nsle~j. s~upin prktiknndmestil djli mrzli brk v g bm mgčili predvsem tivrednsti cene tpleg brk. V stim, ki iz kkršnihkli rzlgv tv s. dijki gunnzij in rznih drugih šl, le-ti s njvečkrt nis mgli n izlet v Celvec.«S. Bgvčič trci nših delvcev, ki želij n prks predvsem zt d v pčitnich nekj pčn in 'd nekj zslužij. Tudi d teh ni bil psebnih pripmb, čeprv bi bili veseli, če bi zslužili zirm dbili večj ngrd. Tretj ktegrij s štipendisti, ki jih z tkšn prks bvezuje sm pdjetje zirm štipendijsk pgdb. T s zveči ne študentje fkultet. In z nekterimi d teh sm se tudi»prijteljsk prepričevli«. Nmen njihve prkse ni sm pglbljti pklicn znnje in njegv prktičn uprb, čeprv tudi t, mrveč t prks zsleduj e predvsem druge, dsti širše cilje: štipendist nj z enmesečnim delm v klektivu sp znv celvitst dnsv, ki vldj v klektivu, dživi nj te dnse, tk medsebjne kt pslvne; sreč nj se z delm rzličneg pmen, s tistim iz n jegveg žjeg pklicneg interes in tudi z vsebin, ki se rešuje n drugih sektrjih pdjetniškeg pslvnj. Zt sm tudi rzpiskti b treb nve blike z preskrb z svežujčimi pijčmi Nve cene hrne N prvi seji nvizvljeneg uprvneg dbr delvske restvrcije, sej je bil deveteg vgust, s pristni člni temeljit rzprvljli gspdrjenju v brtih družbene prehrne in rezulttih teg gspdrjenj. Iz prčil, ki st g prispevl uprvnik in rčunv dj devske restvrcije, je rzbrti, d imj izgub pri mlich zrdi prenizkih cen, ki s dlče ne z delvce in zrdi nršč nj nbvnih strškv prehrnbenih rtiklv. Deln s rzlik pkrivli iz dbičk prdnih pijč, ki p ne pkriv celtne izgube. V rzprvi s imeli pristni kritične pripmbe n neentne cene svežujčih pij č p psmeznih brtih. Ugtvili s, d s bile cene neentne zrdi neredn ddne emblže. P rzprvi s dlčili nve cene pijč in hrne, in sicer: Od deveteg vgust dlje je mlic 5,20 din; d te cene plč čln klektiv 3 din, rzlik p se krije iz regres. Cen ksil je 3 din in znj ni dlčeneg regres. Dlčili s tudi cenik hrne z prehdne gste; mlic je 6 din, ksil p 5 din. V tčilnici v Cerknici in v Mrtinjku je cen kkti in j upiju,50 din, v stlih brtih p p,20, s tem, d prdjlke zrčunvj kvcij z steklenice, če jih člni klektiv dnesej iz brt. V brtu Tvrne lesnih izdelkv in Tvrne phištv Stri trg j e cen minerlne vde,80 din, medtem k b v stlih brtih stl cen nespremenjen. Ob pčitniški prksi nš ih. št ipendist v N eelwškem tesnem sejmu prejli študente bitehniške fkultete n primer v prdj, p v sektr z AOP in drugm, če prv mrd pzneje kt lesni inženirji nikli ne bd delli n teh pdrčjih, je p prv, d bd kt strkvnjki vsj pčez pznli kj več kt sm svj ddelek. Kr zdev njihv zk strkvnst, j bd mrli tk in tk pglbiti v čsu priprvništv- in še pzneje. Vendrkt rečen - ne gre le z strkvn znnje n zkem pdrč ju, z kter se študent uspsblj. Iz nšeg štipendist želim nprviti prveg čln nšeg klektiv, člvek, ki se b med pčitnicmi dtrgl d študentskeg življenj in se klikr mgče približl delvskemu nčinu služenj»nšeg vskdnjeg kruh<<, dnevnim skrbem teg delvc in dnevnim skrbem teg klektiv, sppdnju s st mjhnimi in velikimi težvmi teh ljudi in teg klektiv, ktereg enkprven delvec in uprvljvec b pstl že čez let li dve tudi n. Studentje nm ne mrej či tti, d pdjetje ne rzmišlj tudi njihvih tegbh in njihvih-življenjskih in študijskih pgjih v Ljubljni. V njtežjih mesecih, ki s jih preživljli BrestYi delvci, sm študentm dvigli štipendije, ker sm vedeli, s kkšn denrnic se d člve šk živeti. Studentm sm prihrnili zskrbljenst b recesiji n merbkem trgu, prihrnili skrb z prdj zlg, prihrnili nelikvidnst, prihrnili nemč b zprtem žir rčunu. Mrd bi bil blje, d bi vedeli z vse t. Brest dejnsk brvnv svje štipendiste kt člne klektiv - rdi bi, d se tudi štipendisti čutij kt nši delvci že zdi. Cutiti se Brestvc ne pme:o.i pznti Brest sm iz reklme in gls w, ne sm z rzstve izdelkv spdj v slnu, niti ne sm p štipendiji, ki pride vsk mesec kk dn prej li pzneje; čutiti s klektivm pmeni pznti vskdnji sprtni bj z sciln vrnst zpslenih in njihvih družin, z gtvst psl, z trg, z kvlitet del, z kvlitetne ljudi, z nv prgrm, en sm vrst tepnj z biti in z biti bljše. V vsej zdevi dns ns d študentv in študentv d ns dsev knflikt dveh genercij, ki st v zel rzličnih pgjih in z zel rzličnimi mznstmi pridbivli svj snvni pklic. Mngi med delvci, deset let strejši d sednje študirjče genercije, s stli n stpnji snvne li kvečjemu pklicne šle sm zrdi tkšnih rzmer, zrdi mterilne nemči njihvih družin in tkrtne družbe. Tisti, ki s si pridbili kkršnkli višj izbrzb, s j pridbivli z neverjetn vlj, z neverjetn dgvrnstj in z živtrjenjem pgst n meji tkrtneg življenjskeg minimum. Sicer im mldin z tkšn pridig, ki j vse prevečkrt pslušj, vselej svj dgvr:»živeli ste v drugčnih rzmerh, nčete mend, d grem mi skz enke rzmere, kt ste šli vi...«nčem! T je resnic. Nism nev ščljivi mldini z tist, kr im več d ns. Ostne p vendr nekj, v čemer ne pridem skupj: t je dns d tisteg, ki dnes študij mgč - t je klektiv li v drugih primerih širš družb. Ne mrem se s trinjti z dnsm, ki nlg vs dgvrnst mldeg študirjčeg člvek nekmu drugemu kr d knčneg fkultetneg študij li še dlje. Se z vrtci ni Knec n 6. strni

