Š i f r a k a n d i d a a : Državni izpini cener *M1614111* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpina pola Peek, 10. junij 016 / 90 minu Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandida prinese nalivno pero ali kemični svinčnik, svinčnik HB ali B, radirko, šilček, računalo brez grafičnega zaslona in možnosi računanja s simboli er geomerijsko orodje. Kandida dobi ocenjevalni obrazec. Priloga s konsanami in enačbami je na perforiranem lisu, ki ga kandida pazljivo izrga. SPLOŠNA MATURA NAVODILA KANDIDATU Pazljivo preberie a navodila. Ne odpiraje izpine pole in ne začenjaje reševai nalog, dokler vam nadzorni učielj ega ne dovoli. Prilepie kodo oziroma vpišie svojo šifro (v okvirček desno zgoraj na ej srani in na ocenjevalni obrazec). Izpina pola vsebuje 6 srukuriranih nalog, od kaerih izberie in rešie 3. Ševilo očk, ki jih lahko dosežee, je 45; vsaka naloga je vredna 15 očk. Pri reševanju si lahko pomagae s podaki iz periodnega sisema na srani er s konsanami in enačbami v prilogi. V preglednici z "x" zaznamuje, kaere naloge naj ocenjevalec oceni. Če ega ne bose sorili, bo ocenil prve ri naloge, ki se jih reševali. 1.. 3. 4. 5. 6. Rešive, ki jih pišie z nalivnim peresom ali s kemičnim svinčnikom, vpisuje v izpino polo v za o predvideni prosor. Pišie čiljivo. Če se zmoie, napisano prečraje in rešiev zapišie na novo. Nečiljivi zapisi in nejasni popravki bodo ocenjeni z 0 očkami. Pri reševanju nalog mora bii jasno in korekno predsavljena po do rezulaa z vsemi vmesnimi računi in sklepi. Če se nalogo reševali na več načinov, jasno označie, kaero rešiev naj ocenjevalec oceni. Poleg računskih so možni udi drugi odgovori (risba, besedilo, graf ). Zaupaje vase in v svoje zmožnosi. Želimo vam veliko uspeha. Ta pola ima 4 srani, od ega 4 prazne. RIC 016
/4 *M16141110*
*M161411103* 3/4 Konsane in enačbe srednji polmer Zemlje r z 6370 km ežni pospešek - g 9,81 m s hiros svelobe 8-1 c 3,00 10 m s osnovni naboj -19 e 0 1, 60 10 A s 6-1 Avogadrovo ševilo N A 6,0 10 kmol splošna plinska konsana 3-1 -1 R 8,31 10 J kmol K graviacijska konsana -11 - G 6,67 10 Nm kg elekrična (influenčna) konsana -1-1 -1 e 0 8,85 10 A s V m -7-1 -1 magnena (indukcijska) konsana m 0 4p 10 VsA m Bolzmannova konsana -3-1 k 1,38 10 J K Planckova konsana -34-15 h 6,63 10 J s 4,14 10 ev s Sefanova konsana -8 - -4 s 5,67 10 W m K poenoena aomska masna enoa lasna energija aomske enoe mase masa elekrona masa proona masa nevrona -7 mu 1 u 1,66054 10 kg 931,494 MeV/ c u mc 931,494 MeV -31 me 9,109 10 kg 1 u/183 0,5110 MeV/ c 7 mp 1,676 10 kg 1,0078 u 938,7 MeV/ c 7 mn 1,67493 10 kg 1,00866 u 939,566 MeV/ c Gibanje s v s v s v a 0 + v v0 + a 0 + v v as n 1 0 w p n v a o r pr 0 o v r s s 0 sinw v ws 0 cosw a - w s 0 sinw Sila r gr ( ) g r z mm F G r 3 0 r F 1 kons. ks F ps F kf F G n rgv F ma mv FD DG M rf sina D p rgh Energija A F s A Fscosj W mv k Wp mgh W ks pr P A A DW DW DW A-pD V k p pr P perforiran lis
4/4 *M161411104* Elekrika I e ee F 4 pe F ee 1 0r A e U E s e E e e S 0 e CU e C l W U e 0 S CU e C RI Vl R S U P ef U0 I0 ; Ief UI Magneizem F Il B F IlB sina F ev B m0i B p r m0 B NI l M NISBsina BS cosa Ui i lvb U wsbsinw U i - DF D L F I W LI m U1 N1 U N Nihanje in valovanje c p 0 p 0 p 0 ln m k l g LC d sina Nl j P 4 p r ( ) n n 1 v 0 c n0 n 1 v c c Fl m sinj c v Toploa Opika Moderna fizika n m N M N pv nrt D l ald T A D V bvdt A+ Q DW Q cmdt Q qm c 0 n c sina c n sinb c 1 1 + 1 f a b s b p a 1 n1 Wf hn Wf Ai + Wk W f D W n D W D mc - 1/ - 0 0 N N N e l l ln 1/ W 0 3 kt A Nl Q P P ls D T D l j P S j st 4
*M161411105* 5/4 Prazna sran OBRNITE LIST.
