JE SLOVENIJA PODJETNI TVU PRIJAZNO POSLOVNO OKOLJE? Nata a Cerov ek cerovsek.natasa@gmail.com POVZETEK Glede na pregled stanja razvoja podjetni tva v izbranih evropskih dr avah sem ugotovila, da je najve vklju enosti odraslega prebivalstva v podjetni tvo na Irskem in Norve kem, nekje na sredini pa je Mad arska. Najmanj prebivalcev je vklju enih v podjetni tvo v Sloveniji in Nem iji, kar je precej presenetljivo, saj Nem ija velja za razvito evropsko dr avo. Slovenija bo morala veliko narediti na podro ju zmanj evanja administrativnih ovir ter podro ju enostavnosti zaposlovanja, kjer bo potrebna uvedba bolj fleksibilnega trga dela. Med pomembnej e ukrepe sodi tudi sprememba dav ne politike, kjer bi morala dr ava ponovno uvesti dav ne olaj ave za investicije v raziskave in razvoj ter olaj ave za spodbujanje zaposlovanja. KLJU NE BESEDE: podjetni tvo, gospodarska rast, poslovno okolje 1 Uvod Podjetni tvo predstavlja pomemben vir napredka in razvoja celotnega dru benega ivljenja v posameznem gospodarstvu. Je gonilo ekonomskega razvoja, ki pove uje konkurenco, zaradi esar imajo porabniki ve jo izbiro proizvodov in storitev, vse skupaj pa posledi no privede do izbolj anja kakovosti proizvodov in storitev ter k ve ji skrbi za kupce. Vse to je razlog, da se pove uje inovativnost, odpirajo se nova delovna mesta, blaginja celotnega prebivalstva se pove uje. V prispevku predstavljam ugotovitve raziskave Global Entrepreneurship Monitor, ki jo za Slovenijo izvaja In titut za podjetni tvo in management malih podjetij. Prav tako predstavim pomembnej e ugotovitve raziskave Doing Business, ki jo izvaja Svetovna banka za 178 dr av. Na koncu predlagam ukrepe za razvoj podjetni tva in s tem tudi ve jo ekonomsko rast v Sloveniji. 2 Raziskava Global Entrepreneursip Monitor Primerjavo vpliva poslovnega okolja na razvitost podjetni tva bom naredila za Irsko, za katero sem se odlo ila, da jo v primerjavo vklju im, ker v splo ni javnosti velja, da je najbolj podjetni ko razvita. Naslednja dr ava, ki jo bom vklju ila v raziskavo je Nem ija. Za vklju itev Nem ije sem se odlo ila, ker je pomembna izvozna partnerica Slovenije in zaradi relativne bli ine z na o dr avo. Tretja dr ava je Norve ka, za katero sem se odlo ila, ker je ena od skandinavskih dr av, za katere je zna ilno predvsem dobro socialno varstvo. Menim namre, da so te tri izbrane dr ave podjetni ko bolj razvite. Poleg teh treh dr av bom v analizo vklju ila e tranzicijsko dr avo Mad arsko. Za Mad arsko sem se odlo ila, ker je la po tranzicijski poti v podobnem asu kot Slovenija in elim ugotoviti, ali je bila morda pri ustvarjanju tr nega poslovnega okolja uspe nej a kot Slovenija. V primerjavo bom kot zadnjo dr avo vklju ila tudi Slovenijo. Razlog je predvsem v tem, da me zanima stanje podjetni tva pri nas ter kaj vse lahko naredimo, da bi z ve jim razvojem podjetni tva prispevali k ve ji ekonomski aktivnosti oziroma k ve ji ekonomski rasti. 149
2.1 Vklju enost odraslega prebivalstva v podjetni tvo Na ekonomsko uspe nost dr ave vpliva tevilo posameznikov, ki se ukvarjajo s podjetni ko aktivnostjo (brez nastajanja novih podjetij namre ni mo en ekonomski razvoj), vendar pa na ekonomsko uspe nost dr ave vplivajo tudi drugi dejavniki. Pomembna so namre tudi obstoje a in uveljavljena podjetja, e posebej tista, ki imajo zaposlenih veliko ljudi. V letu 2006 je bilo v Sloveniji 2,91% nastajajo ih podjetnikov in 1,79% novih podjetnikov, odstotek ustaljenih podjetnikov pa je bil 4,44. V zgodnje faze podjetni tva je bilo