Naslv: Oliver Frljič Avtr: Heni Erceg Rubrika/Oddaja: Gesla: Naklada: 23.300,00 Pvršina/Trajanje: 4.263,43 / Žanr: INTERVJU PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ, TRI SESTRE, PREŠERNOVO GLEDALIŠČE mam g 'v-;.-j 2
Oliver 99 Frljič Oliver Frljič, najkntrvernejši gledališki režiser naših krajev naših grehih, krivicah, dlžnstih, mitih, religijah in kulturi pabe. In seveda gledališču, režiserjih in igralcih. Heni Erceg, ft nada Žgank Oliver Frljič je animiva gledališka sebnst, avtr številnih, večinma iivalnih in pgst nagrajevanih gledaliških predstav, kt s Dantnva smrt, Bakhantke, Oče na službeni pti, Strahpetnst, Pisma i leta 1920, Strah v Ulici lip, Umr Zrana Dindiča Njegva plitičn angažirana sprčila pravilma dsežej gledalci s bdisi navdušeni ali pa prtestn namen, apuščaj gledališke dvrane. Frljiča animaj družbena stvarnst, družbeni in družinski dnsi, še psebej pa se psveča preučevanju dnsv klektiva ali psamenika d turbulentnih dgdkv v preteklsti in iskanju dgvrv na animiv vprašanje klektivne dgvrnsti. Pgst pripravlja tudi predstave a trke, več let je imel punknise bend in gledališk skupin Le Cheval. Je neknvencinalen režiser, pripravljen javn plemiirati, gledališče pa spremeniti v svjevrstn sdn dvran, kjer igralci, čeprav bre mžnsti kani, prepnavaj krivce a lčine i bližnje preteklsti. Deluje na drih v vseh mestih nekdanje skupne države in je že dlg reginalna gledališka veda. Precej režira tudi p evrpskih mestih, tak da si je a pgvr vel čas enkrat vmes med delm v Nemčiji in na Pljskem. Frljiča dbr pna tudi slvenska gledališka irekanja publika. Leta 2010 je v Slvenskem mladinskem gledališču pstavil predstav Preklet naj b idajalec svje dmvine, v kateri je Slvence aradi njihve vlge v rapadanju Jugslavije in njihvega nacinalima in švinima. S t predstav je gstval v mngih evrpskih gledališčih, junija lets tudi v Mladem gledališču v Omsku (Rusija), kjer je krcal mskega župana, ker je dpustil nesnaženje rek Irtiš in Ob. Med Frljičevimi predstavami v Slveniji je treba meniti še Bžič pri Ivanvih ruskega absurdista Vvedenskega v Drami in predstavi v kranjskem Prešernvem gledališču: Čehve Tri sestre in Ibrisani 25. 671. V Ibrisanih je pdučil slvensk bčinstv rasežnstih kršenja člvekvih pravic ibrism, ki se je gdil ljudem i drugih republik v ačetku devetdesetih let.»merjal«niste ravn v letih, režirali pa ste že ijemn velik predstav, je mje prv vprašanje, ali se ne bjite, da bi se kvaliteta vašega dela igubila v kvantiteti? Mj delvni temp in kvantiteta del sta pveana Ker še idej gledališča, ki se ne ukvarja vprašanjem lastne estetske kanniacije, ampak mžnstj vstpanja v prstr realnega plitičnega tveganja in privajanja učinkv, ki istpaj i kvira nrmirane gledališke repreentacije. Pleg tega gre a nenehen napad na gledališka pričakvanja in estetik, blikvan ntraj brja teh pričakvanj, ter malmeščanska redefinicij bjega. Tu pa se ačne dvjna igra institucijami. Menim, da je treba delvati v institucinalnem kntekstu, ker je aradi tega del blje vidn, prstr idejne knfrntacije pa je v njem večji. Občinstv, ki se na tem mestu pjavlja kt kulturni knument, je v glavnem nstran idelških