6 6 Pred 3. leti je v Tvrni phištv Cerknic grel. N pgrišču je jl':rsl nv mdern tvrn Prvnik dgvrj VPRASANJE: Znim me, li smej člni delvne skupnsti (člni psmezne pslvne ente) med plurnim dnevnim dmrm zpustiti delvn mest zirm bmčje tvrne. Nekteri člni delvne skupnsti gred v gstiln, drugi v trgvine, tretji dmv in pdbn. ODGOVOR: Temeljni zkn delvnih rzmerjih (TZDR) n prv}!:r nveden vprš~je ne dgvri ppln. V svjem 60. členu dlč sicer, d im delvec med dnevnim delm z enkrtnim plnim delvnim čsm prvic d tridesetminutneg dmr. Rzpreditev teg dmr med delm dlč delvn skupnst z mejitvij, d g ne sme dlčiti n zčetek zirm n knec delvneg čs. Zkn dlč še, d se čs dril.r šteje z čs, prebit n delu. Iz zknskeg dlčil tedj ni nedvumn rzvidn, kj delvec sme in čes ne sme striti med dnevnim dmrm. Pmgti si mrm z rzlgm, ki je pripeljl zkndjlc d teg, d je sprejel že menjen dlčil. Nmen dmr je prv gtv pčitek, svežitev in ptešitev lkte in žeje. Z drugimi besedmi, regenercij psihfizičnih mči. Prv tu mrm iskti ključ dgvr n pstvljen vpršnje. Delvn rgnizcij, ki zgtvi delvcem mžnst družbene prehrne in svežitve v bmčju pdjetj, bi ptemtkem smel uvesti tudi tk režim, ki bi ne dvljevl plurnih izhdv p njrzličnejših prvkih. Pseben prblem s seved delvci, ki mrj uživti dietn hrn, rzen teg se dpre še vpršnje tistih, ki se hrnij.dm - v nepsredni bližini tvrne li pisrne, kjer delj. Preširk dprt vrt med delm (in dmrm) p zvjj k pretirnemu uživnju lkhlnih pijč. Pleg teg delvci mngkrt žrtvujej pčitek in brk prehrne z kkšne druge, znje nujne prvke. V interesu delvnih rgnizcij p je, d se delvci med dmrm zres dpčijej in krepij. Zt, če le mrej, rgnizirj prehrn in pijč v kviru zirm v nepsredni bližini delvnih prstrv in prepved druge prvke. Treb je pzriti, d v vskem primeru velj dlčil Prvilnik m edsebjnih delvnih rzmerjih, ki dlč, d stri težj kršitev delvnih dlžnsti, kdr pride vinjen n delvn mest. Vpršnje, ki ste g nčeli, im še druge, dljnsežnejše psledice. Gre nmreč z zvrvnje v čsu dmr. V zvezi s tem je znimiv sdb Vrhvneg sqišč Bsne in Hercegvine U-št. 4804/70 z dne , s kter je menjen sdišče ugtvil, d je snžilk, ki je šl v bližnje gstišče, d bi kupil sendvič, p se je pri tem pškdvl, utrpel pškdb pri delu. V brzlžitvi sdbe je nveden,d je dlčen tk zrdi teg, ker v stvbi (pdjetju), kjer je dell, ni bil rgnizirne prehrne zirm svežilne pijče v čsu tridesetminutneg dnevneg dmr. T sdb se v tem delu skld z brzlžitvij, ki j je n pstvljen vpršnje že pred leti.pdl Zvezni svet z del (P Jsnil Bgd. št. 794/ z dne ). Tu je rečen, d se delvci v čsu plurneg dnevneg dmr ne smej ddljevti iz krg pdjetj zirm ustnve zrdi prvljnj sebnih zdev, ker d se s tem ne bi dsegel zkndjlčev nmen, t je - rekrecij delvcev. Iz vseg, kr sm zpisli, je rzvidn, d delvn rgnizcij lhk prepve izhde, ki imj nmen urejti rzne sebne zdeve, nkupe, ppivnj in pdbn, če pprej pskrbi z pprečnemu stndrdu primern pr~hrn in pijč v krgu pdjetj. Z. Zbukvec Brest brsti n pepelu... BREST BRSTI NA PEPELU - TAKE NOVICE SO OBJAVLJALI časopisi O OBNOVI TOV AR NE POHISTVA, KI JO JE 8. AV- GUSTA 959 UNičiL POžAR Pred trinjstimi leti je Tvrn phištv Cerknic skrj d tl uničil pžr. Ogenj je izbruhnil v ddelku Il. strjne zirm - kt sm tkrt rekli ~ v srcu tvrne. V dbrih treh urh sm lhk videli le žgne strje, ki s štrleli iz pepel in r uševin. žlsten, skrj bupen pgled je bil n štiristpetdesetčlnski klektiv, ki se je zbrl pred stnki tvrne nslednji dn zjutrj. Delvci s s slzmi v čeh pslušli glvneg direktrj tvriš Lesrj in njegveg pmčnik tvriš Trtvšk, k st bvestil klektiv, d se je vdstv pdjetj dlčil, d bm npeli vse sile in zgrdili....;vrn, ki b mdernejš in b imel sdbnejš tehnlgij. N tem sestnku je bil sklenjen, d b del klektiv ndljevl s prizvdnj, tk d kupci ne bd bčutili pžr. In res je bil prvi del tvrne v krtkem čsu tehnlšk tk preurejen, d je bil mč ndljevti z delm. Seved se je bseg prizvdnje zmnjšl, prizvdnj p je le tekl dlje. O b p č i