vklju enega 4,63% delovno aktivnega prebivalstva (to je prebivalstvo od 18. do 64. leta), kar predstavlja nekaj nad 62.000 delovno aktivnih prebivalcev. Celotna vklju enost v podjetni tvo (nastajajo i, novi in ustaljeni podjetniki) je tako zna ala 9,04% oziroma 122.000 podjetni ko aktivnih posameznikov. Naj omenim, da so v tej tevilki vklju eni tudi nastajajo i podjetniki, med katerimi dolo eni ne bodo realizirali podjetni kih namenov, zato je tevilo posameznikov, ki se dejansko pojavijo na trgu manj e (Rebernik, Tominc in Pu nik 2007, 46). V svetovnem merilu (glede na 42 sodelujo ih dr av v raziskavi GEM 2006) so se analizirane dr ave glede na celotno zgodnjo podjetni ko aktivnost (TEA indeks) uvrstile takole: Norve ka 17. mesto (9,14% delovno aktivnega prebivalstva je bilo v zgodnji podjetni ki aktivnosti), Irska 21. mesto s 7,35% delovno aktivnega prebivalstva, Mad arska 26. mesto s 6,03%, Slovenija s 4,63% na 35. mesto in Nem ija s 4,21% delovno aktivnega prebivalstva na 37. mesto (Rebernik, Tominc in Pu nik 2007, 46). Slika 1: Celotna zgodnja podjetni ka aktivnost (TEA indeks) Celotna zgodnja podjetni ka aktivnost %odrasl ega prebi val st va v starost i od 18 do 64 l et 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 Norve ka Irska Mad arska Slovenija Nem ija Vir: Rebernik, Tominc in Pu nik 2007, 46; lasten prikaz. Na splo no lahko torej re em, da ve jo kot ima posamezna dr ava celotno zgodnjo podjetni ko aktivnost, ve ja je tudi njena ekonomska aktivnost. To ne velja za nerazvite dr ave, saj gre pri teh za podjetni tvo samozaposlitvenega pre ivetvenega tipa in v teh dr avah ni mo nosti zaposlovanja v ve jih obstoje ih podjetjih. Razvita gospodarstva si lahko privo ijo tudi nekoliko ni je TEA indekse, saj se njihova ekonomska rast napaja iz uspe nega delovanja nacionalnih in multinacionalnih podjetij. To pomeni, da visok TEA indeks v nerazvitih dr avah ne more pove ati ekonomske rasti, e v posamezni dr avi ni uspe nih velikih in srednje velikih podjetij, ki so sposobna konkurirati v mednarodni menjavi. 2.2 Motivacija za podjetni tvo Med posamezniki so motivi za podjetni tvo razli ni, vendar obstaja osnovna razlika med tistimi, ki se za podjetni tvo odlo ijo zato, da bi izkoristili dobro poslovno prilo nost, in tistimi, ki se odlo ijo za podjetni tvo zaradi nujnosti. Prvi podjetniki se tako imenujejo podjetniki zaradi prilo nosti in drugi podjetniki zaradi nujnosti (Rebernik, Tominc in Pu nik 150
2007, 51). V povpre ju je najve podjetni tva iz nujnosti v manj razvitih dr avah, medtem ko je tega podjetni tva najmanj v skandinavskih dr avah, ki veljajo za ene izmed najbolj socialno prijaznih dr av. Glede na TEA indeks iz prilo nosti se je najbolje uvrstila Norve ka, in sicer na 11. mesto; v tej dr avi se je za podjetni tvo zaradi poslovne prilo nosti odlo ilo okoli 8% odraslega prebivalstva v starosti od 18 do 64 let, sledi ji Irska na 17. mestu s 7%, nato Mad arska na 27. mestu s 5%, Slovenija na 30. mestu s 4,05% ter Nem ija na 40. mestu. Zaradi poslovne prilo nosti se je tu odlo ilo za podjetni tvo le okoli 3% odraslega prebivalstva (Rebernik, Tominc in Pu nik 2007, 51). Slika 2: Podjetni tvo iz prilo nosti Zgodnja podjetni ka aktivnost-prilo nost % odraslega prebivalstva v starosti od 18 do 64 let 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 Norve ka Irska Mad arska Slovenija Nem ija Vir: Rebernik, Tominc in Pu nik 2007, 51; lasten prikaz. Po TEA indeksu iz nujnosti je bila v letu 2006 Nem ija na 18. mestu, saj se je v letu 2006 