barikad. V gledaliških institucijah se pčuti varn, kajti ne glede na t, kak slab je gledališče, staja ntraj sistema vrednt, ki je tudi njegv sistem vrednt ali ga želi pntranjiti. Takšn gledališče se ne ukvarja s privdnj kritičnih mnenj, ne prikauje družbenih nasprtij irma ne parja nanje, niti ne spdbuja k akcijam, ki bi mrale biti družbeni pdaljšek dslednega gledališkega ramišljanja. V njem s vse raredne ralike med nami dpravljene v imenu estetske krektnsti. S tem dbivam umetnst, ki si da praviti iključn s privajanjem nekakšne estetske ralike. T estetsk ralik dlča idelgija, čeprav se želi predstaviti kt nevtralna. Kakr sem že dejal, me anima institucinalni prstr, at mram institucijam najprej prišepniti, naj se me ne bjij, da je vse t sam gledališče, da se na neki ravni pravaprav raumem, ptem pa, k sem že ntri, pkaati temeljn etičn in estetsk nestrinjanje. dmnevne seveda Klikšen vpliv dejansk lahk imata gledališče in umetnst nasplh v današnjem času, k s ljudje ičrpani in brepravni, celtne generacije pa s vgjene b banalnih trash TVnadaljevankah, hllywdskih filmih in dvisne d njih? Mar aradi tega ne bijete sicer vtrajne, a hkrati bitke a gledalce in a t, da bi vam nji nesmiselne 3
100 Kultura pabe je velik mčnejša d kulture kritičnega spmina. Ne ne spminjam bližnje preteklsti, ne spminjam se niti tistih, ki s najstrašnejšim epidam i te preteklsti utirali medijsk pt. le da se mu nardu. Trej ne mre biti nikakršne dgvrnsti, ki bi j prevel klektiv, niti mralne. Tda stvar je treba i sfere mtv nemtljivsti in pripadajči ji nedgvrnsti nacinalnega klektiva priemljiti nekaj lgičnimi vprašanji. Kaj je mlčeča večina nacinalnega klektiva pčela v času, k s recim nad njenimi sdržavljani ivajali vjne lčine? Mar njena pasivnst ni in mar še vedn ne pmeni nekakšne privlitve in sdelvanja? Ali glas te večine na vlitvah v Hrvaški in Srbiji ni dajal legitimnsti Tudmanu in Milševiču ter njuni Mar privlitev mlčeče večine v vjskvanje na emlju ssednje suverene države ni pmenila sdelvanja pri napadu nanj? O klektivni dgvrnsti je treba gvriti tudi v kntekstu nacinalne degeneracije, ki je drugače kt v družbah nekim meščanskim standardm na pmenila plitiki? emlju nekdanje Jugslavije v ačetku devetdesetih hv prnst uspel usmeriti na mučn bdbje naše skupne bližnje preteklsti? Se vam kdaj adi, da je vaše priadevanje siifvsk? Gledališče mra redefinirati ntraj tega nvega medijskega in njegvih vsebin. Zat ga je treba misliti tudi i tega rnega kta. Kje je gledališče in kaj lahk pve v tem neprehdnem medijskem prstru? Na pdlagi tega vprašanja skušam ravijati dramaturške strategije, ki naj bi mgčile, da se predstava i gledališke dvrane preseli v druge medijske prstre in kmunicira avditrijem, širšim d tistih 200 ali 300 ljudi, s katerimi sicer na večer upriritve. Seveda je pri takšnem»pbčiljenju«predstave velik teže nadrvati nvi kntekst in nve pmene, ki jih ta privaja. Kak v takšnem kntekstu na pravi način spregvriti naši bližnji preteklsti? Kak se igniti se brja kmunicira kmdifikaciji etncentričnih plitik in njihvega še vedn el pristnega družbenega delvanja in psledic? T je pri daj delujči abave, pri njenih frmalnih