t n štipendistv Ndljevnje s S. strni sm prišli n čist, še z snvn šl ne, kk nj trej bjektivn uresničujem že tk viske cilje! Zt je rzumljiv, d d štipendist, ki mu vendrle v mejh mžnsti zgtvljm skrmn preživljnje, zhtevm SPET NA POHODU - Ne AVNOJ 72 Tudi lets je Republišk knferenc Zveze mldine Slvenije rgnizirl phd p pti slvenske delegcije n zsednje AVNOJ v Jjcu. Lni je bil phd iz Crnmlj v Jjce, lets p je ptekl v brtni smeri, se prvi, iz Ljubljne v Jjce z vlkm, nzj p pešpt, kmbinirn z vžnj. N letšnjem phdu sm prepeščili 250 kilmetrv skzi krje, ki s 'imeli med nrdnsvbdilnim bjem zel pmembn vlg. V glvnem sm se držli pti delegcije, ki je šl n zsednje AVNOJ. N tem phdu ni tlik vžn, klik prehdim in d spim li p čivm z ist smrek li kmnm kt delegcij v tistih slvnih dneh. Z ns je predvsem vžn, d se pbliže spznm s tkrtnimi dgdki, ki s z ns, mld genercij in nš sednjst še kk vžni. Prviln rgnizirn phd zel pzitivn vpliv n vskeg člvek, sj združuje telesnvzgjne, zdrvstvene, intelektulne, estetske, mrlne, plitične in brmbne ktivnsti. Rzlične ktivnsti v rgnizirni skupini in pd dbrim vdstvm lhk blj kt kterkli drug blik telesnvzgjne dejvnsti vplivj n mldeg č lvek, n njeg v celvit sebnst. Se psebej s pudrjene prvine brmbne vzgje, sj je n tkem phdu treb premgvti mnge vire kt s vrčin, dež, snce, blt, vzpni in spusti in ne nzdnje tudi skrmnejš hrn in vse druge stvri, ki s ptrebne z življenje. Spznti je treb zemljepisne pseb-. nsti psmeznih bmčij. Nvditi se je treb n življenje v preprstejših in neugdnejših kliščinh. Vse t s drgcene vred nte z krepitev brmbne mči nše rmde in vseljudskeg d r. Ostli del klektiv se je ltil bnvljnj tvrne. Tem delvcem gre velik zslug, d je bil nv tvrn z betnsk streš knstrukcij zgrjen že pred zim. Delvci, ki s grcllli t vrn, s delli tudi p šestnjst ur dnevn. Z neverjetnimi npri s vztrjli pri delu. Psmezni delvci, med njimi več žensk, s dbili z pžrtvvln del psebn phvl in ngrd. Med grdnj nism pznli prstih dni. Nš zvest je bil - čim prej bnviti tvrn, sj sm se zvedli, d brez tvrne ne b zslužk, ne b kruh z vse, ker je bil nš krj med psivnimi v Slveniji. Skupmi strkvnjkv, ki je dell pri tehnlški ureditvi tvrne, je uspel, d s že v j nurju 960. let dbili nve strje. Tkj ztem je stekl prizvdnj, seved z nekterimi težvmi zrdi nvih tehnlških p stpkv. Prti kncu let 960 p s delvci nve nprve pplnm bvldli. V tem letu je bil vrednst prizvdnje 340 milijnv dinrjev. Asrtiment je bil sestvljen iz šestnjstih rti klv. "Od teg s njvečj vrednst predstvljle šivlne mrice, ki sm jih izvžli v Zdru žene držve Amerike. Iz let v let je rsl strkvnst klek tiv, tk d je bil spsben bvldti še tk zpletene tehn lške pstpke. J. Klnčr Preveč blniške V Tvrni phištv Cerknic sm izdelli nliz blniškeg st lež z I. plletje in pri tem ugtvili, d sm v tem čsu zrdi blezni izgubili u r, kr je,7 dsttk vseh rzplžljivih ur (68.504). če d teg dštejem izgubljene ure zrdi skrjšneg delvneg čs, prdniški stlež in nesreče pri delu, imm še vedn 8,7 ' izgubljenih ur zrdi stlih blenj. V zvezi s tem sm zprsili mbulntneg zdrvnik z pjsnil in mu zstvili nekj vpršnj. i š k i p r k s t, n š i h I. Nj ger že dnes, d zčut i, kk se n Brestu kuje tudi njegv dinr in d zčuti pveznst s slehernim delvcem, mrd še psebej s tistim, ki vendrle del p sem ur dnevn, p zt p dlgem mesecu prinese dmv zse in z družin bre štipendij. Stipendist vendrle dbi v čsu prkse dvkrt tlik, sj pleg ngrde z prks prejme še štipendij (2. člen prvilnik izbr.~:evnju: Stipendije se izplčuj e j tudi v čsu šlskih pčitnic). gre trej le z genercijski preph - gre tudi z rzredn pripdnst in rzredn slidrnst. Nj se t dvje pkže že prej v dnsu štipendist d bdčeg klektiv, ker, če g bm pričkvli šele ptem, k b ing. že pečen, g bm čkli zmn. S tkšn predelitvij, mrd se študentm sliši strinsk, vsj sebn dbrvm dl čil smuprvneg sprzum višini ngrd prktikntm. J. Prprtnik Mldinsk brigd n pti skzi Bihč p pteh slvenske delegcije n zsednje v Jjcu Ali tudi vi menite, d je z k lektiv Tvrne phištv Cerknic,7 "/ izgubljenih ur velik? Blniški stlež je eden izmed pkzteljev zdrvstveneg vr stv v neki delvni skupnsti in tudi tehnične zščite delvstv pred rznimi škdljivimi vplivi n delvnem mestu. Kdr p dsttek stlež dpprečn n rste, se mrm seved zmisli ti, kj nj bi bil tist, ki je privedl d tkšneg stnj. N predpisvnje stlež vpli v več dejvnikv. Njvžnejši je seved člvek, ki iz kkršnihkli rzlgv ni spsben prvlj ti svjeg dsednjeg del, p bdisi, d g je d teg privedl blezen, pškdb, prd, neg žjeg družinskeg