vestnik 82_1.qxd

Geografski vestnik 89-1, 2017, 99 114 Razgledi RAZGLEDI ODNOS DO TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN VIRI ZNANJA O TRAJNOSTNEM RAZVOJU ŠTUDENTOV GEOGRAFIJE V SLOVENIJI AVTORJA dr. Va len ti na Brečko Gru bar UniverzanaPrimorskem,Fakultetazahumanističneštudije,Titovtrg5,SI 6000Koper,Slovenija valentina.brecko.grubar@fhs.upr.si dr. Gre gor Ko vačič UniverzanaPrimorskem,Fakultetazahumanističneštudije,Titovtrg5,SI 6000Koper,Slovenija gregor.kovacic@fhs.upr.si DOI:10.3986/GV89105 UDK:91:37.061:502.131.1(497.4) COBISS:1.01 IZVLEČEK Od nos do traj nost ne ga raz vo ja in viri zna nja o traj nost nem raz vo ju štu den tov geo gra fi je v Slo ve niji Prispevekpredstavljarezultateraziskaveo odnosuinvirihznanjao trajnostnemrazvoju(tr)študentov geografijenavsehtrehjavnihuniverzahv Sloveniji.Naspletnoanketojeodgovorilo175študentovoziroma34%populacijeprvičvpisanihštudentovgeografijenaprviindrugistopnjiv študijskemletu2016/2017. Dvetretjiništudentovmenita,dajenjihovapredstavao TRdobra.Tisti,kivišjevrednotijolastnopoznavanjeTR,muhkratipripisujejovečjipomeninmenijo,dasonjegovevsebineboljpovezanes študijem. Rezultatikažejo,daznanjeo trajnostnemrazvojuvečinomapridobivajos formalnimizobraževanjem, vendarpanismodokazali,dabideležodzačetkadozaključkaštudijastatističnoznačilnonaraščal.pričakovanoso,pomnenjuštudentov,medpredmetištudijskihprogramovs TRnajboljpovezanitisti,kjerježe izimenapredmetapričakovativsebineo TR.NajvečrazličnihpredmetovsonavedlištudentiUniverzev Ljubljani,najboljenakomernopasonavedberazporedilištudentiUniverzenaPrimorskem. KLJUČNEBESEDE geografija,trajnostnirazvoj,anketiranje,izobraževanje,univerze,slovenija ABSTRACT At ti tu de to wards su stai nab le de ve lop ment and sour ces of know led ge of su stai nab le de ve lop ment among geo graphy stu dents in Slo ve nia Thepaperpresentstheresultsofthesurveyconductedamonggeographystudentsofallthreepublicuniversities insloveniaregardingtheirattitudetowardssustainabledevelopment(sd)andsourcesofknowledge ofsd.175studentsor34%ofthegeographystudentspopulationoffirstandsecondcyclesinthestudy year2016/2017answeredtoonlinequestionnaire.twothirdsofthemassessedtheirknowledgeofsdas good.those,whoassessedtheirknowledgeofsdbeinghigher,simultaneouslythinkthatsdismoreimportant andthatitscontentsismoreincorporatedintotheirs study.studentsgainedmostoftheirrespective knowledgethroughformaleducation.however,wehavenotproventhattheratioofknowledgegainedbyformaleducationstatisticallysignificantincreasesfromthebeginningtotheendofthestudies.notsurprisingly, 99

Va len ti na Brečko Gru bar, Gre gor Ko vačič Od nos do traj nost ne ga raz vo ja in viri zna nja accordingtothestudents opinionthegreatestconnectednesswiththesdhavethosecourseswhereitcan beconcludedfromtheirnamesthattheyarestronglyconnectedwiththesdcontents.thebiggestlistof differentcourseswasreportedbystudentsoftheuniversityofljubljana,themostuniformlydistributed listofdifferentcoursesischaracteristicforstudentsoftheuniversityofprimorska. KEYWORDS geography,sustainabledevelopment,survey,education,universities,slovenia Uredništvojeprispevekprejelo16.junija2017. 100

Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi 1 Uvod Gle de na ved no bolj opaz ne in uničujoče po sle di ce člo ve ko ve ga bi va nja in de lo va nja na Zem lji bi pričako va li, da bo traj nost nost kot pa ra dig ma in stra te gi ja za nuj ne spre mem be v uprav lja nju sve ta na okolj skem, so cial no-kul tur nem in gos po dar skem po dročju že trd no za ko re ni nje na v učnih pro gra mih na vseh rav neh izo braževa nja. Po mne nju Mli nar ja (2011) pa smo od tega še pre cej od da lje ni. Med zna - nost mi o traj nost nem raz vo ju v splošnem pred njačijo okolj ske zna no sti in teh no lo gi je (Nučič 2012). Toda geo gra fi ja, kot pre sečna veda med na ra vo slov jem, družbo slov jem in hu ma ni sti ko, ima in bo ime - la tudi v pri hod nje, za ra di ute me lje ne po ve za no sti in ter dis ci pli nar no sti in traj nost no sti (Jo nes, Selby in Ster ling 2010), s svo jim ce lost nim po gle dom, širi no in od pr tost jo ned vom no po memb no vlo go pri izo braževa nju za traj nost ni raz voj (v na da lje va nju TR). V Slo ve ni ji se je na tem po dročju uve lja vi la pred - vsem po za slu gi Plu ta (1998; 2005; 2006; 2008; 2010). Preučeva nje poz na va nja in od no sa do TR je bilo cilj šte vil nih ra ziskav (na pri mer Sum mers, Cor - ney in Childs 2004; Ka ga wa 2007; Blum 2010; Ca te naz zo s so de lav ci 2010; In ce ka ra in Tuna 2011; Mic ha los s so de lav ci 2011; Mic ha los s so de lav ci 2012; Ko vačič in Brečko Gru bar 2012; 2016). V naši se osre do - točamo na preučeva nje od no sa štu den tov prve in dru ge stop nje geo gra fi je v Slo ve ni ji do TR ter na po ve za vo med viri zna nja o TR s pred met ni ki štu dij skih pro gra mov. So rod na ra zi ska va je bila iz ve de - na že v štu dij skem letu 2011/2012 (n = 160) (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016), v ka te ro pa štu den ti geo gra fi je dru ge stop nje, z iz je mo štu den tov z Uni ver ze na Pri mor skem, niso bili vključeni. S pri merja - vo iz bra nih re zul ta tov obeh ra zi skav smo žele li ugo to vi ti na sta le raz li ke v raz mi ku pe tih let. S pred hod no ra zi ska vo (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016) ni smo mo gli ugo to vi ti, kako so vse bi ne dru go sto penj skih pro gra mov geo gra fi je v Slo ve ni ji po ve za ne z vse bi na mi TR, kako po di plom ski štu den ti oce nju je jo lastno poz na va nje in ra zu me va nje TR, kakšen je nji hov od nos do TR ter kakšen po men pri pi su je jo po sa mez - nim ob li kam izo braževa nja za TR. Pre ver ja li smo tudi, ali se je po ve za nost vse bin traj nost ne ga raz vo ja s štu dij ski mi pro gra mi geo gra fi je v Slo ve ni ji v ob dob ju med ra zi ska va ma okre pi la. Za pri mer ja vo smo upo ra bi li tudi re zul ta te ra ziskave, oprav lje ne leta 2011 med štu den ti treh fa kul tet Uni ver ze na Pri mor - skem (n = 238) (Ko vačič in Brečko Gru bar 2012). 