za podjetni tvo iz nujnosti odlo ilo 1,6% nem kih podjetnikov. Razlog za tako slabo uvrstitev Nem ije je velika brezposelnost. Prav tako je lahko razlog nizka stopnja ekonomske rasti ter tudi to, da je bila za to leto zna ilna velika dr avna subvencioniranost delovnih mest. Mad arska je zasedla 21. mesto z okoli 1,2%, nato ji sledi Irska z okoli 0,9%, ki je zasedla 31. mesto, Slovenija je z 0,47% zasedla 35. mesto in Norve ka 39. mesto, kjer je bilo okoli 0,2% podjetnikov iz nujnosti (Rebernik, Tominc in Pu nik 2007, 52). Slika 3: Podjetni tvo iz nujnosti Zgodnja podjetni ka aktivnost- nujnost %odr asl ega prebi val st va v st ar ost i od 18 do 64 l et 1,8 1,6 1,4 1,2 1 0,8 0,6 0,4 0,2 0 Nem ija Mad arska Irska Slovenija Norve ka Vir: Rebernik, Tominc in Pu nik 2007, 52; lasten prikaz. Po raziskavi na temelju podatkov, ki jih zbira Flash Eurobarometer Survey je bolj verjetno, da podjetja iz nujnosti ustvarjajo enske kot mo ki, ter tudi, da so podjetniki iz nujnosti ni je izobra eni kot tisti podjetniki, ki se za podjetni tvo odlo ijo iz prilo nosti. Raziskava je pokazala tudi to, da podjetniki iz nujnosti ob utijo ve ovir (pomanjkanje finan nih sredstev, administrativna kompleksnost poslovanja, te ave pri pridobivanju potrebnih informacij in neugodna ekonomska klima). 151
3 Raziskava Doing Business 3.1 Ustanovitev podjetja Iz spodnje tabele je razvidno, da je med analiziranimi dr avami najla je ustanoviti podjetje na Irskem, sledi ji Norve ka, nato Mad arska in Nem ija, najte je pa je ustanoviti podjetje v Sloveniji. Iz posameznih kazalnikov je razvidno: tevilo potrebnih postopkov poka e, da je v Sloveniji in Nem iji potrebnih najve postopkov (devet), medtem ko jih je na Irskem potrebnih najmanj ( tirje), najmanj asa za ustanovitev potrebujejo na Norve kem (10 dni), najve pa prav tako v Sloveniji, in sicer kar 60 dni, stro ki uradnikov za vsak posamezen postopek so najni ji na Irskem (0,3% BND na prebivalca), najvi ji pa na Mad arskem (17,7% BND na prebivalca), na Irskem ni potrebno vpla ati minimalnega kapitala, medtem ko je le-ta najvi ji na Mad arskem (kar 65,1% BND na prebivalca). Tabela 1: Kazalniki, ki prikazujejo, kako te avno je v posamezni dr avi ustanoviti podjetje Slovenija Irska Mad arska Norve ka Nem ija Dose eno mesto dr ave 120 5 67 28 71 tevilo potrebnih postopkov 9 4 6 6 9 as (v dnevih) 60 13 16 10 18 Stro ki (% BND na prebivalca) 8,5 0,3 17,7 2,3 5,7 Vpla ani minimalni kapital (% BND na 49,8 0,0 65,1 23,4 42,8 prebivalca) Vir: Doing Business 2008 Slovenia 2007, 9; Doing Business 2008 Ireland 2007, 9; Doing Business 2008 Hungary 2007, 9; Doing Business 2008 Norway 2007, 9; Doing Business 2008 Germany 2007, 9. Slovenija je na podro ju enostavnosti ustanovitve podjetja izkazala poslab anje stanja glede na preteklo leto, kljub temu da so se v tem letu zmanj ali stro ki in zahtevani minimalni kapital. To je tudi podro je, kjer je zaostajanje Slovenije pri uveljavljanju sodobnih re itev poslovnega okolja najbolj o itno. Slovenija bo morala v prihodnosti nameniti e veliko pozornosti temu podro ju, predvsem pa zmanj ati tevilo potrebnih postopkov, skraj ati potreben as ustanovitve, zni ati stro ke ter zni ati ali odpraviti minimalno zahtevan ustanovitveni kapital. 