6/4 *M161411106* 1. Merjenje Kvader poisnemo ob vznožju klanca z naklonskim koom a ako, da se začne gibai z neko začeno hirosjo po klancu navzgor. Med gibanjem navzgor ima kvader salni pospešek a g. Ko doseže najvišjo očko, je njegova hiros nič in akoj zaem se začne gibai enakomerno pospešeno po klancu navzdol. Med gibanjem navzdol je njegov pospešek a d. Oba pospeška izmerimo in ju zapišemo v preglednico. Meriev ponovimo pri različnih naklonskih koih klanca. Rezulai merjenja so zbrani v preglednici. a [ ] a [ ] g ms - a [ ] d ms - cosa [ - a ] g - ad ms 10 3, 0,8 0 4,8,0 30 6,3 3,7 40 7,6 5,3 ag v ad a v 50 8,6 6,7 60 9,4 7,9 70 9,9 8,9 1.1. Izračunaje vrednosi cosa in razlike pospeškov ag- ad er rezulae zapišie v preglednico. 1.. Narišie graf razlike pospeškov ag- ad v odvisnosi od vrednosi cosa. ( očki) (3 očke)
*M161411107* 7/4 1.3. Izračunaje smerni koeficien premice na grafu. Označie očki, ki se ju uporabili pri izračunu smernega koeficiena. Ne pozabie zapisai enoe koeficiena. ( očki) 1.4. Zveza med razliko pospeškov ag- ad in vrednosjo cosa je ag- ad gkcosa, pri čemer je g ežni pospešek in k koeficien renja. Zapišie zvezo med smernim koeficienom premice in koeficienom renja. (1 očka) 1.5. Izračunaje koeficien renja med klancem in kvadrom. (1 očka)
8/4 *M161411108* 1.6. Relaivna napaka pri izračunu smernega koeficiena premice je 8 %. Izračunaje, kolikšna je absoluna napaka koeficiena renja, če je relaivna napaka ežnega pospeška 1 %. ( očki) 1.7. Izračunaje ali iz grafa odčiaje, kolikšna je razlika pospeškov, ko je klanec zelo srm, blizu 90 in ko je zelo položen, blizu 0. ( očki) 1.8. Opazili smo, da ima merilnik pospeška sisemaično napako. Vrednosi, ki jih prikazuje, so za 0,10 m s - večje od pravih vrednosi. Pojasnie vpliv e napake na izračun koeficiena renja. ( očki)
*M161411109* 9/4. Mehanika.1. Zapišie enačbo, s kaero opišemo hiros elesa med premim enakomerno pospešenim gibanjem, in poimenuje količine, ki v enačbi nasopajo. (1 očka) Manjšo žogo smo vrgli z višine h 0 od al navpično navzgor. Ko je žoga dosegla najvišjo očko, je začela padai proi lom, se od al odbila in se začela spe dvigai... Spodnji graf kaže časovni poek hirosi žoge pri navpičnem meu in prosem padu. Slika na desni srani grafa kaže, kako se je gibala žoga od začeka do prvega odboja. v [ ms] v 0 [ ] s h 0 v v h 0.. Iz grafa odčiaje, kolikšna je bila začena hiros žogev 0 in po kolikšnem času od začeka gibanja je imela žoga prvič hiros 1 0 ms -. ( očki ).3. S kolikšnim pospeškom se je žoga gibala od začeka mea do prvega odboja? (1 očka)
10/4 *M161411110*.4. Na grafu hirosi je na časovnem inervalu od 0 s do 0,80 s osenčena ploščina pod grafom. Imenuje fizikalno količino, ki jo predsavlja osenčena ploščina. (1 očka).5. Izračunaje velikos fizikalne količine, ki jo predsavlja osenčena ploščina. Ne pozabie na enoo. (1 očka).6. Izračunaje, do kaere višine od al se je žoga dvignila in s kolikšne višine h 0 smo vrgli žogo navpično navzgor. (3 očke)
*M161411111* 11/4.7. Narišie časovni poek lege žoge h za časovni inerval od 0 do,0 s. h [ ] m [ ] s ( očki).8. Iz grafa hirosi odčiaje hiros žoge akoj po prvem odboju in ik pred drugim odbojem. Ali je bilo delo sile zračnega upora na žogico zanemarljivo? Uemeljie odgovor. ( očki).9. Izračunaje, kolikšna povprečna rezulana sil je delovala na žogo med prvim rkom s lemi, če je rajal rk 10 ms. Masa žoge je 10 g. ( očki)