2 Po dat ki in me to de Ra zi ska va te me lji na an ke ti ra nju štu den tov štu dij skih pro gra mov geo gra fi je prve in dru ge stop nje na treh jav nih sloven skih uni ver zah. Za pri do bi va nje po dat kov je bil upo rab ljen ano nim ni vprašal nik s 46 vprašanji, iz de lan v splet nem orod ju 1ka (1KA 2016). Vprašanja so bila večino ma za pr te ga tipa z enim ali več možnimi od go vo ri. V pris pev ku ob jav lja mo re zul ta te ana lize vprašanj o od no su do TR ter vi - rih zna nja o TR. Z na me nom ugo tav lja nja po ve za no sti štu dij skih pro gra mov geo gra fi je z vse bi na mi TR, smo štu den te za pro si li za na ved bo do pet štu dij skih pred me tov, ki si sle di jo gle de na za sto pa nost vse bin o TR. Za ra di za go tav lja nja real nejših re zul ta tov (srečanje z več pred me ti, ki jih lah ko med se - boj tudi pri mer ja jo), smo ana li zi ra li zgolj od go vo re štu den tov tret je ga let ni ka prve ter štu den tov obeh let ni kov dru ge stop nje. Sku paj je bilo an ke ti ra nih 175 ali 34 % po pu lacije pr vič vpi sa nih štu den tov geo gra fi je v je sen skem se me stru štu dij ske ga leta 2016/2017. V ra zi ska vi je so de lo va lo 31 % po pu la ci je štu den tov prve (prvi let nik 28 %, dru gi let nik 31 % in tret ji let nik 34 %) in 36 % (prvi let nik 43 % in dru gi let nik 29 %) po - pu la ci je štu den tov dru ge stop nje. Na splet ni vprašal nik je v celoti od go vo ri lo 107 štu dentk (64 %) in 59 štu den tov (36 %); 65 % an ke ti ra nih pred stav lja jo štu den ti prve stop nje. Na Uni ver zi na Pri mor skem (v na da lje va nju UP) je bilo na štu dij skih pro gra mih geo grafije an ke ti ra nih 33 štu den tov ali 64 % po - pu la ci je, od tega 14 de klet (42 %), na Uni ver zi v Ma ri bo ru (v na da lje va nju UM) je bilo an ke ti ra nih 22 štu den tov ali 21 % po pu la ci je, od tega 20 de klet (91 %), in na Uni ver zi v Ljub lja ni (v na da lje va nju UL) 111 štu den tov ali 31% po pu la ci je, od tega 73 de klet (66%); 9 an ke ti ran cev ni na ved lo po dat ka o študijskem 101

Va len ti na Brečko Gru bar, Gre gor Ko vačič Od nos do traj nost ne ga raz vo ja in viri zna nja pro gra mu. De lež an ke ti ra nih štu den tov z UP od vseh an ke ti ra nih štu den tov za 10 % pre se ga de lež, ki ga štu den ti geo gra fi je z UP pred stav lja jo v skupnem šte vi lu štu den tov geo gra fi je v Slo ve ni ji, pri štu - den tih z UM je ta de lež 7 % manjši in pri štu den tih geo gra fi je z UL prib ližno enak. Re pre zen ta tiv nost preučeva ne ga vzor ca je za obe stop nji štu di ja in tudi gle de za sto pa no sti štu den tov s po sa mez nih univerz us trez na. Ana li za od go vo rov te me lji na opi sni in in fe renčni sta ti sti ki preučeva nih spre men ljivk s po močjo raz ličnih sta ti stičnih po stop kov. Upo ra bi li smo pro gra ma MicrosoftOfficeExcel2010 in SPSS 21. Po - ve za ve med frek ven ca mi od go vo rov štu den tov geogra fi je na po sa mez nih uni ver zah, v po sa mez nih let ni kih in gle de na spol s po sa mez ni mi vprašanji smo za imen ske spre men ljiv ke preučili s po močjo Pear so - no ve χ 2 sta ti sti ke (Košmelj 2007). Ja kost po ve za no sti opi snih spre men ljivk smo pre ver ja li s Cra mer jevim koe fi cien tom (V), ki je mera po ve za no sti, do ločena na in ter va lu 0 do 1 (Gar son 2012). Naj večja sta ti - stična od sto pa nja v preučeva nih kon tin genčnih pre gled ni cah, tudi v pri me rih, ko izračun χ 2 sta ti sti ke za ce lot no pre gled ni co ni po ka zal bis tve nih od stopanj med po sa mez ni mi ce li ca mi, smo ugo tav lja li s po - močjo ana li ze vred no sti pri la go je nih os tan kov. Vred no sti pri la go je ne ga os tan ka, večje od 2, po me ni jo sta ti stično značilno raz li ko (α<0,05), vred no sti, večje od 3, pa kažejo na močno od sto pa nje (α<0,01) (Agre sti 2007; Ko mu lai nen 2016). Stop njo po ve za no sti med pari ure je nost nih spre men ljivk smo pre - ver ja li s Spear ma no vim ko re la cij skim koe fi cien tom (Košmelj 2007). Za te sti ra nje sta ti stično značil nih raz lik ure je nost nih spre men ljivk z dvo jiškimi imen skimi spre men ljiv ka mi smo upo ra bi li Mann Whit - ney U-test (Laerd 2017). Vred no sti s sta ti stično značil nost jo večjo od 99 % (α = 0,01) smo priv ze li kot sta ti stično značilen po jav in do pi sa li p-vred no sti. 3 Re zul ta ti 3.1 Od nos do TR Dve tret ji ni (67 %) štu den tov me ni ta, da je nji ho va pred sta va o TR do bra in pe ti na (21 %), da je sla ba; les tvi ca je bila šti ri sto penj ska, brez sred nje možno sti. Če re zul ta te pri mer ja mo z ra zi ska vo, oprav - lje no med štu den ti geo gra fi je v štu dij skem letu 2011/2012 (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016), ugo to vi mo, da se je za 14 % po večal de lež štu den tov, ki me ni jo, da ima jo do bro pred sta vo o TR, in za enak od sto - tek zmanjšal de lež ti stih, ki me ni jo, da je nji ho va pred sta va o TR sla ba. Zgolj 3 % an ke ti ra nih je svo je poz na va nje TR oce ni lo kot zelo sla bo in 9 % kot zelo do bro. Med spo lom in last no pred sta vo o poz na - va nju TR ni sta ti stično značilne po ve za no sti, raz li ke v de ležih od go vo rov pa so za ne mar lji ve. Izračuni so tudi to krat po ka za li, da ni sta ti stično značilne po ve za no sti med štu den ti geo gra fi je na po sa mez nih uni ver zah in last no pred sta vo o poz na va nju TR, kar je bilo ugo tov lje no že v pred hod ni ra zi ska vi (Ko - vačič in Brečko Gru bar 2016). Pri štu den tih z UP ne ko li ko iz sto pa večji de lež od go vo rov»sla ba«(33 %, pri la go jen os ta nek +1,8), pri štu den tih z UM pa manjši de lež od go vo rov»sla ba«(9 %, pri la go jen os - ta nek 1,5). Pred sta va o last nem poz na va nju TR štu den tov geo gra fi je je sta ti stično značilno niz ko po zi tiv no po ve za na z let ni kom štu di ja (ρ = 0,249; p = 0,0012); kot boljšo so svo jo pred sta vo o TR oce - nje va li štu den ti višjih let ni kov. V kon tin genčni pre gled ni ci med let ni ki štu di ja in last no pred sta vo o TR štu den ti pr vih let ni kov sta ti stično močno od sto pa jo z ve li kim de ležem v ka te go ri ji»sla ba«(pri la go je - ni os ta nek +3,2), z manjšim de ležem od go vo rov od pričako va nih pa sta ti stično značilno od sto pa jo tudi v ka te go ri ji»do bra«(pri la go je ni os ta nek 2,9), ven dar od sto pa nja niso tako ve li ka, kot smo jih ugo - to vi li v ra zi ska vi v štu dij skem letu 2011/2012 (+3,3 in 5,6) (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016). Štu den ti dru ge ga let ni ka dru ge stop nje sta ti stično značilno od sto pa jo z večjim de ležem od go vo rov v ka te go ri ji»do bra«pred sta va o TR (pri la go je ni os ta nek +2,2). Kar 87 % štu den tov dru ge stop nje oce nju je last no poz na va nje TR kot»do bro«ozi ro ma»zelo do bro«, kar je za četr ti no več, kot je po ka za la ra zi ska va med po di plom ski mi štu den ti na Ox ford ski uni ver zi (n = 61; z 80 % de ležem so pre vla do va li štu den ti geo - gra fi je) (Sum mers, Cor ney in Childs 2004) ter več kot ra zi ska vi, oprav lje ni med študen ti geo gra fi je 102

Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi v štu dij skem letu 2011/2012 in štu den ti treh fa kul tet UP v letu 2011 (Ko vačič in Brečko Gru bar 2012; 2016). Na pod la gi na ve de ne ga lah ko pred vi de va mo, da so vse bi ne o TR da nes bolj pri sot ne v štu dij - skih pro gra mih. Pred sta va o last nem poz na va nju TR štu den tov geo gra fi je je sta ti stično značilno niz ko po zi tiv no po ve za na z oce no po ve za no sti vse bin TR s štu dij skim pro gra mom (ρ = 0,312; p < 0,0000) in z oce no po me na TR an ke ti ra nih štu den tov (ρ = 0,315; p < 0,0000). Re zul ta ti to rej kažejo, da ti sti, ki lastno poz na va nje TR oce nju je jo kot boljše, hkra ti TR pri pi su je jo večji po men in višje oce nju je jo po ve za nost vse bin štu dij skih pro gra mov s TR. Od nos štu den tov do TR smo preučeva li s po močjo opre de lje va nja do tr di tev, na ka te re je bilo mo - goče od go var ja ti na pet sto penj ski le tvi ci (od 1»zelo se ne stri njam«do 5»zelo se stri njam«). Pred po stav lja mo, da od nos do TR hkra ti odraža tudi poz na va nje in ra zu me va nje TR v najširšem po - me nu. Izračuna ne pov prečne vred no sti pri tr di tvah in sešte vek deležev od go vo rov pri ka te go ri jah 4 (»se stri njam«) in 5 (»zelo se stri njam«), ra zen pri tr di tvah 9, 10, 12, 14 in 16, kjer je pri ka zan sešte vek de - ležev od go vo rov pri ka te go ri jah 1 (»zelo se ne stri njam«) in 2 (»se ne stri njam«) (sku paj in ločeno po uni ver zah), so pri ka za ni v pre gled ni ci 1. Pričako va no so naj nižje pov prečne vred no sti za be ležene pri tr di tvah 9, 10, 12, 14 in 16, saj ima jo obr nje no mer sko les tvi co, pri os ta lih tr di tvah pa pov prečne vred - no sti v glav nem pre se ga jo 4. Re zul ta ti kažejo (pre gled ni ca 1), da se štu den ti v pre težni meri za ve da jo, da raz deli tev do brin na pla ne tu ni pra vična (pov prečna vred nost je 1,5), hkra ti pa pre se nečata nad pov prečna vred nost 3,1 pri tr di tvi 9 (»Neo me je na gos po dar ska rast je združlji va z lajšan jem so cial nih prob le mov in zmanjševa - njem so cial nih raz lik«) in pov prečna vrednost 2,5 pri tr di tvi 14 (»Traj nost ni raz voj je možen v sožitju s pre vla du jočo pa ra dig mo li be ral ne ga ka pi ta liz ma, ki slo ni na us tvar ja nju do bička«). Obo je kaže na slabše poz na va nje so cial no-kul tur nih in gos po dar skih pr vin TR ter na za skrb lju joč učinek prevla du - joče pa ra dig me neo li be ral ne ga ka pi ta liz ma na raz mišlja nje mla dih lju di. Tudi re la tiv no vi so ko pov prečje (2,5) pri tr di tvi 16 (»Neo me je na gos po dar ska rast je združlji va z ohra nja njem na rav nih rav - no ve sij«) do ka zu je ne ra zu me va nje ne ka te rih os nov nih načel TR. Sta ti sti ka χ 2 kaže, da de leži od go vo rov pri ka te go ri jah po sa mez nih tr di tev o od no su do TR niso sta ti stično značilno po ve za ni z do mi cil no uni - ver zo an ke ti ra nih štu den tov. Iz je ma je tr di tev 16 (p = 0,0065; V = 0,252), kjer se kaže niz ka sta ti stična po ve za nost; iz sto pa ta večji de lež od go vo rov»zelo se ne stri njam«pri štu den tih UL (pri la go jen os ta - nek +2,5) in manjši pri UP (pri la go jen os ta nek 2,8) ter rav no obrat no pri ka te go ri ji»zelo se stri njam«(ul 2,0 in UP +2,9). V kon tin genčnih pre gled ni cah iz sto pa jo še: pri tr di tvi 5 večji de lež od go vo rov»se stri njam«pri štu den tih UP (pri la go jen os ta nek +2,5), pri tr di tvi 9 manjši de lež od go vo rov»se ne stri njam«pri UM (pri la go jen os ta nek 2,1), pri tr di tvi 10 večji de lež od go vo rov»zelo se ne stri njam«pri UL (+2,5) in manjši pri UM ( 2,2), večja de leža od go vo rov»se stri njam«in»zelo se stri njam«pri UP (+2,0 in +2,1) in pri tr di tvi 14 manjši de lež»se stri njam«pri UL ( 3,0), kar kaže na boljše ra zu - me va nje in od nos do TR štu den tov z UL. Pri la go je na ostan ka +3,8 (UP) in 2,2 (UL) pri tr di tvi 12 v ka te go ri ji»zelo se stri njam«kažeta na po vsem nas pro ten od nos do smi sel no sti udejs tvo va nja na po - dročju vars tva oko lja; štu den ti UP so gle de tega bolj pe si mi stični. Sta ti sti ka χ 2 kaže, da pri štu den tih geo grafije v Slo ve ni ji de leži od go vo rov pri po sa mez nih ka te go - ri jah na tr di tve o TR niso sta ti stično značilno po ve za ni s spo lom, ra zen pri tr di tvah 6 (p = 0,0094; V = 0,284) in 7 (p = 0,0053; V = 0,298), kjer se kaže niz ka sta ti stična po ve za nost. Z Mann-Whitneye - vim U te stom smo ugo to vi li, da je stri nja nje s tr di tva mi 1 (p = 0,0069), 3 (p = 0,0030) in 7 (p = 0,0008) sta ti stično značilno bolj izraženo pri štu dent kah, med tem ko pri os ta lih tr di tvah raz li ke med spo loma ni smo do ka za li. Za večino tr di tev o TR velja, da z let ni kom štu di ja niso sta ti stično značilno po ve za ne spre men - ljiv ke, niz ka sta ti stično značilna po zi tiv na po ve za nost z let ni kom štu di ja se kaže samo pri tr di tvah 2 (ρ = 0,220; p = 0,0045), 7 (ρ = 0,278; p = 0,0003) in 11 (ρ = 0,219; p = 0,0045), kar po me ni, da štu den ti višjih let ni kov izražajo večje stri nja nje z vključeva njem vse bin TR v izo braževa nje, s po memb nost jo de lo va nja vsa ke ga po sa mez ni ka za do se ga nje skup nih ci ljev TR in s po tre bo spod bu ja nja traj nejše rabe do brin. 103

Va len ti na Brečko Gru bar, Gre gor Ko vačič Od nos do traj nost ne ga raz vo ja in viri zna nja Preglednica1:Povprečnevrednostiindeležodgovorov(%)prikategorijah»sestrinjam«in»zelo sestrinjam«,razenpritrditvah9,10,12,14in16,kjerjeprikazandeležodgovorovprikategorijah»zelosenestrinjam«in»senestrinjam«,natrditveo trajnostnemrazvoju(merskalestvica:1 zelo senestrinjamdo5 zelosestrinjam). tr di tev / uni ver za UP UM UL sku paj (n = 33) (n = 22) (n = 111) (n = 166) 1. Se da nja ge ne ra ci ja mora za go to vi ti, da bo na sled nja 4,3/90 4,5/91 4,4/95 4,3/91 ge ne ra ci ja na sle di la družbo, ki bo vsaj ena ko zdra va, raz no li ka in pro duk tiv na kot da našnja. 2. Proi zva jal ci ne sme jo spod bu ja ti rabe stva ri za en krat no 4,1/81 4,4/86 4,2/83 4,2/84 upo ra bo. 3. Po tre bu je mo strožje za ko ne in pred pi se za zaščito 4,6/94 4,5/86 4,4/94 4,4/93 oko lja ter boljši nad zor nad nji ho vim iz va ja njem. 4. Traj nost ni raz voj ne bo mo goč, do kler bo ga te 4,4/85 4,4/86 4,1/80 4,2/82 države ne bodo pre ne ha le z iz ko riščan jem na rav nih vi rov in de lov ne sile manj raz vi tih držav. 