industriji invacijah, ki naši recepciji in mišljenju ne nalagaj kritičnemu nbenih nalg več, pri družabnih mrežjih, ki ustvarjaj privid kmunikacije in kultur (dis)lajkanja, v kateri sta d vseh vrednt stali sam še ti nasprtji lajk in dislajk el težk. Bližnja preteklst je dejavn tu, hkrati pa v ekstai kratkživsti pdatkv, ki j pravkar dživljam stletja stran. Najpgsteje se pjavlja v bliki nacinalističnih atavimv, ki imaj še vedn velik tržn in plitičn vrednst. Ta prete binarni klst se pjavlja tudi na način, na katerega se v nekakšni karteijanski pardiji utemeljuje današnji plitični subjekt na bmčju nekdanje»svražim, trej sem. Pa vendarle, kadar gledališču v tem in takšnem kntekstu uspe pvrčiti prekinitev in vnesti drugačn vsebin, se di, da del ni siifvsk. Jugslavije: Mj dvm mžnsti bčutnejšega vpliva na bčinstv, psebej na njegv spmin, še tlik blj pa na bujanje bčutka dgvrnsti a nedavne sppade, ihaja i dejstva, da s silnice velik mčnejše. Mislim na t, da se na časpisnih straneh, na televiijskih aslnih in na drih išče predvsem frftava paba, saj vsi našteti pnujaj lažn breskrbnejši pgled na resničnst. Se strinjate s tem ali Da, kultura pabe je velik mčnejša d kulture kritičnega spmina. Ne le da se ne spminjam bližnje preteklsti, ne spminjam se niti tistih, ki s najstrašnejšim epidam i te preteklsti utirali medijsk pt, čeprav je večina med njimi še naprej medijsk pristna ali se d nasprtne gledaliških časa d časa medijsk pvampiri. Bd vsi ti tak imenvani televiijski nvinarji splh kdaj pklicani na kakršnkli dgvrnst? Mal verjetn. Zat je bistven, da teater, vsej tej mašineriji a privajanje pabe navkljub, spminja. Če a t pristjne ustanve ne pravljaj svjega dela, gledališče lahk, vsaj na simblni ravni, prevame njihve nalge. Zaradi btžb, ki prihajaj gledaliških desk, ne b nihče aprt, lahk pa se pkaže, da se vsaj del družbe, vsem prceduralnim napa kam in sdnemu astaranju navkljub, spminja. Skupnst, v kateri živim, b že našla načine, da bračuna s takšnim gvrjenjem, ki mti ubranst klektivne pabe. Klektivna dgvrnst je tema, s kater pravaprav ves čas ukvarjate, in hkrati tema, ki j večina vtrajn avrača, ki je predmet trajnih nesglasij cel v velikih, tak imenvanih se ravitih nardih. Francija, na primer, ki je vjn»dbila«, se je desetletja avijala v mlk vichyjski fašistični blasti, usda kar 330 tisč francskih Judv je bila prepvedana tema, imeli s kmajda kakšen sdni prces aradi sdelvanja nacisti In avladala je splšna paba. Ali tudi malim državam gri pdbna tukajšnjim paba in ali nis v resnici krenine mimikrije celtnih nardv in dgvrnsti a lčine pravaprav tak trdživi, da jih ni avračanje ptekala Oparjanje na klektivn dgvrnst je težak psel ravn aradi tega, ker je njenemu nsilcu, klektivu, d tega, da ta segment naše najnvejše gdvine nečastnega ravnanja utne v pab. Temeljna besedila klektivni dgvrnsti Nemcev, kt s dela Hane Arendt ali Karla Jaspersa, že leta spdbujaj mčan družbeni dpr in plemike, tda kak je splh mgče graditi klikr tlik drave družbene dnse p vseh tistih tabriščih in lčinih, ne da bi se irali v preteklst in se spraševali vlgi tak navadnih državljanv pri mnžičnih lčinih? In akaj se tudi v tak