3.2 Zaposlovanje delavcev (zakonodaja o delovnih razmerjih) Vsako gospodarstvo ima svoj sistem zakonov in institucij za za ito delavcev in za zagotovitev minimalnega ivljenjskega standarda za prebivalstvo. Raziskava Doing Business je raziskala vladne regulacije na podro ju zaposlovanja in socialne varnosti v posameznem gospodarstvu. Iz spodnje tabele lahko razberem, da je med analiziranimi dr avami najla je zaposliti delavca na Irskem, najte je pa v Sloveniji. Indeks rigidnosti zaposlovanja je torej najmanj i na Irskem, kar pomeni, da podjetja pri zaposlovanju in odpu anju ne ob utijo bistvenih ovir. To nam tudi poka e, da je irski trg dela fleksibilen, medtem ko je v Sloveniji dokaj tog. Najve nepla anih stro kov zaposlovanja imajo na Mad arskem, najmanj pa na Irskem. Stro ki odpu anja delavca so najvi ji v Nem iji (kar 69 tedenskih pla ), medtem ko je teh stro kov najmanj na Norve kem (13 tedenskih pla ). 152
Tabela 2: Kazalniki, ki prikazujejo enostavnost zaposlovanja v posamezni dr avi Slovenija Irska Mad arska Norve ka Nem ija Dose eno mesto dr ave 166 37 81 94 137 Indeks rigidnosti zaposlovanja 63 17 30 47 44 Nepla ani stro ki zaposlovanja (% pla e) 19 11 34 14 19 Stro ki odpu anja ( tevilo tedenskih pla ) 40 24 35 13 69 Vir: Doing Business 2008 Slovenia 2007, 19; Doing Business 2008 Ireland,2007, 19; Doing Business 2008 Hungary 2007, 20; Doing Business 2008 Norway 2007, 19; Doing Business 2008 Germany 2007, 19. Slovenija je na tem podro ju uvr ena na najslab e mesto ( ele 166. med 178 gospodarstvi). e posebej problemati no pri enostavnosti zaposlovanja so mo nosti in postopki za zaposlovanje in odpu anje, prav tako pa je problemati na tudi rigidnost delovnega asa. Slednje se nana a predvsem na zakonodajo na podro ju no nega dela, dol ine delovnega tedna ter dol ine delovnega tedna v asu sezonskega pove anja proizvodnje. Tudi stro ki odpu anja so visoki in nad povpre jem Evropske unije. Vse to je torej posledica togosti slovenskega trga dela, zato je ena pomembnej ih nalog na e dr ave, da razmisli o uvajanju nove delovne zakonodaje, ki bi omogo ala fleksibilnej i trg dela, pri emer bi morali ohraniti ali izbolj ati socialno varnost dr avljanov. 3.3 Dav ni sistem Pri ustanavljanju podjetja je dobro, da poznamo dav ni sistem posamezne dr ave, v kateri nameravamo ustanoviti podjetje. Dav ni sistem je lahko dejavnik zanimanja za poslovanje v dr avi. Kljub temu, da so za delovanje vsakega gospodarstva davki nujno potrebni, poznamo dobre in slabe dav ne sisteme. Slede a tabela prika e, da imajo najugodnej i dav ni sistem med analiziranimi dr avami na Irskem, najmanj ugodnega pa na Mad arskem. Prikazan je tudi as, ki meri, koliko ur na leto je potrebnih za pripravo, oddajo in pla ilo davka na dobi ek, davka na dodano vrednost, davka na prodajo in davka na delo. Najve je tevilo ur med primerjanimi dr avami je tako potrebnih na Mad arskem (kar 340 ur letno), medtem ko jih na Irskem porabijo le 76. Tudi v Sloveniji je potrebnih zelo veliko ur, in sicer kar 260. Najvi ja celotna stopnja obdav itve med primerjanimi dr avami je prav tako na Mad arskem (kar 55,1% od dobi ka), najni ja pa na Irskem, in sicer 28,9%. V Sloveniji je skupna dav na stopnja zna ala 39,2%, kar nas pri tem kazalniku uvr a na drugo mesto. Kot zadnji kazalnik so prikazani davki na delo in prispevki, ki upo tevajo na in pla ila ali odvajanja, frekvenco pla ila ali odvajanja in tevilo agencij, ki so vklju ene v postopkih. Najbolj i rezultat je pri tem kazalniku dosegla Norve ka, kjer so potrebna le tiri pla ila, najve pla il med analiziranimi dr avami pa je potrebnih na Mad arskem, in sicer kar 24. V Sloveniji je potrebnih 22 pla il. Tabela 3: Kazalniki, ki prikazujejo zna ilnosti dav nega sistema v posamezni dr avi Slovenija Irska Mad arska Norve ka