5. Raz vi te države mo ra jo prev ze ti lev ji de lež stroškov 4,1/88 4,1/73 4,0/74 4,0/77 za od prav lja nje po sle dic pod neb nih spre memb na ce lot nem pla ne tu. 6. Pod jet ja, ki so okolj sko od go vor na, ima jo v pri hod no sti 3,8/63 3,6/69 3,6/55 3,7/58 boljše možno sti za po večanje do bičkov. 7. Učenje os nov traj nost ne ga raz vo ja mora biti vključeno 4,4/88 4,2/86 4,3/88 4,3/88 v učne načrte vseh dis ci plin na vseh stop njah izo braževa nja. 8. Vla de mo ra jo spod bu ja ti rabo ener get sko učin ko vi tejših 4,7/100 4,4/87 4,5/95 4,5/94 proi zvod nih pro ce sov in pre voz nih sred stev. 9. Neo me je na gospodar ska rast je združlji va z lajšan jem 3,5/18 3,2/14 3,0/37 3,1/31 so cial nih prob le mov in zmanjševa njem so cial nih raz lik. 10. Po raz de li tev do brin na pla ne tu je pra vična. 1,8/84 1,7/91 1,4/96 1,5/94 11. V traj nost nem raz vo ju je po memb no rav na nje vsa ke ga 4,5/88 4,3/91 4,3/94 4,3/92 posa mez ni ka. 12. Vključeva nje v oko lje vars tve ne za de ve ni smo tr no, 3,4/27 2,7/36 2,7/49 2,8/44 saj ima jo vla de in gos po dars tvo pre ve li ko moč in lah ko počnejo, kar hočejo. 13. Reševa nje uničujočih po sle dic pod neb nih spre memb 4,4/90 4,3/86 4,2/88 4,2/87 (opustošenje po sa mez nih po kra jin, iz gu ba kme tij ske zem lje, se li tve ) je tre ba reševa ti na pla ne tar ni rav ni. 14. Traj nost ni raz voj je možen v sožitju s pre vla du jočo pa ra dig mo 2,8/33 2,7/45 2,4/48 2,5/43 li be ral ne ga ka pi ta liz ma, ki slo ni na us tvar ja nju dobička. 15. Za ohra ni tev eko loškega rav no ves ja pla ne ta je po treb no 4,2/88 4,0/82 4,0/82 4,1/82 sa moo me je va nje in zmanjševa nje ko riščenja do brin in ener gi je v raz vi tem delu sve ta. 16 Neo me je na gos po dar ska rast je združlji va z ohran ja njem 3,0/30 2,8/27 2,3/55 2,5/45 na rav nih rav no ve sij. 17. Dav ki na one snaženje se mo ra jo po večati za ra di po plačila 4,0/75 3,9/83 4,0/80 4,0/76 škode družbi in oko lju. 104

Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi 3.2 Viri zna nja o TR Raz ve se lji vo je dejs tvo, da je 80 % štu den tov od go vo ri lo pri tr dil no na vprašanje, ali so se že učili o TR in pri dob lje no zna nje vpli va na nji hov od nos do TR ter na vsa kod nev ne na va de, kar je 18 % več kot v ra zi ska vi, oprav lje ni v štu dij skem letu 2011/2012 (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016) in prib ližno 10 % več kot v ra zi ska vi, oprav lje ni med štu den ti UP leto po prej (Ko vačič in Brečko Gru bar 2012). Več pri tr dil nih od go vo rov je bilo pri štu dent kah (84 %), toda spol in zgor nja tr di tev ni sta sta ti stično poveza - ni spre men ljiv ki. Ena ko kot je po ka za la ra zi ska va med štu den ti geo gra fi je v štu dij skem letu 2011/2012 (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016), tudi ta ra zi ska va kaže, da de lež štu den tov, ki so se že učili o TR, na - rašča od začetka do za ključka štu di ja (prvi letnik prve stop nje 58 %, dru gi let nik prve stop nje 61 %, tret ji let nik prve stop nje 97 %, prvi let nik dru ge stop nje 100 % in dru gi let nik dru ge stop nje 87 %). Iz tega bi lah ko tudi skle pa li, da so vse bi ne TR pri mer no vključene v štu dij ske pro gra me geo grafije. Let nik in stop nja štu di ja ter od go vo ri na vprašanje o učenju o TR sta zmer no sta ti stično značilno po ve za ni spre - men ljiv ki (p < 0,0000; V = 0,465). Iz kon tin genčne pre gled ni ce je raz vid no močno sta ti stično od sto pa nje navz dol pri pri tr dil nih od go vo rih v pr vem (pri la go je ni os ta nek 4,5) in sta ti stično značilno od sto panje v dru gem let ni ku prve stop nje (pri la go je ni os ta nek 2,5) ter sta ti stično značilno od sto pa nje navz gor pri tret jem let ni ku prve stop nje (pri la go je ni os ta nek +2,9) in močno od sto pa nje v pr vem let ni ku dru - ge stop nje (pri la go je ni os ta nek +3,4). Tudi Mann-Whit ne yev U test (p < 0,0000) kaže, da je večji de lež pri tr dil nih od go vo rov sta ti stično značilno bolj izražen pri višjih let ni kih. V pri mer ja vi z re zul ta ti v štu - dij skem letu 2011/2012 je občutno večji de lež pri tr dil nih od go vo rov pr vih let ni kov prve stop nje (2011/2012 30 %), iz česar bi lah ko skle pa li, da so vse bi ne o TR našle us trez ni pro stor tudi v sred nješol skih pro - gra mih; za 10 % je večji tudi de lež pri tr dil nih od go vo rov med štu den ti tret jih let ni kov prve stop nje (2011/2012 86 %) (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016), kar po tr ju je že ome nje no dom ne vo, da se vse binam o TR na štu dij skih pro gra mih geo gra fi je v Slo ve ni ji v zad njem ob dob ju pos veča več po zor no sti. Vprašanje o učenju o TR in domi cil nost an ke ti ra nih ni sta sta ti stično značilno po ve za ni spre men ljiv ki. Za štu den te, ki so od go vo ri li, da so se že učili o TR, smo s po močjo vna prej po nu je nih od go vo rov ugo tav lja li, kaj je naj po memb nejši vir pri dob lje ne ga zna nja. Iz bra li so lah ko več odgo vo rov, na ve de - nih v pre gled ni ci 2. Za štu den te geo gra fi je v Slo ve ni ji je naj po memb nejši vir zna nja o TR»for mal no izo braževa nje«(20 % vseh na vedb), ki ga je iz bra lo kar 86 % vseh, ki so se že učili o TR. Ta re zul tat je pri mer ljiv z re zul ta ti ra ziskave, oprav lje ne v štu dij skem letu 2011/2012, ko je for mal no izo braževa nje iz bra lo 82 % štu den tov (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016). To zo pet kaže, da so vse bi ne o TR vključene tako v sred nješol skem izo braževa nju kot tudi na do di plom skem in po di plom skem študi ju geo gra fi je. De lež na vedb je za od sto tek manjši kot v ra zi ska vi med štu den ti UP v letu 2011 (Ko vačič in Brečko Gru - bar 2012), de lež štu den tov v ka te go ri ji»for mal no izo braževa nje«pa je za 5 % večji od izračuna ne ga za po di plom ske štu den te geo gra fije na Ox ford ski uni ver zi (Sum mers, Cor ney in Childs 2004). Med an - ke ti ra ni mi di ja ki v ka nad ski pro vin ci Ma ni to ba jih je zgolj 14 % na ved lo, da so se o TR že učili v ok vi ru for mal ne ga izo braževa nja (Mic ha los s so de lav ci 2011). Od dru ge ga do četr te ga me sta si sle di jo ka te - go ri je»do ku men tar ni pro gra mi «(iz bra lo ga je 67 % štu den tov, 16 % vseh na vedb),»stro kov na in znans tve na li te ra tu ra«(57 % štu den tov, 13 % vseh na vedb),»splet