imenvanih demkracijah vsak drugačen glas dživlja kt svražen in ipstavljen pragmatičnemu japnskemu pregvru Če žebelj štrli, ga imenvanih abij!? mgče ikreniniti? Najprej mram nekaj reči sami besedni vei klektivna dgvrnst. klektivni dgvrnsti bil na celtnem bmčju nekdanje Jugslavije nepriljubljen že v preteklsti in je še danes. Leta in leta s nas terriirali dgvrnsti psamenika. Ta diskur je navseadnje težavami glede na staln avtviktimiacij in medijsk idelan figur»našega«pravičnega junaka Gvrjenje je diskurm nemajhnimi (ki, let t je treba vsakič nva pripmniti, ni lčinec) predpstavljal, da pravaprav dejansk bstaja glj sebna dgvrnst, da je ta tista, ki j je treba bravnavati, dgvrnst pa samdejn pmeni vsiljevanje krivde celtne klektivna Vse naše družbe s utemeljene na kmbinaciji nacinalne mitmanije, rpanja družbene lastnine, ipeljanega pd krink nacinalnih interesv, samanikanja in duhvnega prpada. Trpij aradi krničnega pmanjkanja kritične samrefleksije. V trenutku, k se kritična samrefleksija vendarle pjavi, se spržij ralični mehanimi, ki skušaj pmen takšnih glasv. Nemški filf Jiirgen Habermas se diskvalificirati sprašuje,»ali lahk kd trdi, da je naslednik nemške države, in akniti nadaljuje tradicij nemške kulture, ne da bi prevel gdvinsk dgvrnst a prepletene krenine lčinv, katerimi je prepredena tudi naša eksistenca«. Lahk rečem, da Hrvati, Srbi, Bšnjaki prav tak s lastna avračaj dgvrnst a lčine, str 4
Oliver kt Gerges Feydeau v Mladinskem gledališču v Ljubljani/Ft: Nada Žgank 5
Vse naše družbe s utemeljene na kmbinaciji nacinalne mitmanije, rpanja 102 družbene lastnine, ipeljanega pd krink nacinalnih interesv, samanikanja in duhvnega prpada. jene v imenu narda? Ali s vas divi na enega imed takih mrebiti spminv, na begrajsk predstav Umr Zrana Dindiča, prepričali nasprtnem? imenu narda, je mrda najblj svež primer srbskega predsednika Tmislava Nikliča, ki je napravil nekaj, kar naj bi veljal a prevemanje dgvrnsti. Tda t pravičil, ta Odivi na predstav Zranu Dindiču me nis prepričali nasprtnem. Tej predstavi je, žal ali na sreč, uspel mnžičn mbiliirati begrajsk gledališk in plitičn scen prti sami sebi in mji malenksti, njenemu avtrju. V njej tea je bila preprsta - a atentat na Dindiča nis dgvrni sam nepsredni ivršitelji in njihvi plitični nalgdajalci, ampak tudi družbeni vrednstni sistem, aradi predstavljena katerega s bili ivršitelji prepričani, da j bd dnesli bre kani a svje dejanje. Pleg tega sem želel pkaati, kak s ralične strani dkapitaliirale Dindičev smrt. Predstava je bila že velik pred upriritvij ipstavljena raličnim d plitičnih d tistih, ki s jih na igralce ivajali njihvi klegi. Tda naj se vrnem k vašemu vprašanju. Če gvrim prevemanju a lčine, strjene v pritiskm dgvrnsti patetični verbalni pklek je bil pplnma grešen in nima nikakršne vrednsti. Niklič si je plitični kapital pridbil prav anikanjem lčinv, ki jih je v jugslvanskih vjnah agrešila Srbija, in avemanjem a t, da strilcev teh lčinv ne bi pstavili pred sdišče. I njegvega dejanja, ne glede na plitičn funkcij, ki j daj pravlja, lahk raberem sam irničen djek vsega njegvega prejšnjega plitičnega delvanja. V tem ne vidim