čln, sprem stv le-teh li pdbn. Vžn vlg pri tem imj tudi zdr\' nik:i, ki p.imj rzlične kriterije pri dlčnju stlež (de nezmžnsti) in tudi d smeg njegveg trjnj. Dstikrt Ig r vlg predvsem sebnstni fktr zdrvnik, p tudi blni k. Zdrvnik se pri dmerjnju stlež ne mre vedn pirti prvčsn n večin bjektiv nih dejvnikv (n ~enje spe. cilist je treb včsih čkti tu di d mesec dni in še več!!). T stnje p privede d nejsnsti in zvlčevnj, ki g mrsikd izkristi v svj krist. Dsti krt tudi več zdrvnikv presj enk primer pvsem rzličn. Vsekkr p je 8,7 / zirm,7 / blniškeg stlež velik. Kje s vzrki z tk velik števil izgubljenih ur? Vzrkv z tk velik števil izgubljenih ur je več. Res je, d nimm pdrbnejših pdtkv, zrdi kterih blezni s bill ljudje v tem čsu njveč v stležu, lhk p rečem, d je bli e den izmed glvnih vzrkv z večji. stlež v prvem štirimesečju lets epidemij gripe, zrdi s beg vremen p rzn prehld n blenj, blenj lkmtr neg prt. Kt je znn, djej stlež njmnj štirje zdrvn~ ki z Tvrn phištv Cerknic. Res je tudi, d se v glvnem st Jež predpisuje v brtni mbulnti. O tej zdevi sem že dsllkrt gvril z vdilnimi ljudmi n Brestu, p tudi pisl sem že tem. Rezultt vseg teg p je v glvnem tkšen, kt je bil pred tem. Zt sem že gvril ln ~ gvrim, d v tkšnih rzmerh ne mrem prevzeti celtne dgvrnsti z stlež. Omenim nj tudi nekter delvn mest, kjer s pgji del v Tvrni phištv Cerknic Knec n 7. strni

7 ~ 7 ZARJA V CERKNICI >di>o- p )(}- tu 40 Je t i- 'd- t 'U v kb- J- tr. l b j )-. d rn d ' i- j. i- i- le ;)- il- l- l- ~ ti iu ti - :i l l. [) r, i J. It.,. V rgnizciji Slvenske izseljeniške mtice je pevsk dru ~v.s meriških Slvencev ZARJA IZ Clevelnd že večkrt biskl!slvenij. Enkrt s imeli kncert tudi v Strem trgu. Lets se je Slvensk izseljenišk mtic skupj s Kulturn skupnstj bčine Cerknic dlčil, d b kncert tudi v Cerknici in scer 29. julij bi dkzli, kk je tudi Ntrnjsk spsben rgniztr srečnj izseljencev, je bil dlčen, nj prireditev dbi šij:še beležje kt p je mgče z mjhn dvrn s še mnjšim dmm. Ce hčem uspel prireilitev, ptem mrm v šprtni p,rk pri šli. Vpršnje vremen je res - deževje p tudi ni ve n. Večje števil plktv in rdijskih bvestil je nznnjl, d se priprvlj v Cerknici res prv slvje in ne sm prilžnstni kncert. N prireditev st vbil Kulturn skupnst in pevski zbr Cerknic. V Rkvem Skcjnu je bil prv srečnje. Zrjni in njihvi spremljevlci s bili nvdušeni nd kljem, v ktereg s prišli in nd sprejmm, ki s g bili deležni. V nrdne nše bl'ečene mldinke s pripenjle rdeče ngeljne, skupin je igrl dmče viže, pzdrvljnje sem, pzdrvljnje tj. T je bil sliknj in filmnj! Dmče žgnje in drugi zvrki s še pvzdignili t rzplženje. Med ksilm je gste pzdrvil predsednik bčinske skupščine inž. Zrmn Frnce. Vkljub dežju, grmenju in tči je dbr rzplženje prevevl udeležence, sj se je Skcjn res dbr priprvil. Ppldne s si gledli Brest. Tm jih je pzdrvil glvni direktr inž. Jže Strle. Ogledli s si tvrniške prstre in rzstvni Sln phištv, kjer s jim priredili mjhen cctil. še skk n jezer - slb in luknjst cest s kupi grmz b strni p je kzl drug pt turistične medlje! Jezer je jezer in že st velik Kmpsv vtbus zvil v Cerknic. Pevvdkinj Jsephine Turkmn je bil vs neučkn - treb Je vj in pstviti še t in t. Vj v snvni šli je tekl v redu. Tudi vreme b. Trej prireditev n prstem. Velik mnžic prihj n prireditveni prstr. Nštejej jih krg tri tisč. Temn pstj. Prižg luči - prstr dbiv brise velike dvrne. PREVEČ BOLNIŠKE Ndljevnje s 6. strni slbi. Nekjkrt sem že sm urgirl, prv tk vrnstn služb (slednj tudi pismen) zrdi teg, p je vse t nletel n gluh ušes pri pristjnih, češ, n ni denrj, d se b že uredil. Nj z primer menim prstr v lkirnici, kjer s kbine, pkir nic in delm tudi frnimic. N teh mestih je tkšen prepih, d pgjuje n stnek prehldnih in revmtičnih blenj. Kkšn je zščit pri delu; je dvlj učinkvit? P mjem mnenju je zščit (rzen mlštevilnih izjem) zdvljiv, sj števil pškdb psebn hujših, upd (36 / je pškdb lets mnj kt v istem bdbju lni), p tudi števil mnjših pškdb ne nršč. Ali imte z svje del kt mbulntni zdrvnik dvlj dbre pgje? Z svje del kt mbulntni zdrvnik imm dbre pgje edin pri kurtivi, z~ preventiv p bl rblli pleg prstrv še nektere prte. J. Klnčr Mgčen plvz pzdrvi Zrjne, ki drug z drugim stpj n der. Pevski zbr Cerknic jim zpje pesem v pzdrv. Predsednik Kulturne skupnsti bčine Cerknic Dušn Trtvšek s k r tkim ngvrm pzdrvi udeležence teg velikeg zbr in zželi pevcem velik uspeh. Tvriš Drg Seliger, predsednik Slvenske izseljeniške mtice prv tk pzdrvi Zrj, gste in dmče. Sledi slvenski del