ne stra ni, fo ru mi «(55 % štu den - tov, 13% vseh na vedb) in»časo pis je in re vije«(46% štu den tov, 11% vseh na vedb). Pri vseh treh ka te go ri jah so de leži na vedb in štu den tov za ne kaj od stot nih točk večji, kot so bili ugo tov lje ni v ra zi ska vi, opravljeni v štu dij skem letu 2011/2012 (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016). Sta ti stično značilnih od sto panj pri de - ležih na vedb po sa mez nih od go vo rov o vi rih zna nja o TR med štu dij ski mi pro gra mi geo gra fi je na vseh treh uni ver zah ni, med tem ko je pred hod na ra zi ska va, oprav lje na v letu 2011/2012, po ka za la stati stično značilna od sto pa nja pri ne ka te rih od go vo rih; pri»for mal no izo braževa nje«je v ne ga tiv no smer od - sto pa la UP, pri»oko li ca «pa UL v ne ga tiv no in UP v po zi tiv no smer (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016). Naj manj štu den tov je kot vir zna nja o TR na ved lo»ne for mal no izo braževa nje«(6 9 % vseh na vedb), ki ob se ga udejs tvo va nje štu den tov na tečajih, krožkih, de lav ni cah in okro glih mi zah zu naj štu dij skega pro ce sa. De lež je po vsem enak kot v ra zi ska vi iz leta 2011/2012 (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016). Razlog 105

Va len ti na Brečko Gru bar, Gre gor Ko vačič Od nos do traj nost ne ga raz vo ja in viri zna nja Preglednica2:Deležinavedb(%)posameznihodgovorovo virihznanjao TRterdeležištudentov(%), kisonavedliposamezneodgovoreo virihznanjao TR(izbratijebilomogočevečodgovorov). od go vor / uni ver za UP UM UL sku paj (n pri na ved bah; n pri štu den tih) (n = 131; 28) (n = 82; 20) (n = 355; 85) (n = 568; 133) for mal no izo braževanje 16/75 21/85 21/89 20/86 ne for mal no izo braževa nje 9/43 7/30 6/25 7/29 (tečaji, okro gle mize, društva, krožki ) oko li ca (pri ja te lji, družina ) 13/61 6/25 10/44 10/44 in for ma tiv ni pro gra mi TV, ra dio 11/50 7/30 9/36 9/38 do ku men tar ni pro gra mi TV, ra dio 16/75 16/65 15/65 16/67 časo pis je in re vi je 12/57 10/40 10/44 11/46 stro kov na in znans tve na li te ra tu ra 11/50 17/70 14/56 13/57 (knji ge, član ki v re vi jah) splet ne stra ni, fo ru mi, ak ci je 11/50 16/65 13/54 13/55 dru go 2/7 0/0 1/5 1/5 vi di mo v tem, da so mla dim bližje dru ge ob li ke pri do bi va nja in for ma cij, po ve za ne s so dob ni mi me - di ji, čeprav so tudi de leži na vedb pri»kla sičnih me di jih«večji kot v ka te go ri ji ne for mal no izo braževa nje. Opaz na je tudi razlika v iz bi ri pri ka te go ri jah»in for ma tiv ni pro gra mi«(9 % vseh na vedb) in»do ku - men tar ni pro gra mi«(16 % vseh na vedb), kar lah ko kaže dvo je; da mla di manj sprem lja jo in for ma tiv ne pro gra me, ali pa da vse bi ne o TR ne naj de jo us trez ne ga me sta v od da jah informa tiv ne ga značaja. Spre men ljiv ki viri zna nja o TR ter let nik in stop nja štu di ja ni sta sta ti stično značilno po ve za ni. Ena - ko ve lja, da de leži iz bi re po sa mez nih od go vo rov o vi rih zna nja o TR med spo lo ma sta ti stično značilno ne od sto pa jo. Pov ze tek ana li ze od go vo rov na vprašanje o vi rih zna nja o TR kaže na zelo po memb no vlo go izo braževal ne ga si ste ma pri pri za de va nju za us tvar ja nje boljše skup ne pri hod no sti po načelih TR in iz po stav lja od go vor nost učite ljev v tej sme ri na vseh rav neh izo braževa nja. Po men izo braževa nja mla - dih o TR za do se ga nje nje go vih sve tov nih ci ljev iz po stav lja jo tudi ne ka te re ra zi ska ve (Wade 1999; Ca te naz zo s so de lav ci 2010). 3.3 Po ve za nost vse bin TR s štu dij ski mi pro gra mi geo gra fi je Kar 41 % štu den tov meni, da so vse bi ne o TR srednje po ve za ne s štu dij ski mi pro gra mi geo gra fi je, kar je prib ližno 7 % več, kot je bilo ugo tov lje no v pred hod ni ra zi ska vi (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016). Za prib ližno enak od sto tek je v pričujoči ra zi ska vi, v pri mer ja vi s pred hod no, manjši de lež ti stih, ki me ni jo, da je po ve za nost vse bin TR s štu dij ski mi pro gra mi geo gra fi je»ve li ka«ali»zelo ve li ka«. Dru - gače kot v ra zi ska vi v štu dij skem letu 2011/2012 (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016) sta ti stično značilne po ve za no sti med po ve za nost jo štu dij skih vse bin s TR in do mi cil nost jo an ke ti ra nih štu den tov ni smo ugo to vi li. V pre gled ni ci 3 so v od go vo rih štu den tov iz po sa mez nih uni verz opaz ne ne ka te re raz li ke, ki pa niso sta ti stično značilne. V ka te go ri ji»sred nja«z večjim de ležem (55 %) in v ka te go ri jah»velika«in»zelo ve li ka«z manjšim de ležem (sku paj 30 %) od go vo rov iz sto pa jo štu den ti UP, UL pa z večjim de - ležem v ka te go ri ji»zelo ve li ka«(14 %). Spre men ljiv ki spol in po ve za nost vse bin TR s štu dij ski mi pro gra mi geo gra fi je v Slo ve ni ji ni sta sta - ti stično značilno po ve za ni. Prav tako ni smo ugo to vi li sta ti stično značilne po ve za no sti med spre men ljiv ka ma let nik in stop nja štu di ja ter po ve za nost vse bin TR s štu dij ski mi pro gra mi geo gra fi je 106

Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi Preglednica3:PovezanostvsebinTRs študijskimiprogramigeografijev Sloveniji(deležiodgovorovv %). od go vor / uni ver za UP UM UL sku paj (n = 33) (n = 22) (n = 111) (n = 166) zelo majh na 3 0 3 2 majh na 12 14 14 14 sred nja 55 41 38 41 ve li ka 24 36 33 31 zelo ve li ka 6 9 14 11 v Slo ve ni ji, kar smo si cer ugo to vi li v razis ka vi, oprav lje ni v štu dij skem letu 2011/2012 (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016), ko se je pri štu den tih pr ve ga let ni ka prve stop nje po ka za lo močno sta ti stično od sto pa - nje pri ka te go ri ji»zelo majh na po ve za nost«. Kon tin genčna pre gled ni ca ak tual ne ra zi ska ve pokaže sta ti stično značilno od sto pa nje pri pr vem let ni ku prve stop nje pri od go vo ru»zelo malo«(pri la go je ni os ta nek +2,1), sta ti stično značilno ne ga tiv no od sto pa nje pri dru gem let ni ku dru ge stop nje pri od go - vo ru»sred nje«(pri la go je ni os ta nek 2,1) in sta tistično značilno ne ga tiv no od sto pa nje pri dru gem let ni ku prve stop nje pri od go vo ru»ve li ko«(pri la go je ni os ta nek 2,5). Raz li ke v od go vo rih o po ve za no sti vse - bin TR s štu dij ski mi pro gra mi med let ni ki in stop njo štu di ja pri ka zu je pre gled ni ca 4. Spre men ljivka po ve za nost vse bin TR s štu dij ski mi pro gra mi geo gra fi je v Slo ve ni ji je niz ko