nikakršnega prevemanja dgvrnsti, ampak plitični pragmatiem najhujše vrste, ki je v danih kliščinah pripravljen pteptati cel svja plitična prepričanja. V devetdesetih letih ste krimingena bili el mlad begunec, ki je i Bsne prišel v Split. Takrat je bil t mest, ki mu je bil vjnim radejanjem prianesen, a hkrati tudi mest, v katerem je delval tabrišče Lra, kjer s se gdili nekateri imed najstrašnejših, čeprav nikli kanvanih lčinv nad srbskimi civilisti, mest mlčečih meščanv, ki s tih pavali, kak s njihve številne smeščane Srbe metali i in vanje vseljevali hrvaške Kak ste se takrat divali na t in klik je pravaprav Split blikval stanvanj»junake«. vaš načaj? Split me je dejansk dlčil. Imel sem 16 let in sem živel v dijaškem dmu. Pet mesecev me nis hteli vpisati v nben šl, ker nisem imel dmvnice. Naadnje s me vendarle nekak sprejeli v gimnaij, vendar s mi rekli, naj skušam dkumente čim prej urediti. Zdel se mi je nesmiseln pjasnjevati, da sem t že večkrat pskušal, vendar je bila težava kt mi je enkrat cel prinala neka uradnica, ki je urejala papirje nardnst mjih staršev, tčneje mje matere. V tistem bdbju sem resničn videl marsikaj. Nenehn s ptekale racije, ves čas si mral kd si in kaj si. Begunska ikanica, edini dkument, ki sem ga imel, je bila bre kake psebne naravslvnmatematičn pjasnjevati, vrednsti. Plicisti s mi pgst gvrili, da se fantje mjih let brij na bjiščih v Bsni, ja pa namest tega menda hdim v šl. Neredk sem pslušal tudi gržnje, da me bd deprtirali v Bsn. Pleti 1993, k s ptekali sppadi med bšnjaškimi in hrvaškimi entami, je ačela skupina učencev hrvaške nardnsti, dma i Kaknja, trpinčiti ki je bil Bšnjak. Stanvali sm v htelu Lavčevič. Skušal sem jih ustaviti, njega sem nekak ptisnil v sb in ga prepričal, da se je aklenil, njih pa pskušal umiriti. Ni mi šl ravn najblje d rk. Obtžili s sšlca, me, da agvarjam balij, še naprej butali p njegvih vratih in grili, češ kaj bd naredili njim, k ga bd vendarle dbili v pest. Nenadma s se pjavili plicisti. Vse skupaj s nas bre velik vprašanj strpali v maric. Vili s nas ne vem, kje vse, pri čemer je marica nagl pspeševala, ptem pa sunkvit avirala. Ker je v ntranjsti pvsd sam plčevina in se nimaš kam prijeti, sm aradi inercije vsi drseli sem ter tja in treskali b stene. K s nas pri s 6
Mdne spremembe na prsih cerkvenih dstjanstvenikv lahk tem, da se je v cerkvi gdil kak prebrat, prepričaj le tiste, katerih vera se prav tak meri debelin plate na njihvi hinavščini. peljali pred 2. plicijsk pstaj, nas je pričakal špalir plicistv; mrali sm mim njih in d vsakega dbili mčan udarec. Nekaj časa sem čakal, preden s me dpeljali v sb, kjer je bil sšlec, ki sem ga skušal bvarvati. K sem vstpil, ga je plicist vprašal, ali me pna in ali sem ga tudi ja tepel. Odgvril je, da ga nisem, plicist pa se je brnil k meni in dejal:»in akaj ne?