kncert, ki je bsegl nrdne pesmi z zbr, sl in duet. M~čn. dbrvnje je še blj djlo dušk pevcem. P delu jim je predstvnik Zveze kulturn-prsvetnih rg- nizcij izrčil Gllusv plket, psmeznikm p zlte in srebrne Gllusve znčke. V drugem delu kncert s zpeli več strih meriških pesmi. Ob zključku jim je pevski zbr Cerknic izrčil prilžnstn dril, predstvnik zbr Tne Kebe p je v svjem in zbrvem imenu izrekel dbrdšlic. Dmči pevski zbr je b zključku zpel še prilžnstn pesem. pdjetje Trgvsk-gstinsk Skcjn je nt pskrbel z prijetn rzplženje tj d zgdnjih jutrnjih urh. Prireditev je uspel - sreč nje z ZARJANI je bil prijetn. D. Trtvšek Pštni delvci imj sprič če dlje večjih pšiljk težve, km jih dlžiti. Pštni zbjčki nslvnikv s zvečine mjhni in neprimerni, psebn z čspise. V strejših blkih p jih splh ni, li p s pškdvni. Zt se lhk večkrt zgdi, d se pšiljk tudi izgubi. Uprv pšte je trej pstvljen pred dejstv, d z tke nslvnike pšiljke zdržuje, dkler kmunln-stnvnjsk pdjetje ne b dprvil teh npk p psmeznih blkih, če jih b Temeljni zkn cestnem prmetu dlč, klikšen je lhk hrup mtrnih vzil n jvnih cesth. Psmezni vzniki teh dlčil ne upštevj. Psebn zvečer p knčnem predvjnju film je v središču Cerknice tk- šen hrup, kt d prihjj n cilj slvni tekmvlci hitrstnih dirk. Občni ptrpežljiv prič kujej ukrepe ustreznih rgnv. -OMrd še ne veste z pmemben turistični dgdek. V letšnji pletni turistični sezni je bil že 3. vgust tvritev Skcjnveg buffet n Cerkniškem jezeru. P še z t tvritev imj zslug ribiči. -OIn še en z višk turistične sezne. Ce želite n Rkeku kupiti turističn rzglednic s pnrm teg krj, je ne bste dbili, ker imj sm tiste s slik Cerkniškeg jezer. Pč p vm v pmč lhk prišepnem, d bste lhk dbili slik Rkek n Cerkniškem jezeru. Lep medkrjevn sdelvnje, ni kj reči. Premjhn skrb z ddih Zrjni s si gledli tudi Brestve prizvdne prstre Sezn dpustv se bliž kncu. Ne mrem p se phvliti, d je predvsem b mrju letvl kj dsti nših delvcev. Ceprv v delvni skupnsti Tvrne phištv Mrtinjk ni ne vem kkšneg izredneg znim- Drug fz vbnvi vdvd knčn Pred nekj dnevi je Kmunln-stnvnjsk pdjetje knč l še zdnji dsek v drugi fzi pri bnvi vdvd CerknicRkek-Unec-Ivnje sel. T trs je v celti zključen; nprvljen je še več, kt je bil dlčen s prgrmm. Zrdi drugih grdbenih del in zmnjšnj strškv pzneje s bili nprvljeni tudi nekteri mnjši dseki, ki v prgrmu nis bill k, kt bi bil zželen in rcinln. Osnvn p seved je, d b treb cen vde spremeniti, če bm hteli, d se b zbr l nekj sredstev z tekče vzdrže- dlčeni. Cerkniški ribiči se že dlg č s ukvrjj z mislij, k k bi prišli d ribgjnice. T želj je živ že nekj let. Vse d lets s tem tekle sm rzprve in t še te bičjn v žjem krgu nekj psm eznikv. Spmldi lets p sm imeli člni družine psvet, n kterem sm sklenili, d se kcije ltim, če bd z t relne mžnsti. Okrg mžnsti mrm pvedti t, d je grdnj ribgjnice pvezn s precejšnjimi den rnimi sredstvi, ki jih družin sm ne premre in p z lstništvm zemlj išč, n kterem b ribgjnic stl. Glede sredstev je ptrebn meniti, d jih družin n ekj im, nekj p se jih b d knc let še ntekl d p ristjbin čl nv; z prestli del p bm zprsili z kredit Zvez ribiških družin Ljubljn. Zemlj išče, kjer b ribgjnic, je Brestv lst. Je zel znemrjen, pplvlj g vd in je tk zrščen s švjem, d skrj ni prehdn. Ker Brest teg zemljišč ne uprblj in g tudi perspektivn n e b, sm zprsili centrlni delvski svet nj nm t zemljišče dprd. Ker je t renutn prepvedn kkršnkli preprdj li zmenjv zemljišč, je cen trlni delvski svet dl t zemljišče prti dškdnini v njem z db 5 let. T p je pgj, ki ribiški družini ne u strez. Investirti nmreč 5 d 20 milijnv strih dinrjev, p tlik letih p nprve dstrniti, kt zhtev pgdb, z tkšn rgnizcij, Grdbeni dbr je z vs del, ki jih je prvil Kmunln-stnvnjsk pdjetje, temu pdjet ju dlžn še 40 milijnv din. T znesek b prvnn predvidm d mesec ktbr li nvembr. Pripmniti je treb, d s bile zmenjne cevi le pri glvnem vdu, večin mrežj p nseljih p je stl dsednj, ki je prv tk iztršen. Trej b treb pstpm tudi t zmenjti, vendr ksneje, k b glvn trs v celti bnvljen. N zdnji seji grdbeneg dbr sm med drugim rzprvljli tudi ceni vde. Dejstv je, d je cen vde nizk in d s temi sredstvi Kmunln-stnvnjsk pdjetje ne b mgl iz dtneje psegti v t del, ker je izkupiček d vde premjhen. Zt je grdbeni dbr sglšl s predlgm Kmunln-stnvnjskeg pdjetj, d b treb cen vde pprviti, ker s sednj cen kmj pkrijej prb električne energije z črplk. Trej je treb v bližnji prihdnsti pričkvti pdržitev vde, ker b le tk zbrnih nekj več sredstev. Menim p, d bi mrl