Nem ija Uvrstitev gospodarstva 63 6 127 16 67 as (v urah) 260 76 340 87 196 Celotna stopnja obdav itve (% od dobi ka) 39,2 28,9 55,1 42,0 50,8 Davki na delo in prispevki (v tevilki) 22 9 24 4 16 Vir: Doing Business 2008 Slovenia 2007, 36; Doing Business 2008 Ireland 2007, 36; Doing Business 2008 Hungary 2007, 37; Doing Business 2008 Norway 2007, 36; Doing Business 2008 Germany 2007, 36. Na tem mestu je smiselno opozoriti, da razli ni dav ni sistemi dajejo razli en poudarek temeljnim funkcijam dav nih sistemov, in sicer prerazporeditvi dohodka, financiranju javnih dobrin, utrditvi gospodarstva ter zagotavljanje ustanov, ki so potrebne, da lahko posamezna dr ava deluje. Nekatere dr ave namre zagotavljajo ve ji obseg javnih dobrin, druge manj i, nekatere dr ave zagotavljajo ve ustanov, ki so potrebne za delovanje dru be, druge manj. Pri 153
mednarodnih primerjavah dav nih sistemov je zato potrebna previdnost in je potrebno upo tevati razlike med njimi ( ok 2007, 12-17). 4 Predlogi za izbolj anje podjetni kega okolja Med ekonomskimi politikami je potrebno izpostaviti dav no politiko, ki naj bi spodbujala podjetni tvo z ve jo konkuren nostjo, preglednostjo in dav nimi olaj avami za nova in rasto a podjetja. Te olaj ave bi se nana ale predvsem na spodbujanje zaposlovanja, investicij ter R&R. Prav tako bi bilo potrebno poenostaviti in deregulirati administrativne postopke, odpraviti razli ne pojave birokratskega ravnanja, vlada pa se mora umakniti iz gospodarstva ter prepustiti vse sektorje trgu (Rebernik, Tominc in Pu nik 2005, 65-66). Pomembno je, da Slovenija sprejme liberalnej o delovno zakonodajo. Potrebno bi bilo zagotoviti la ji in cenej i dostop podjetnikov do lokacij, npr. zagotavljanje komunalno opremljenih podjetni kih con po ugodnih cenah, organizacijsko znanje ter za ititi intelektualno lastnino (Rebernik, Tominc in Pu nik 2006, 50). Prav tako je potrebno, da uslu benci javne uprave prevzamejo svetovalne in podporne naloge (Rebernik idr. 2003, 46). Spremeniti je potrebno kulturne in dru bene norme v Sloveniji. Podjetni tvo bi moralo postati vrednota, prav tako pa bi bila potrebna promocija podjetni tva, s katero bi podprli najbolj e podjetnike (Rebernik idr. 2004, 43). Podjetni ko izobra evanje je ena od bistvenih razvojnih nalog. Raven podjetni kega znanja lahko pove amo tako, da v vse ravni formalnega izobra evanja vklju imo predmete in programe, ki ponujajo vsebine s podro ja podjetni tva. Metode pou evanja bi morale biti tak ne, da spodbujajo razvoj podjetni kih ve in ter da povezujejo teorijo s prakso, s imer dijakom in tudentom omogo ijo, da odkrivajo svoje potenciale. Izobra evalni sistem bi moral postati bolj interdisciplinaren in mednarodno usmerjen, podjetja pa bi morala ve vlagati v znanje svojih zaposlenih (Rebernik, Tominc in Pu nik 2006, 50). Ker je enskega podjetni tva v Sloveniji bistveno manj kot mo kega, je potrebno nameniti posebno pozornost njihovi izobrazbi in poklicni usmeritvi, saj enske dajejo ve ji prispevek kot lanice dru inskih podjetij. Prav tako je potrebno razvijati vzornice, ki bi delovale tudi kot mentorice manj izku enih podjetnic, uveljaviti ve ensk kot podjetni kih svetovalk ter razbremeniti enske v drugih dru benih vlogah, zlasti kot gospodinje in matere. 