sta ti stično značilno po zi - tiv no po ve za na z oce no last ne pred sta ve an ke ti ra nih štu den tov o poz na va nju TR (ρ = 0,312; p < 0,0000) in oce no po memb no sti TR za an ke ti ra ne štu den te (ρ = 0,284; p = 0,0002). To po me ni, da štu den ti, ki so last no poz na va nje TR oce ni li kot boljše, TR pri pi su je jo večji po men in me ni jo, da so vse bi ne TR bolj po ve za ne s štu dij skim pro gra mom geo gra fi je, ki ga obi sku je jo. Z na me nom ugo tav lja nja po ve za no sti štu dij skih pro gra mov geo gra fi je z vse bi na mi TR smo štu - den te za pro si li za na ved bo do pet štu dij skih predmetov, ki si sle di jo po za sto pa no sti vse bin o TR. Vse bin učnih načrtov ni smo pre gle do va li, smo pa mo ra li pre ver ja ti ime na pred me tov, ker so štu den ti na va - ja li pred me te z ne po pol ni mi ali celo ne pra vil ni mi ime ni. V na dalj njo ana li zo smo vključili prve tri na ve de ne pred me te, ker četr te ga ozi ro ma pe te ga pred me ta šte vil ni štu dent je niso na ved li. Skup no šte - vi lo na ve de nih pred me tov se je zmanjšalo že od prvo do tret je na ve de nih. Opo zo ri ti mo ra mo tudi na ve li ke raz li ke v šte vi lu na ve de nih pred me tov. Štu den ti UL so v na bor pr vih treh na ved li sku paj 29 raz - ličnih pred me tov, štu den ti UP 18 in štu den ti UM 16 pred me tov. Ne ka te ri pred me ti na dru gi stop nji štu di ja so iz na bo ra iz pad li, čeprav bi iz ime na pred me ta pričako va li po ve za nost s TR. Raz log je ver - jet no v tem, da se štu den ti z nji mi še niso srečali, na primer pred met se iz va ja v pom lad nem se me stru 2. let ni ka, an ke ti ra nje pa je po te klo v začetku je sen ske ga, ali pa, da vse bin pred me tov ne poz na jo za - ra di ci kličnega iz va ja nja na UP. Pred me ti, ki so po mne nju an ke ti ra nih štu den tov naj bolj po ve za ni Preglednica4:Povezanost(deležiodgovorovv %)vsebintrs študijskimiprogramigeografijev Sloveniji poletnikihinstopnjištudija. let nik in stop nja / od go vor zelo malo malo sred nje ve li ko zelo ve li ko 1. let nik prva stop nja 6 15 50 23 6 2. let nik prva stop nja 0 26 48 9 17 3. let nik prva stop nja 0 11 42 36 11 1. let nik dru ga stop nja 3 8 39 39 11 2. let nik dru ga stop nja 0 13 22 48 17 107

Va len ti na Brečko Gru bar, Gre gor Ko vačič Od nos do traj nost ne ga raz vo ja in viri zna nja s TR, so nave de ni v pre gled ni ci 5. Re zul ta te smo pri mer ja li z re zul ta ti pred hod ne ra zi ska ve v štu dij - skem letu 2011/2012 (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016), pri čemer mo ra mo upošte va ti, da se je iz va ja nje štu di ja na dru gi stop nji ta krat šele začelo, ne kaj spre memb pa so dožive li tudi štu dij ski pro gra mi na prvi stopnji. Štu den ti geo gra fi je na UP so kot pred met, po ve zan s TR, naj večkrat na ved li Traj nost no uprav lja - nje z vod ni mi viri, ki je pred met na dru gi stop nji štu di ja (13 %), sle di la je Hi dro geo gra fi ja in geo gra fi ja mo rij (10 %) na prvi stop nji, nato pa šest pred me tov z ena kim de ležem (7 %), štir je na prvi in dva na dru gi stop nji. V pred hod ni ra zi ska vi v štu dij skem letu 2011/2012 je prvo me sto pri pad lo Uvo du v družbeno geo gra fi jo (23 %), sle di li pa so Uvod v fizično geo gra fi jo (13 %) in na tret jem me stu Re - gio nal na geo gra fi ja sve ta ter Po kra jin ska in hu ma na eko lo gi ja (10 %). Osem na ve de nih pred me tov je do bi lo 64 % vseh omemb, kar je manj v pri mer ja vi s pred hod no ra zi ska vo, ko je sed mim pred me tom pri pad lo 74 %. Kot prvo iz bi ro so štu den ti naj večkrat na ved li Uvod v družbeno geo gra fi jo, kot dru go z ena kim de ležem Hi dro lo gi jo in eko lo gi jo kra sa ter Eko nom sko in so cial no geo gra fi jo, kot tret jo iz - bi ro pa zo pet z ena kim de ležem Hi dro geo gra fi jo in geo gra fi jo mo rij ter Raz voj ne iz zi ve na kra su. Preglednica5:Deležinavedb(%)posameznihpredmetovštudijskihprogramovGeografije1.in2.stopnje, kipomnenjuštudentovobravnavajoteme,povezanes TR. uni ver za in pred met tip pred me ta stop nja de lež na vedb (%) UNIVERZA NA PRIMORSKEM Traj nost no uprav lja nje z vod ni mi viri ob vez ni 2 13 Hi dro geo gra fi ja in geo gra fi ja mo rij ob vez ni 1 10 Geo gra fi ja po se li tve in pre bi vals tva ob vez ni 1 7 Upo rab na družbena geo gra fi ja iz bir ni 1 7 Uvod v družbeno geo gra fi jo ob vez ni 1 7 Upo rab na geo gra fi ja v re gio nal nem raz vo ju iz bir ni 1 7 Geo gra fi ja glo ba li za ci je in mar gi nal nih ob močij ob vez ni 2 7 Hi dro lo gija in eko lo gi ja kra sa iz bir ni 2 7 UNIVERZA V MARIBORU Eko loška geo gra fi ja ob vez ni 1 18 Eko nom ska geo gra fi ja ob vez ni 1 16 So na rav no ure ja nje voda iz bir ni 1 9 Eko re me dia ci je ob vez ni 2 9 So cio-eko nom ske struk tu re slo ven skih po kra jin ob vez ni 1 7 Hi dro geo gra fija ob vez ni 1 7 Vseživ ljenj sko izo braževa nje za traj nost nost ob vez ni 2 7 Traj nost ni raz voj za va ro va nih ob močij iz bir ni 2 7 UNIVERZA V LJUBLJANI Geo gra fi ja so na rav ne ga raz vo ja iz bir ni 1 19 Eko loška geo gra fi ja ob vez ni 1 18 Hu ma na eko lo gi ja iz bir ni 1 16 Geo gra fi ja okolj skih vi rov ob vez ni 2 13 Geo gra fi ja tu riz ma in pro me ta ob vez ni 1 5 Hi dro geo gra fi ja ob vez ni 1 3 Geo gra fi ja Slo ve ni je ob vez ni 1 3 Fi zična geo gra fi ja II ob vez ni 1 3 108

Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi V pred hod ni ra zi ska vi sta bili kot prvo iz bra ni Po kra jin ska in hu ma na eko lo gi ja ter Uvod v fi zično geo - gra fi jo, kot dru go Uvod v družbeno geo gra fi jo in kot tret je Re gio nal na geo gra fi ja sve ta. Med pr vi mi tre mi od pe tih pred me tov, ki so jih, kot naj bolj po ve za ne s TR, na ved li štu den ti geo - gra fi je na UM, so naj večji de lež omemb do bi li: Eko loška geo gra fi ja (18 %), Eko nom ska geo gra fi ja (16 %) ter na tret jem me stu So na rav no ure ja nje voda in Eko re me dia ci je z ena kim de ležem (9 %). Prvi tri je so pred me ti prve stop nje štu di ja, na dru gi stop nji pa je, po mne nju an ke ti ra nih, s TR naj bolj po ve zan pred - met Eko re me dia ci je. V pred hod ni ra zi ska vi v štu dij skem letu 2011/2012 je prvo me sto pri pad lo pred me tu So na rav no ure ja nje voda (32 %), sle dili pa sta Va ro va nje pr sti (17 %) in Hi dro geo gra fi ja (15 %). Osem na ve de nih pred me tov je do bi lo 78 % vseh na vedb in, kot je raz vid no iz pre gled ni ce 5, so se na ved be bolj ena ko mer no raz