1/4 *M16141111* 3. Termodinamika 3.1. Zapišie izraz za definicijo specifične oploe in poimenuje količine, ki nasopajo v enačbi. ( očki) V odpri posodi je 3 0,75 dm vode pri emperauri 0 C. Gosoa vode je 3 1000 kg m -. 3.. Izračunaje maso vode v posodi in izrazie njeno absoluno emperauro. ( očki) Specifična oploa vode pri salnem laku je 1, MJ kg -. -1 1 400 J kg K -, specifična izparilna oploa vode je 3.3. Izračunaje, za koliko se voda v posodi segreje, ko ji dovedemo 100 kj oploe. (1 očka) 3.4. Izračunaje, koliko oploe bi morali dovesi vodi, da bi jo od začene emperaure 0 C segreli do vrelišča. (1 očka)
*M161411113* 13/4 3.5. Opišie sanje vode poem, ko ji poleg 100 kj iz 3. vprašanja e naloge dovedemo nadaljnjih 300 kj oploe. Izjave uemeljie z usreznimi računi. (3 očke) 3.6. Izračunaje spremembo prosornine 67 g vode, ko izpari pri emperauri vrelišča in laku 100 kpa. (4 očke) 3.7. Izračunaje delo, ki ga para iz 6. vprašanja e naloge opravi med razezanjem. ( očki)
14/4 *M161411114* 4. Elekrika in magneizem Ploščni kondenzaor sesavljaa dve veliki, malo razmaknjeni in vzporedni plošči. Med njima je vakuum. Plošči sa kvadrane oblike s površino 4,0 dm, razmaknjeni sa za 0,50 mm in priključimo ju na vir napeosi, ako da je napeos med njima 600 V. 4.1. Na spodnjo sliko vrišie (s polno čro) nekaj silnic elekričnega polja v noranjosi nabiega kondenzaorja in vsaj eno ekvipoencialno čro (črkano) v em polju. Razlika med silnicami in ekvipoencialnimi črami naj bo jasno razvidna. ( očki) 4.. Izračunaje kapacieo ega kondenzaorja. (1 očka) 4.3. Izračunaje velikos naboja na ploščah kondenzaorja. (1 očka) 4.4. Izračunaje, koliko energije ima kondenzaor v eh razmerah. (1 očka)
*M161411115* 15/4 Pros elekron je ik negaivne plošče kondenzaorja. Njegova začena kineična energija je enaka nič. v e 4.5. Izračunaje silo na elekron v elekričnem polju kondenzaorja in njegov pospešek. (3 očke) 4.6. Izračunaje končno hiros, s kaero bi a elekron rčil ob nasprono ploščo kondenzaorja. ( očki) 4.7. Izračunaje čas, ki je poreben, da elekron prepouje razdaljo med ploščama. ( očki)
16/4 *M161411116* Ploščo ega kondenzaorja, ki je priklopljena na negaivni pol vira napeosi, lahko osveljujemo z UV-svelobo. Takra izhajajo iz nje prosi elekroni. Kineična energija eh elekronov je zanemarljivo majhna, zao lahko privzamemo, da akoj po izsopu mirujejo ik ob negaivni plošči. Razmere za vse e elekrone so enake, ko so bile opisane v vprašanjih od 5 do 7 e naloge. 4.8. Izračunaje, koliko akih elekronov bi se moralo gibai v prosoru med ploščama kondenzaorja, da bi bil povprečni elekrični ok med ploščama enak 0,40 m A. Izračunaje elekrično moč, ki bi jo prejemal ak curek elekronov. (3 očke)
*M161411117* 17/4 5. Nihanje, valovanje, opika 5.1. Zapišie hiros, s kaero pouje sveloba po praznem prosoru, in navedie inerval valovnih dolžin vidne svelobe. ( očki) Curek enobarvne svelobe vsopa iz zraka v seklo, kakor kaže skica. V zraku je ko med curkom in vpadno pravokonico enak 35, lomni količnik sekla je 1,6. 35 5.. Izračunaje ko med vpadno pravokonico in curkom svelobe v seklu er ko med prvono in lomljeno smerjo poovanja curka svelobe. ( očki) Na idealno lečo vpada nekaj žarkov svelobe, kakor kaže prosorska skica. Ker je leča anka, lahko privzamee, da je prosorska razporediev žarkov ob izhodni ploskvi iz leče skoraj enaka, ko je bila pred vpadom na lečo. F 5.3. Narišie e žarke po prehodu skozi lečo. ( očki)