Kmunln-stnvnjsk pdjetje neklik streje nstpti pti nekntrlirni ptršnji. Večin ljudi nim še števcev, zt je tudi skrb z rcinln ptršnj mjhn. Pleg teg im vrst ljudi»črne«dcepe, kjer vd nekntrlirn dtek. Trej bi bil ptrebn tudi pri tem nprviti več red in breme prenesti n tiste, ki ne delj t vnje in bnv mrezj p nseljih, kr v prgrmu bnve vdvd splh ni bil predviden. T. Kebe nj z tkšn letvnj- ne sm lets, tudi prejšnj let je bil tk, p je vendr večkrt slišti pripmbe psmeznih delvcev, zkj psvečm n Brestu temu tk ml pzrnsti in rzumevnj. Tk velik pdjetje - s 850 zpslenimi delvci - bi le mrl pskrbeti z stln ležišč v enem li nekj krjih in tk ustvriti mžnst, d bi zčeli nši delvci blj mnžičn dhjti n svj zsluženi letni ddih b jdrnski bli li kje drugje. Ne mrem pvsem znikti, d temu vpršnju n Brestu ne psvečm nbene pzrnsti. :le pred sezn biščem primerne krje in pizvem z dnevne cene plnih penzinv. Skrbim z nše delvce, ki s strejši in blehni, sj jih je lets iz nše pslvne ente devet dšl v zdrvilišč in b zdrvljenje deln li v celti regresirl pdjetje. Kljub vsem tem prizdevnjem p j e čutiti vrzel, zlsti če se primerjm z nekterimi dru gimi pdjetji, denim s Kvinplstik. T pdjetje psveč letvnju svjih delvcev izredn skrb. Ob mrju imj svj dm, v kterem je v njihvi režiji zpslen sebje; hrn je tk cenejš, p drugi strni p djej psm eznikm še regr es. N mrje dhjj delvci rgnizir n in skupinsk. Tkšn blik se mi zdi zel psrečen, sj j tudi nši delvci zel rdi menjj. Ne mislim, d bi mrli sedj b mrju grditi svje dmve. Spminjm p se, d s bil pred leti tudi n Brestu letvnj blj rgnizir n, d je bil dlčen stlni krj z gtvim številm ležišč, regresirn p je bil tudi dnevni penzin. Ne bi bil dveč, če bi nše plitične rgnizcije, predvsem sindikt, z prihdnj sezn t vpršnje blj resn zstvile, d bi piskli prim ernejše blik le tvnj Brestvih delvcev. I. Skrbec B pri ns ribgjnic P kt je Ribišk družin, ni mjhn stvr. - O tem, li bm pgje sprejeli li ne, b dlčl uprvni dbr družine v prihdnjih dneh. Ce b sklep negtiven ptem tu di ribgjnice še ne b zirm bm izskli nv primern zem ljišče. Ali b Cerknic dbil ribgjnic li ne, trej ni dvisn sm d ribičev in njihve dbre vlje, mpk tudi d denrnih in mterilnih šredstev. T. Keb e POPRAVEK V prejšnji številki se nm je v člnku Kk sm gspdrili v prvem plletju vrinil neljub npk. V tbeli, ki prikzuje pprečne sebne dhdke n zpsleneg p pslvnih enth je z TLI St ri trg tiskrski škrt zpisl npčni indeks 72:7 in sicer 32 nmest prvilneg 23.

8 BRESTOV OBZORNK lll.lesrid v če Letšnj lesrid je - blj kt prejšnji dve - nletel tudi n precej mčn dmev v jvnih bčilih..pleg ddj v rdiu in televiziji st njej dkj bsežn prčl tudi Del in mribrski Večer, zlsti p Ljubljnski dnevnik in Delvsk entnst V vseh teh prčilih st bili - pleg tekmv.lruh rezulttv - pudrjeni Zlsti mnžlcnst te ger m r rgnizcij tekmvnj. Venr m tre psebej menjti, d s esrdi se:in prcl tudi glsil klek.tlvv selujočih lesn-mdustnjsklh pjeuj. V vseh teh gsuu.!wlllwr s nm pč: dstpn s tej vellln spurm m.~urest C!Jl pusvetill Illilg p:;:rnsti. Kč:!.ZUIIllJlVO Jt!, p!st!jo predvsem teluilvluu usperun m neuspehl svjill Sprtnm eklp, venr p precej prstr psvečj O tuw Ognu.c!Jl ID pmenu tt~ tek.iilvnj lesrjev. i'llj Z tt~, precej ugteg grwv lzlu:>crm le nekj cu cev, kl p seveu ne mrejo psreuvu celte. Jvrv list (Jvr Pivk)... T sprtn mrurestcijo Je dlicn rgmzr K!eKtlv vrest iz cerkw ce. N tekmvnju s nswpue kr ~Uj e.klpe s uuu tekiiluv!ci, kr je ClKz, d j e lesn ze.bu sve mest mecl esrji iz vse :::,tvem]e. Lltvritev Je bil zres s0vesn....l..gske nvlce t.ju.l Lgtec)... vrgruzcij lil lesne je pripw nsemu sseeu vrestu Z..-erknice. Ze iz priprv je bil rzvlun, d je rgnlztr dl d sebe vse in še več, kkr je mgce. Vsk čln delvne skupnsu Brest in Cerknicn je imel knkretn nlg, iz uspeh p je vdn, d nen čln te verige ni ppustil. Cerknic in bilinj klic je bil n dn priredltve en sm igrišče, preivlci p tekmvlci m rgniztrji. Orgniztrju je uspel celtn pnreditev speljti v enem dnevu z nevsiljiv hitrim tempm. Tekmvnje je pvsd spremljl urejenst krj, šprtnih bjektv, dličn preskrb, zt rgniztrju še enkrt čestitke... Alples (Alples t.elezniki)... Delvni klektiv Brest je skupj z vščni vlžil velik nprv, d sm se šprtniki prijetn pčutili in dnesli s sebj velik lepih vtisv iz njihveg krj. Rezultti iz Cerknice dvlj jsn pved, d s lvrike žel tist pdjetj, ki dj velik pudrek rekreciji delvneg čl vek. Tk se ne mrem čuditi, zkj s imen Brest, Nvles, Mebl, E ln, Jelvic, Mrles in še drug že tri let med vdilnimi n