po re di le med več pred me tov. Pr vim šti rim sle di jo na mreč štir je pred me ti z ena - kim de ležem, dva na prvi in dva na dru gi stop nji štu di ja. Kot prvo iz bi ro so štu den ti geo gra fi je na UM naj večkrat na ved li Eko nom sko geo gra fi jo, kot dru go iz bi ro ena ko vred no Eko nom sko geo gra fi jo, Eko - loško geo gra fi jo ter Eko re me dia ci je in kot tret jo izbiro zo pet Eko loško geo gra fi jo. V pred hod ni ra zi ska vi je bil med prvo na ve de ni mi izra zi to v os pred ju pred met So na rav no ure ja nje voda, med drugo na ve de ni mi ena ko vred no Hi dro geo gra fi ja in Va ro va nje pr sti ter med tret je na ve de ni mi Va ro va nje prsti. Štu den ti geogra fi je na UL so kot prve tri možno sti naj večkrat na ved li Geo gra fi jo so na rav ne ga raz - vo ja (19 %), Eko loško geo gra fi jo (18 %) in Hu ma no eko lo gi jo (16 %). V ra zi ska vi v štu dij skem letu 2011/2012 je prvo me sto pri pad lo Hi dro geo gra fi ji (17 %), nato pa sta sledi li zgo raj na ve de ni Geo gra - fi ja so na rav ne ga raz vo ja in Eko loška geo gra fi ja. Med pred me ti na dru gi stop nji štu di ja je po mne nju an ke ti ra nih s TR naj bolj po ve za na Geo gra fi ja okolj skih vi rov. Pr vim šti rim na ve de nim pred me tom je pri pad lo 67 %, os mim na ve denim v pre gled ni ci 5 pa sku paj 81 %. V štu dij skem letu 2011/2012 je sed - mim na ve de nim pred me tom pri pad lo 76 % od go vo rov. Štu den ti geo gra fi je na UL so kot prvo iz bra ni pred met naj večkrat na ved li Geo gra fi jo so na rav ne ga raz vo ja (44 %), kar je več kot pri pred hod ni ra zi - ska vi (35 %), kot dru go iz bra ni pred met so na ved li Hu ma no eko lo gi jo (30 %) in kot tret je iz bra ni pa Geo gra fi jo okolj skih vi rov (18 %). V pred hod ni ra zi ska vi je bila kot dru go iz bra na naj po go ste je na ve - de na Eko loška geo gra fi ja (23 %) in kot tret je iz bra na Hu ma na eko lo gi ja (18 %). 4 Sklep Re zul ta ti ra zi ska ve o poz na va nju in od no su do TR, iz ve de ni v štu dij skem letu 2011/2012, so bili za ni mi vi, ven dar štu den tov geo gra fi je dru ge stop nje sko raj ni smo mo gli vključiti, saj so bili vpi sa ni le na UP. Po pe tih le tih smo zato žele li pre ve ri ti, ali je prišlo na po dročju vključeva nja vse bin TR v štu - dij ske pro gra me geo gra fi je v Slo ve niji do spre memb. Ko smo ob prvi ra zi ska vi pre gle do va li pred met ni ke dru ge stop nje, smo ugo to vi li, da so v njih pre cej bolj za sto pa ni pred me ti, po ve za ni s TR, če skle pa mo zgolj iz imen pred me tov. Učnih načrtov na mreč ni smo pre gle do va li. Pričako va li smo to rej, da bo sta last na oce na poz na va nja in ra zu me va nje TR med štu den ti dru ge stop nje štu di ja opaz no boljša, da bodo ti TR oce ni li kot bolj po mem ben in po ve zan s štu dij skim pro gra mom ozi ro ma, da bodo večji po men pri pi sa li for mal ne mu izo braževa nju. Pričako va nja so se v ve li ki meri ure sničila. Kar 87 % štu den tov dru ge stop nje oce nju je last no poz na va nje TR kot»do bro«ozi ro ma»zelo do bro«, v pri mer ja vi z ra zi - ska vo v štu dij skem letu 2011/2012 pa se je zvišal tudi de lež štu den tov prve stop nje, ki ima jo ena ko mnenje o svo jem poz na va nju TR. Med spo lom in last no pred sta vo o poz na va nju TR ni sta ti stično značilne po - ve za no sti, prav tako ni sta ti stično značilne po ve za no sti med štu den ti geo gra fi je na po sa mez nih uni ver zah in last no pred sta vo o poz na va nju TR. V na da ljevanju smo ugo to vi li, da ti sti, ki last no poz - na va nje TR oce nju je jo kot boljše, hkra ti TR pri pi su je jo večji po men in višje oce nju je jo po ve za nost vse bin štu dij skih pro gra mov s TR. Ana li za ra zu me va nja načel TR, na pod la gi stri nja nja ozi ro ma ne stri nja nja s trditva mi, je po ka za la boljše ra zu me va nje po ve za no sti TR z oko ljem, slabše pa z gos po dar skim in so - cial no-kul tur nim po ljem TR. Raz lik med štu den ti raz ličnih uni verz ni smo opa zi li, ne ko li ko boljše poz na va nje pa so po ka za li štu den ti UL. Štu den ti višjih let ni kov se v večji meri stri nja jo z vključevanjem 109

Va len ti na Brečko Gru bar, Gre gor Ko vačič Od nos do traj nost ne ga raz vo ja in viri zna nja vse bin TR v izo braževa nje, s po memb nost jo po sa mez ni ko ve ga de lo va nja za do se ga nje skup nih ci ljev TR ter s traj nejšo rabo do brin, ki za je ma ome je va nje proi zvod nje do brin za en krat no upo ra bo in nji - ho vo po nov no upo ra bo. Za večino tr di tev o TR ve lja, da z let ni kom štu di ja niso sta ti stično značilno po ve za ne spre men ljiv ke, prav tako tudi ne s spo lom. Na vprašanje o učenju o TR je kar 80 % štu dentov od go vo ri lo po zi tiv no in me ni jo, da pri dob lje no zna nje vpli va na nji hov od nos do TR ter na vsa kod - nev ne na va de. To je 18 % več kot v ra zi ska vi v štu dij skem letu 2011/2012 (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016). Z višjim de ležem pri tr dil nih od go vo rov iz sto pa jo štu den ti tret je ga let ni ka prve stop nje in štu - den ti dru ge stop nje, v pri mer ja vi s pred hod no ra zi ska vo se je po večal tudi de lež pri tr dil nih od go vo rov pri štu den tih na začetku štu di ja. Učenje o TR kaže sta ti stično značilno zmer no po ve za nost z let ni kom štu di ja. Za poz na va nje TR je še ved no naj po memb nejše for mal no izo braževa nje, kar je po dob no kot pri pred hod ni ra zi ska vi (Ko vačič in Brečko Gru bar 2016) in gle de na na pre dek pri poz na va nju TR lah - ko skle pa mo, da TR pri do bi va na vključeno sti na vseh rav neh izo braževa nja. Pri pri do bi va nju zna nja o TR po memb no vlo go ohra nja jo izo braževal ne ozi ro ma do ku men tar ne od da je, splet ni me di ji, naj - manj po memb no pa je ne for mal no izo braževa nje. Naj več štu den tov geo gra fi je je me ni lo, da je nji hov štu dij ski pro gram»sred nje po ve zan«s TR, malo pa je ti stih, ki me ni jo, da»ni po ve zan«ali da je»zelo po ve zan«. Iz re zul ta tov te in pred hod ne ra zi ska ve skle pa mo, da štu dij geo gra fi je na vseh treh uni ver - zah pos veča pre cej po zor no sti TR, saj je opa zen na pre dek. Upa mo lah ko, da bo z zna njem di plo man tov v večji meri zaživel tudi v prak si. Zahvala:Zahvaljujemosevsemštudentomgeografije,kisoodgovorilinaspletnivprašalnik,terkolegomučiteljemvsehtrehuniverz,kisoštudentespodbujalik izpolnjevanjuankete. 