«takrat vtrajn pisali vjnih lčinih nad srbskimi civilisti, pa tudi umru agrebške družine Zec, bjavili sm cel ipved enega d mrilcev i eskadrnv smrti V Feralu sm Tmislava Merčepa. Za te lčine se je trej vedel, pa vendar s minila pravsdna farsa pa še kar traja in nič ne kaže, da se v kratkem beta dknča, pravična sdba. Zakaj desetletja, je dtaknil prav ubj male Zec in kaj je vašimi načrti a predstav njej? Aleksandra Zec je žalsten dka, da večina v hrvaški družbi žrtve vjnih lčinv še vedn deli na naše se vas in njihve. Aleksandre P tej deklica, ki s lgiki je ta 12letna j ubili pripadniki Hrvaške vjske,»njihva«žrtev in vprašanje, ki sem ga v vei s tem dejanje pravaprav večinma štejej a nekaj nrmalnega? prjektm neštetkrat slišal, ne pripravim predstave Mralna in materialna dgvrnst stranke, ki j je dnedavna vdila Jadranka Ksr, je strašanska. T, da na Hrvaškem splh še kd je, akaj»naših«žrtvah. Ne glede na vse materialne dkae in prinanja primer družine Zec ni nikli dbil ustrenega sdnega epilga, ker se je tudi pravsdje pri igibanju pitivnim aknm Republike Hrvaške ravnal p lgiki»njihvsti«žrtev. V predstavi bi želel prikaati vs grdt selektivne pietete d žrtev. Zdi se mi, da bi bil dbra predlga a gdb lik neke ženske gre a nekdanj hrvašk premierk Jadrank Ksr -, ki se je pred časm vselila v prstrn stanvanje, i katerega s pred tem vrgli mladletna fanta srbske nardnsti. Eden d bratv je pneje napravil sammr, skčil je nekega agrebškega nebtičnika, drugi se še danes ptika nakli, pri gspe Ksr pa nikli ni bil paiti niti najmanjših nakv slabe vesti, nasprtn, vtrajn je dkavala svjega lastništva. Kaj naj pčnem s takšn držav, nardm, katerega pripadniki tak dvratn legalnst glasuje anj, kaže na prav pseben preplet neumnsti in mahima hrvaških državljanv, pa tudi na pri lčinih medvjnih in gspdarskih ki jih je stranka HDZ agrešila v adnjih 20 letih. Če s ljudje vse t mlče pavali, sudeležb neredk pa cel glasn dbravali, ptem gre a nekakšn aveništv. Kaj naj naredim s takšn držav? Ne vem, resničn ne vem. Odgvr na t vprašanje prepuščam tistim, katerih tisčletni sen je bila Hrvaška. Občutite ptreb p pripvedvanju nedavnem institucinalnem fašimu na emlju nekdanje skupne države, hkrati pa cinični neliberalni kapitaliem v sdelvanju živahnim nacinalimm ustvarja dličn pdlag a nv fašiacij družbe bre čitnega dpra tukajšnje leve vladajče elite. Kak bi načili t tak imenvan levic? Pri nas levice splh nimam, ker bi se ta p svji idelški knstituciji mrala upirati diktatu in interesm neliberalnega kapitalima. Mar na dmačem plitičnem pririšču danes vidim kaj takega? pa je, kt vse, s čimer je Nacinaliem mgče pvečati dbiček, dbrdšel. Kapital ne dela ralik med svjimi instrumenti. Hrvaška je na pragu Evrpske unije, v kateri pa se kažej številne družbene slabsti. V nekaterih njenih članicah, recim na Madžarskem, se je ramahnil fašiem, demkracija je atrta. Rmunija in Blgarija, čeprav članici EU, sta stali enak skrumpirani kt prej, ist se b verjetn gdil Hrvaški, v Slveniji se kažej grmne družbene nepravilnsti Plitični mdel te velike skupnsti je videti pplnma ičrpan, prav tak kapitaliem, svet se je na splšn nekak utrudil Ali v Evrpi diha vsaj teater, ima kak vpliv ali je tudi t sam iluija? V evrpskem teatru, vsaj v tistem, ki ga imam prilžnst videti, je pa 7