letnih tekmvnjih lesrjev... In tk nprej... Izbrli sm - čist p nključju - le nekj teh glsil. Pvsd njdem vrst phvl, vrst besed, ki s lep :zdščenje rgniztrjem, ki p tudi zvezujej z prihdnje tke li drugčne prireditve. D p ne bi prebirli sm phvl in priznnj, si preberim še edin neklik blj neugdn cen: Gls uprvljvc (Mebl Nv Gric)... Orgniztr III. lesride Brest Cerknic je letšnj e igre priprvil v večjem bsegu, kr je imel tudi reklmni nmen... Priprv in vdstv iger ter tvritvene in zključne slvesnsti s bile n dstjni rvni. Pri tehnični izvedbi psmezbrestv bzrnik, glsil klektiv Brest Cerknic. Odgvrni urednik Bž LEVEC. Urej uredniški dbr: Tne KEBE Bž LEVEC, Tne LOVKO: Stnk MEKINDA, Dnil MLINAR, Ivn NAJGER, Aljz OTONICAR, Jnez PRAPROTNIK Mih SEPEC; Ivn SKRABEC, Jnez VOLJC in Zdrvk ZABUKOVEC. Tisk železnišk tiskrn v Ljubljni. nih disciplin s bili rzni spdrsljji. Psebn pri blinnju nis bil upštevn prvil igre kup sistem. Mnenj sm, d je bil fvrizirnje dmčih ekip pretirn, kr je bil čitn pri knčnem rezulttu in pdelitvi fir ply-pkl, ki s g svjili dmčini. Kljub dkj pmebnim spdrsljjem s rgniztrji vredni phvle, sj s p njihvi zslugi delvske šprtne igre lesnih pdjetij blj rgnizirne, sprejeli p sm tudi r prvilnik, zstv in himn lesride. Ceprv s nektere izmed teh kritičnih pripmb preml rgumentirne, d bi imele svj tež, je prv, d s pzili tudi psmezne slbsti, sj je le tk pričkvti, d bd nslednje šprtne igre lesnih pdjetij še blje rgnizirne. Zt želim rgniztrju prihdnjih iger Meblu iz Nve Grice mng uspehv pri zhtevni rgnizciji njvečje šprtne mnifestcije delvcev lesne ind. B. Levec Pričkujem blinrski finle 972 brili z zlt, srebrn in Rzgibn blinrsk tekmvnj lesn-industrijskih pdje- brnst plket. Težk je nptij Slvenije s v čsu d S. d vedti zmgvlc. Tekme bd 9. vgust v Grici, Skfji Lki, ndvse znimive. Fvrit je verjetn Jvr, sj predstvlj en Celju, Pstjni in n Vrhniki že dl finliste. T je prvzprv izmed njmčnejših ekip n pritekmvnje blinrjev z dličj mrsld strni, brest iz ntrnjsk-dtenjske skupine in Jelvic III. lesride, kterih p tedj nis pdelili, ker je bil tekm- iz grenjsk-štjerske skupine p vnje rzveljvljen. Zbr tek- bst mrl dlčiti srebru mvlcev je b zključku III. le- in brnu. Ker p s blinček in sride dlčil, nj se tekmv- krgle krgle, s tudi pri blinnju mgč presenečenj. nj izvedej, rzdelij dličj S pstvitvij nveg in s p rezultt p nj nim vpliv n prvilm streg blinišč v dsežen skupn mest ekip. Tekmvnje je bil rzpisn, t.:erknici s nstli pgji z sitekme digrne, tk v predtek- stemtične priprve tekmvlcev mvnju kt v plrinlnem delu. tudi z prihdnj tekmvnj, Kd s finlisti? T s: Brest prvij cel v republiški ligi Cerknic, Jvr Pivk, Jelvic li p v medbčinski. Z zčetek, Skfj Lk. Blinrji teh treh njbrž v njnižji. D. Trtvšek pdjetij se bd 0. septembr t.e dv mesec st pre tekl d III. lesride, z kter je bil ptrebn vlžiti velik trud, psebn z priprv igrišč. K gledm t igrišč dnes, vidim, d njvečkrt smevj in d ne služij tistemu nmenu kt bi lhk. V mislih imm blj mnžičn vključevnje v šprtn rekrecij, benem p blj sistemtične priprve n ns lednj lesrid zirm n vse rgnizirne nstpe nših šprtnikv izven pdjetj. Bd kegljči te.kmttli' DA" D bi n 'tem pdrčju nredili krk nprej, bi mrli rgnizirti tekmvnje m ed pslvnimi entmi Brest, tekmvnje v vseh pngh prek cele tekmvlne sezne. S tkšnim tekmvnjem bi vključili v šprtn življenje š irk krg nstpjčih iz vseh pslvnih ent, lžj in bljš bi bil izbir z sestv ekip pdjetj, kr p je njvžnej še, šprtn dejvnst bi resničn pstl mnžičn. Tk tekmvnj bi lhk zčeli že v septembru. Zr di mjhnih strškv, ki bi nstli b prevzih nstpjčih, mislim, d bi bile sindiklne rgnizcije v psmeznih pslvnih enth priprvljene pdpreti in rgnizirti skupj s kmisij z šprt pri krdincij s kem dbru sindikt Brest tkšn tekmvnje. D je z rzne šprtne dejvnsti velik znimnje, nj menim šprtni dvbj z nslvm >>Mini lesrid«, ki p tek v vseh pngh, ktere s bile n lesridi, dvbj med nbvn služb SKS in tehnlšk služb TP Cerknic. D sedj s se pmerili v nslednjih pngh: kegljnje, blinnje, dbjk in mli ngmet. P sedj digrnih igrh vdi tehnlgij Tvrne phištv Cerknic s 6:2. t.e n teh dvbjih vidim, d s v teh ekiph nekteri igrlci, ki bi lhk prišli v izbrne ekipe Brest, tkih»skritih«dbrih igrlcev p je n Brestu dsti. A. Otničr 3. lesrid nm je med drugim prinesl tudi nv štiristezn vtmtizirn kegljišče v t;erknici. P psebni pgdbi, ki j je,lj.l{est sklenij z investitrjem Clptcije, im BREST prvic d stiriurneg brezplčneg trening dvkrt tedensk. e ure InK izkristi z trening kegljškeg