18/4 *M161411118* Majhen predme velikosi 0,50 mm posavimo 0,5 m (o je najmanjša razdalja, s kaere lahko normalno oko usvari razločno sliko na mrežnici) pred oko. Velikos slike, ki nasane na mrežnici očesa, določa zorni ko. To je ko med žarkoma, ki vsopaa v oko od najvišje in od najnižje očke predmea. 5.4. Izračunaje zorni ko, pod kaerim v em primeru vidimo a predme s prosim očesom. 0,50 mm 5 cm (1 očka) Ta predme namesimo 6,5 cm pred zbiralno lečo z goriščno razdaljo 5,0 cm. 5.5. Na skici vrišie nekaj ipičnih žarkov in konsruiraje sliko predmea. Izračunaje njeno oddaljenos od leče in njeno velikos. Je slika realna ali navidezna? 0,50 mm (4 očke)
*M161411119* 19/4 Predme zdaj namesimo ako, da leži v goriščni ravnini zbiralne leče. Goriščna razdalja e leče je 5,0 cm. 5.6. Narišie dva žarka (npr. emenski in vzporedni), ki izhajaa iz zgornje očke predmea. Prikažie poek eh žarkov pred lečo in po prehodu leče. 0,50 mm (1 očka) Predme opazujemo skozi lečo. Glavo posavimo ako, da je oko v gorišču na drugi srani leče kakor predme. 5.7. Izračunaje ko, ki ga vzporedni žarek, izhajajoč iz vrha predmea, oklepa z opično osjo po prehodu skozi lečo. 0,50 mm (1 očka) 5.8. Izračunaje, kolikokra je slika predmea, ki nasane na mrežnici očesa, ob opazovanju skozi lečo večja od slike, ki nasane na mrežnici pri prosem opazovanju ega predmea na razdalji 5 cm od očesa, kakor pri vprašanju 4 e naloge. ( očki)
0/4 *M16141110* 6. Moderna fizika in asronomija 6.1. Zapišie definicijo gosoe svelobnega oka in poimenuje količine, ki v enačbi nasopajo. (1 očka) Radij Sonca je 5 7,0 10 km, emperaura njegovega površja pa 3 5,8 10 K. 6.. Izračunaje gosoo svelobnega oka na površju Sonca. Privzemie, da Sonce seva ko črno elo. ( očki) 6.3. Izračunaje svelobni ok Sonca. (1 očka) Toliko energije, kolikor je Sonce odda, se v njem isočasno sprosi s fuzijo. Najpogosejše je zlivanje širih proonov v jedro helija (delec a ) z nizom reakcij, ki jih lahko poenosavljeno 1-4 zapišemo ko eno samo: 4 1p + e a+ n. Masa delca a je 4,00153 u, masa nevrina n pa je zanemarljiva. 6.4. Izračunaje energijo, ki se sprosi ob zliju proonov v eno jedro 4 He. ( očki)
*M16141111* 1/4 Zemlja je od Sonca oddaljena 11 1, 5 10 m. Radij Zemlje je 6400 km. 6.5. Izračunaje gosoo svelobnega oka Sonca v oddaljenosi 11 1, 5 10 m od Sonca. ( očki) 6.6. Izračunaje energijo, ki vpade na Zemljo od Sonca v eni sekundi. ( očki) 6.7. V spekru svelobe, ki prihaja s Sonca do Zemlje, so prisone emne čre. Kako imenujemo ak speker? (1 očka) 6.8. Ena od emnih čr v sončevem spekru ima valovno dolžino 486 nm. Izračunaje energijo foona s o valovno dolžino. Rezula zapišie v elekronvolih. ( očki) 6.9. Temno čro pri valovni dolžini 486 nm lahko povežemo s prehodi med energijskimi sanji vodikovega aoma, ki so prikazani na sliki. S kaerim prehodom je povezan nasanek e emne čre? Odgovor pojasnie z usreznim računom. ( očki) W [ ] ev n n 4 n 3 n n 1
/4 *M1614111* Prazna sran
*M16141113* 3/4 Prazna sran
4/4 *M16141114* Prazna sran