104 Intelektualca ne dlča stpnja ibrabe, ampak stpnja javnega angažmaja. Pravaprav je neverjetn, kak mal ljudi i gledaliških krgv javnst svjega pklica irabi a kritik dklnv. dbnsti med tukajšnjimi državicami, Srbija je kriva a mnžic medvjnih žrtev in lčinv, Hrvaška ima svje etničn čiščenje, Slvenija svje ibrisane Je p vašem mnenju rapad nekdanje skupne države mral biti tak krvav ali bi lahk bil tudi drugače? In kd se je najblj kristil Leta 2010 je v Slvenskem mladinskem gledališču pstavil predstav Preklet naj Slvence aradi njihve vlge v b idajalec svje dmvine, v kateri je»merjal«rapadanju Jugslavije in njihvega nacinalima in švinima. /Ft: Žiga Kritnik rapadm Jugslavije? prepričan sem, da bi bil lahk drugače. Pleg tega ne vidim, kaj dbrega naj bi bile prinesle nvnastale države. Če pustim b strani ki s umrli in bili raseljeni, je življenjska raven večine današnjega prebivalstva nekdanjih jugslvanskih republik nižja, kt je bila v Družben lastnin s in s tem s se iblikvale nve družbene elite, sčasn pa sm priča prcesu mnžične prletariacije nekdanjega srednjega družbenega slja. Te nve družbene elite s se najblj kristile rapadm Zdaj imaj plitičn in mč. Vjna je bila anje psel, pri katerem s dbr aslužile. vse, Jugslaviji. pkradli Jugslavije. gspdarsk id prav takšn ičrpanst, pa tudi nemč a blikvanje alternative, ki ne bi bila instantn aprpriirana in pacificirana. V gledališče se vlagaj ramerma velika sredstva, da ne bi privedl nič družbenkritičn Gvrim najpmembnejših predstavah, ki kržij p evrpskih festivalih, riminiprtkliaciji evrpskega gledališča, ki apletenst repreentacije kapitala skrči na nekaj blj ali manj učinkvitih dmislic, evrpcentrični perspektivi, ki splh ne prblemv jugvhdne Evrpe in večin kulturne prdukcije s tega bmčja cenjuje glede na njen (ne)ptrjevanje splšn veljavnih relevantnega. najpmembnejših raume steretipv. Delate igralci i Zagreba, Begrada, Ljubljane, Sarajeva Trej ljudmi, ki s jih na ralične načine anamvali plitični dnsi v regiji. Si vsi želij sdelvati vami ali Ne, in tak je prav. Nekateri apriri nčej sdelvati man, ker se ne strinjaj mjimi plitičnimi stališči. Z nekaterimi sam nčem sdelvati, ker njihve umetniške dejavnsti ne mrem lčiti d njihve družbene (ne)dejavnsti. Pleg celvite tega se pri meni ljudje pgst sdelvanju, k s vlge že radeljene. Včasih je ralg a t mja režiserska metdlgija, ki nima prav dsti vee s tistim, kar učij na akademijah. Pri takšnem delu igralci preprst djamej, da imaj dpvej nakpičenih grmn neptrebnih ki s v gledališču, kakršn skušam delati, glj balast. Pleg te veščin, jih skušam knfrntirati načini, d katerih je ntraj njihvega pklica dvisn in na katere je prgramiran ga njihv anavanje sveta. Igralec vedn pskuša graditi dramski lik, pstavi se v dramski plžaj in pri tem tak rekč nikli ne reflektira idelške pdstati takšnega gledališča. ki se advlji neprblematičn repreentacij T je gledališče, katerem živim, t je gledališče, kjer je nesglasje mgče sam v dmišljijski situaciji med dmišljijskimi liki, nikli pa v dnsu med gledališčem in bčinstvm ali gledališčem in centri plitične mči. T je gledališče, ki bi raje servisiral želje gledalcev kt kultiviral nek nv bčinstv. In seveda, k s napadeni temelji tega in takšnega gledališča, k je idana njegva idelška pdstat, k igralca ačneš sveščati njegvi instrumentaliiransti in d njega ahtevaš, da