klub, z tekmvnj, li z rgnizirn rekrecij. S spgdbenikm je dgvrjen, u kegljišče rezervirn z brest vsk. trek in vsk četrtek d 5. d 9. ure. V čsu, k se kegljški klub še ni rergnizirl, bm uprbili te ure z rgnizirn rekrecijsk izbirn kegljnje, Primern bi bil blik tekmvni med pslvnimi entmi BRESTA. Pzivm vse pslvne ente,, d d vključn 8. sep tembr 972 V SPOMIN pšljej pdtke tem, klik ekip prijvljj r tekmvnje v 2. vgust 972 je p dljši kviru BRESTA. Vsk p sj..vn blezni umrl v 69. letu strs ti ent lhk prijvi n}več tri nš nekdnji delvec ANTON ženske in tri mške ekipe. Vsk MODIC, dm z Blčic. ekip šteje 6 teknivlcev in Aktivn je delvl v nrdnrezerv. Urnik tekmvnj zir- svbdilnem bju. P vjni p m treningv b dlčen glede se j e tkj zpslil v Kmetijski n števil prijvljenih ekip. zdru gi Grhv, d let 950 d Predvidm nj bi -v s tekmvu pkjitve 962. let p je bil nj izpeljli d knc let 972. zpslen v Tvrni phištv MrPslvne ente nj prek sv- tinjk. Dell je v strjni bdeljih splšnih služb pšljej prljvi les n ~e rezkrju,kjer ve n nslv: ODBOR ZA SPORT je s svjim nesebičnim delm IN REKREACIJO BREST prispevl svj delež k uspehm CElU<:NICA, z znk»kegljatvrne. NJE«. Delvn skupnst Z. Zbukvec TP Mrtinjk N: enem izmed kvlifikcijskih tekmvnj v blinnju je Brest premgl mštv Nvles Spred ngmetnih tekem V nedelj, 3. septembr se b ngmetn prvenstv v vseh ligh ljubljnske ngmetne pd.zveze. NK Cerknic tekmuje v I. rzredu - skupin A, mldinci p v mldinski C ligi. Clni bd igrli tkle: 3. septembr v Kresnich z NK Apnr, 7. septembr v Cerknici z NK Brvnic, 24. septembr v Kršnji z NK Npredek, l. ktbr v Cerknici z NK Medvde, 8. ktbr v Mengšu z NK Mengeš, :>. ktbr v Kmniku z NK Entnst, 22. ktbr v Jršh z NK Induplti, 29. ktbr v Cerknici z NK pričel Crnuče. Mldi.nci p igrj: 3. septembr v Kresnich z NK Apnr, 7. septembr v Cerknici s Slvnm - Ljubljn, 24. septembr v Ljubljni z NK Merctr. 2. ktbr v Cerknici z NK Medvde, 8. ktbr v Mengšu z NK Men geš, 5. ktbr v Ljubljni z NK Ljubljn, 22. ktbr v Ljubljni z NK Olimpij, 29. ktbr v Cerknici z NK Crnuče. Vse tekme bd b nedeljh, in sicer mldinske b 9. uri, čln ske p b Ljubitelje ngmet vbim, d si tekme gledj in šprtn bdrij. Jenček FILM V SEPTEMBRU 2. septembr b itlijnsl film ANGELI HREZ l<jua, zbvn-glsbeni film. 3. septembr b 6.00 in ittijnski film SOVRAt.I SVOJEtiA BLit.N:JEGA, rzgibn kvbjk. 4. septembr b ngleški film U.f0l{N{KI. Film prikzuje npete pustlvščine gusrjev. 7. septembr b frncski film KRIK V TEMI. Grzljiv kriminlk. 9. septembr b ngleški fum OSTANEMO SK.ul'AJ. Drm. 0. septembr b 6.60 in meriški film NEVJl...!:iNA CRTA Film prikzuje življenje vtmbilskih dirkčev.. septembr b itlijnsk kmedij LJUBIM VSt t.enske.. 4. septembr b špnski glsbeni film MARISOL POTUJE V RIO. 6. septembr b frncski film OPOJNI VONJ DENARJA. Sljiv kriminlk. 7. septembr b 6.00 in 20.00itlijnski pustlvski film SANDAKANOVI MAš CEVALCI. 8. septembr b itlijnski western CANION CITY. 2. septembr b itlijnsk kriminlk PREISKAVA NAD MIRNIM MEšCANOM. 23 septembr b in 24.' septembr b 6.00 meriški w estern POISCI SI PROSTOR, DA UMREš. 24 septembr b meriški vhunski film ROP IN SLEPILO. 25. septembr b meriški film SLED VODI V SOHO. Rzburljiv kriminlk. 28. septembr b itlijnski film DA, GOSPOD. Kmedij. 30. septembr b itlijnski western CIAMANGO. Ribiški piknik 3. vgust je bil z Gričic b Cerkniškem j ezeru ribiški piknik. Prireditelj te zbve je bil že tretje let zpred Ribiš k~ družin Cerknic, ki z psebn specilitet te prireditve priprvi tudi pečene ribe. N eni izmed sej uprvneg dbr ribiške družine s skle nili, d bd ribiči tudi lets r gniziril piknik. V t nmen se imenvli pet delvnih skupin z priprve; d el p je ' bil seveq prstvljn. Skupin z dlv rib je pričel z delm že nekj dni p rej, je lhk nlvil dvlj rib. Ostle skupine, in sicer z ureditev pr str, z nbv pijče in stlih ptrebščin, skupin z preskrb elektri čneg tk in skupin, ki je dell nepsredn n smem pikniku, p s imele dvlj del, Nedelj je bil snčn in vrč, ztrej ni treb psebej pi sti, d se je n pikniku ljudi kr trl in je pvsem uspel. Z<! rzvedril je skrbel nsmbel»odmevi«iz Rkek.. Ker nmerv ribišk družin lets in prihdnje let grditi ribgjnic, b izkupiček pikni k.vlžen v t grdnj. Clni dru žin e s pkzli velik dbre vlje z del, ki seved ni bil mjhn, sj s nekteri vzeli cel letni dpust, d bi več prispevli k rgnizciji piknik. Ribiš k družin b lets v z četku septembr rgnizirl tudi že trdicinln. tekmqvnje z člne Ribiške družine Cerknic, lv n njtežj ščuk in te.k mvnje v suhih disciplinh.