5 Viri in li te ra tu ra 1KA, Od pr to kod na a pli ka ci ja za splet no sto ri tev an ke ti ra nja. Cen ter za družbo slov no in for ma ti ko Fakultete za družbene vede Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na, 2016. Med mrežje: https://www.1ka.si/ (28. 10. 2016). Agre sti, A. 2007: An In tro duc tion to Ca te go ri cal Data Analy sis. New York. Blum, A. 2010: Stu dents know ledge and be liefs con cer ning en vi ron men tal is sues in four coun tries. The Jour nal of En vi ron men tal Edu ca tion 18-3. DOI: https://doi.org/10.1080/00958964.1987.9942734 Ca te naz zo, G., Epal le, A., Frag nière, E., Tu be ro sa, J. 2010: Te sting the im pact of su stai nable de ve lopment po li cies in Can ton Ge ne va. Ma na ge ment of En vi ron men tal Qua lity 21-6. DOI: https://doi.org/ 10.1108/14777831011077682 Gar son, G. D. 2012: Mea su res of As so cia tion. As he bo ro. In ce ka ra, S., Tuna, F. 2011: At ti tu des of se con dary school stu dents towards en vi ron men tal and su stai - nab le de ve lop ment is sues: A case study from Tur key. Afri can Jour nal of Bio tech no logy 10-1. DOI: https://doi.org/10.5897/ajb10.012 Jo nes, P., Selby, S., Ster ling, S. 2010: Su stai na bi lity Edu ca tion: Per pec ti ves and Prac ti ce Across High Education. Lon don. Ka ga wa, F. 2007: Dis so nan ce in stu dents per cep tions of su stai nab le de ve lop ment and su stai na bi lity: Impli - ca tions for cur ri cu lum chan ge. In ter na tio nal Jour nal of Su stai na bi lity in Hig her Edu ca tion 8-3. DOI: https://doi.org/10.1108/14676370710817174 Ko mu lai nen, E. 2016: Analy sing Tab les, Part V, In ter pre ting Chi-Squa re. Med mrežje: http://www.hel sin ki.fi/ ~ko mu lain/ti la sto kir jat/09.%20ri stiin tau luk ko.pdf (20. 1. 2016). Košmelj, K. 2007: Upo rab na sta ti sti ka. Med mrežje: http://www.bf.uni-lj.si/agronomija/o-oddelku/ katedrein-druge-org-enote/za-genetiko-biotehnologijo-statistiko-in-zlahtnjenje-rastlin/statistika/ uporabnastat-2007.html (12. 1. 2017). Ko vačič, G., Brečko Gru bar, V. 2012: Ra zu me va nje traj nost no so na rav ne ga raz vo ja štu den tov Uni verze na Pri mor skem. Ilu zi ja ločeno sti: eko loška eti ka med se boj ne sood vi sno sti. Ko per. 110

Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi Ko vačič, G., Brečko Gru bar V. 2016: Know led ge of su stai nab le de ve lop ment among geo graphy stu dents in Slo ve nia. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 56-1. DOI: https://doi.org/10.3986/ags.1633 Laerd Sta ti stics: Mann-Whit ney U Test Using SPSS Sta ti stics. 2017. Med mrežje: https://sta ti stics.laerd.com/ spss-tu to rials/mann-whit ney-u-test-using-spss-sta ti stics.php (30. 1. 2017). Mic ha los, A. C., Creech, H., Mc Do nald, C., Hatch Kahl ke, P. M. 2011: Mea su ring know led ge, at ti tu - des and be ha vi ours to wards su stai nab le de ve lop ment: Two ex plo ra tory stu dies. So cial In di ca tors Re search 100-3. DOI: https://doi.org/10.1007/s11205-010-9620-9 Mic ha los, A. C., Creech, H., Sway ze, N., Mau ri ne Kahl ke, P., Buc kler, C., Rem pel, K. 2012: Mea su ring know led ge, at ti tu des and be ha vi ours con cer ning su stai nab le de ve lop ment among tenth gra de stu - dents in Ma ni to ba. So cial In di ca tors Re search 106-2. DOI: https://doi.org/10.1007/s11205-011-9809-6 Mli nar, A. 2011: Trajnost in uni ver za: možno sti, re to ri ka, re sničnost. Ko per. Nučič, M. 2012: Is su stai na bi lity scien ce be co ming more in ter dis ci pli nary over time? Acta geo grap hica Slo ve ni ca 52-1. DOI: https://doi.org/10.3986/ags52109 Plut, D. 1998: Vars tvo geo graf ske ga oko lja. Ljub lja na. Plut, D. 2005: Teo re tična in vse bin ska za sno va traj nost no so na rav ne ga na pred ka. Dela 23. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.23.2.59-113 Plut, D. 2006: Me sta in so na rav ni raz voj. Geo graf ske raz sežno sti in di le me ur ba ne ga so na rav ne ga razvoja. Ljubljana. Plut, D. 2008: Vred no te nje geo graf ske ga oko lja in okolj ska eti ka. Dela 29. DOI: https://doi.org/10.4312/ dela.29.5.63-75 Plut, D. 2010: Geo gra fi ja so na rav ne ga raz vo ja. Ljub lja na. Sum mers, M., Cor ney, G., Childs, A. 2004: Stu dents teac hers con cep tions of su stai nab le de ve lop ment: the star ting-point of geo grap hers and scien tists. Edu ca tio nal Re search 46-2. DOI: https://doi.org/ 10.1080/0013188042000222449 Wade, J.A. 1999: Stu dents as en vi ron men tal chan ge agents. In ter na tio nal Jour nal of Con tem po rary Hospita lity Ma na ge ment 11-2. DOI: https://doi.org/10.1108/09596119910272801 6 Sum mary: At ti tu de to wards su stai nab le de ve lop ment and sour ces of know led ge of su stai nab le de ve lop ment among geo graphy stu dents in Slo ve nia (tran sla ted by Gre gor Ko vačič) The re search is ba sed on a sur vey con duc ted among geo graphy stu dents at the three Slo ve nian pub - lic uni ver si ties in the study year 2016/2017. Inc lu ded in the sur vey were stu dents of the first-le vel uni ver sity and the se cond-le vel ma ster s study pro gram mes of geo graphy at the FacultyofHumanities,University ofprimorska(he reaf ter UP), the Fa culty of Arts, Uni ver sity of Ma ri bor (he reaf ter UM), and the Fa - culty of Arts, Uni ver sity of Ljub lja na (he reaf ter UL). The to tal num ber of stu dents inc lu ded in the sur vey was 175, or 34% of geo graphy stu dents po pu la tion at the first- and se cond le vels in Slo ve nia in the study year 2016/2017; 65% of res pon dents were stu dents at the first le vel and 35% were stu dents at the se - cond le vel. The sam ple of the in ve sti ga ted stu dents at both le vels of study is ade qua te and con si de red re pre sen ta ti ve. The sur vey at the UP inc lu ded 33 stu dents of geo graphy study pro gram mes, or 64% of the po pu la tion; at the UM, 22 stu dents, or 21% of the po pu la tion; and the sur vey at the UL inc lu ded 111 stu dents, or 31% of the po pu la tion (166 fully completed questionnaires). The on li ne sur vey con si sted of 46 que stions; ho we ver, pub lis hed in the cur rent pa per are only the re sults of des crip ti ve and in fe ren tial sta ti stics re la ted to the stu dents at ti tu de to wards su stai nab le de - ve lop ment (he reaf ter SD) and sour ces of stu dents know led ge about SD, and que stions re gar ding con nec ted ness of geo graphy study pro grams with the SD con tents. We com pa red re sults of this study with the re sults of si mi lar re search per for med among the stu dents of the three UP fa culties (n = 238) 111