dejavn misli in v danem kviru artikulira svje ramišljanje marsikd na vrat na ns Kajti gledališče je pri nas el redk mišljen kt prstr družbene dgvrnsti. Pred kratkim je neka nana agrebška igralka v daljšem televiijskem sveta, v pbegne. pgvru pnsn pvedala, da je bil njen vdil vedn»delaj in mlči«. Kaj menite prtunimu in mlku intelektualcev, umetnikv? Intelektualca ne dlča stpnja ibrabe, ampak stpnja javnega angažmaja. Pravaprav je neverjetn, kak mal ljudi i gledaliških krgv javnst svjega pklica irabi a kritik dklnv v družbeni skupnsti, v kateri živij. Obstaja celvit ibraževalni sistem, ki igralce prgramira, da»delaj in mlčij«. Nikjer se ne gradi kritični dns d česarkli. Prfesrji na študentih bdisi sprščaj svje frustracije bdisi privajaj svje klne. Na agrebški akademiji ni niti enega samega kjer bi se pstavil vprašanje družbene dgvrnsti bdčih gledaliških delavcev. K enkrat knčaj t nesrečn akademij, pa pridej v gledališke ustanve, ki družben nedgvrnst sam perpetuiraj. Ptemtakem splh ni nič seminarja, čudnega, če»nana agrebška igralka«le mlči in dela. P defaultu je aplitična. Lahk nam pstreže s kak gledališk anekdt ali receptm, da bi rekla kaj plitičnih ramerah ali tem, kakšn gledališče bi danes t pa ne. ptrebvali Ker»pkrivate«kulturni prstr celtne regije, bi lahk rekli, da ste pravi jugslvanski režiser. Imate kake težave s takšn nak in nekdanj držav nasplh? Ne. T, da je na Hrvaškem vse, kar je pvean Jugslavij ali ima»jugslvanski«, gvri glj pridevnik apriri negativn, neki psebni bliki neumnsti. Zame je Jugslavija, Pleg tega, da ste na Akademiji simblične spremembe lati križ s želenim in pdbn; precej irnične neumnsti glede na siceršnj bahav rasipnst katliške cerkve. Mar ne gre v resnici a ciničn plitičn prevar, pri kateri sistem kaže svj amenjali skrmnejš pdb, hkrati hranja predatrsk bistv?»cerkvi ne verjemi niti, če amenja križ. Mdne spremembe na prsih lepš, pa cerkvenih dstjanstvenikv lahk cerkvi gdil kak prebrat, prepričaj le tiste, katerih vera se prav tak meri debelin plate na njihvi hinavščini. Prblem katliške cerkve ni prblem tega ali nega papeža, ampak same strukture, interesv, ki se materialiiraj ski t struktur. Se vam ne di, da tudi današnji kapitaliem tem, da se je v uprablja pdbna sredstva a maskiranje in at sprža sam»dbrnamern kritik«, ki se ne avnjska Jugslavija, velik več kt sam bivša državna skupnst. Pmeni prekinitev lgik nacinalne repreentacije, pleg tega je v njej eden d družbenih raredv prvič na tem bmčju pstal avtentičen plitični subjekt. Nbenih težav sprašuje nimam vseh ureditev«, javnim irekanjem tega. V svjih predstavah parjate na p dramskih umetnsti diplmirali i režije, ste diplmirali tudi i filfije, in sicer na Jeuitski fakulteti v Zagrebu. Ali verjamete najnvejšim trditvam cerkve, da bi rada dpravila prepad med bgatimi in revnimi? V skladu s tem s p imenvanju nvega papeža nemudma pskrbeli a nekatere njegvi ustrensti, vsakršn resn preverjanje sistema pa se el rad raglasi a ekstremiem? Kaj si nasplh mislite uveljavljeni mantri, da živim v»najmanj slabi d vseh ureditev«? Če liberalni živim v»najmanj slabi d ptem bi bil mgče blje, če splh ne bi živeli. X 8