5 Zaklju ek Podjetni tvo in tudi posamezna podjetja v dr avi pomembno vplivajo tako na ekonomsko rast kot tudi na dru beni razvoj. Zaradi tega je pomembno razumevanje dogajanja v podjetjih v dr avi, saj lahko s tem vodimo ustrezno ekonomsko politiko, i emo prednosti in slabosti podjetij ter jih primerjamo s podjetji v drugih dr avah. Slovenija bo morala pospe iti svojo ekonomsko rast, e bo elela biti konkuren na najrazvitej im evropskim dr avah. To pa ji bo lahko uspelo le tako, da bo spodbujala dinami en proces rojevanja novih hitro rasto ih podjetij. Glede na pregled stanja razvoja podjetni tva v izbranih evropskih dr avah sem ugotovila, da je najve vklju enosti odraslega prebivalstva v podjetni tvo na Irskem in Norve kem, nekje na sredini pa je Mad arska. Najmanj prebivalcev je vklju enih v podjetni tvo v Sloveniji in Nem iji, kar je presenetljivo, saj Nem ija velja za razvito evropsko dr avo. Slovenija bo 154
morala e veliko narediti na podro ju zmanj evanja administrativnih ovir ter enostavnosti zaposlovanja, kjer bo potrebna predvsem uvedba bolj fleksibilnega trga dela. Za hitrej o ekonomsko rast v Sloveniji bo tako potrebno spremeniti zakonodajo o delovnih razmerjih, s imer bi zmanj ali negativne u inke toge regulacije. Le-ta namre zmanj uje nastajanje novih delovnih mest, zmanj uje investicije v raziskave in razvoj ter s tem posledi no zmanj uje produktivnost. Med pomembnej e ukrepe sodi tudi sprememba dav ne politike, kjer bi morala dr ava ponovno uvesti dav ne olaj ave za investicije v raziskave in razvoj ter olaj ave za spodbujanje zaposlovanja. Potrebno bi bilo tudi narediti preglednej i in enostavnej i dav ni sistem, poenostaviti in deregulirati administrativne postopke (predvsem pri ustanavljanju podjetij) ter izpeljati umik dr ave iz gospodarstva. Ena od bistvenih razvojnih nalog je prav tako podjetni ko izobra evanje, ki ga lahko pove amo tako, da bi v vse ravni formalnega izobra evanja vklju ili programe, ki ponujajo vsebine iz podjetni tva. Veliko bi lahko k spodbujanju podjetni tva in s tem k ekonomski rasti prispevala sprememba kulturnih in dru benih norm (podjetni tvo bi namre moralo postati vrednota), kjer imajo pomembno vlogo politiki, mediji ter izobra evalni sistem. 6 Literatura 1. ok, Mitja. 2007. So davki res previsoki?. Podjetnik, 16 (6): 12-17. 2. Rebernik, Miroslav, Polona Tominc, Miroslav Glas in Viljem P eni ny. 2003. Kako podjetna je Slovenija: GEM Slovenija 2002. Ekonomsko-poslovna fakulteta, In titut za podjetni tvo in management malih podjetij. 3. Rebernik, Miroslav, Polona Tominc, Miroslav Glas, Karin irec-ranta a in Igor Ri nar. 2004. Spodbujati in ohraniti razvojne ambicije: GEM Slovenija 2003. Ekonomsko-poslovna fakulteta, In titut za podjetni tvo in management malih podjetij. 4. Rebernik, Miroslav, Polona Tominc in Ksenja Pu nik. 2005. Podjetni tvo na prehodu: GEM Slovenija 2004. Ekonomsko-poslovna fakulteta, In titut za podjetni tvo in management malih podjetij. 5. Rebernik, Miroslav, Polona Tominc in Ksenja Pu nik. 2006. Podjetni tvo med eljami in stvarnostjo: GEM Slovenija 2005. Ekonomsko-poslovna fakulteta, In titut za podjetni tvo in management malih podjetij. 6. Rebernik, Miroslav, Polona Tominc in Ksenja Pu nik. 2007. Po asne spremembe podjetni ke stvarnosti: GEM Slovenije 2006. Ekonomsko-poslovna fakulteta, In titut za podjetni tvo in management malih podjetij. 7. Doing Business Hungary 2008. 2007. Washington: The International Bank for 8. Doing Business Slovenia 2008. 2007. Washington: The International Bank for 9. Doing Business Norway 2008. 2007. Washington: The International Bank for 10. Doing Business Ireland 2008. 2007. Washington: The International Bank for 11. Doing Business Germany 2008. 2007. Washington: The International Bank for 155