Obvestil zaključku javnega pziva 65SUB-LSKI18 Nepvratne finančne spdbude bčinam za nalžbe v izgradnj klesarske infrastrukture Ek sklad, Slvenski kljski javni sklad, bjavlja, da je Javni pziv 65SUB-LSKI18 Nepvratne finančne spdbude bčinam za nalžbe v izgradnj klesarske infrastrukture (Uradni list RS, št. 84/18), zaključen. Ek sklad, Slvenski kljski javni sklad
Na pdlagi četrtega dstavka 144. člena in prvega dstavka 146.d člena Zakna varstvu klja (Uradni list RS, št. 39/06 uradn prečiščen besedil, 49/06 ZMetD, 66/06 dl. US, 33/07 ZPNačrt, 57/08 ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 GZ in 21/18 - ZNOrg; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1), 19. člena Akta ustanvitvi Ek sklada, Slvenskega kljskega javnega sklada (Uradni list RS, št. 112/09, 1/12, 98/12 in 20/13), v skladu s Splšnimi pgji pslvanja Ek sklada, Slvenskega kljskega javnega sklada, št. 0141-1/2010-5, z dne 22. 4. 2010 (bjavljeni na spletni strani http://www.eksklad.si/dkumenti/spp.pdf), na pdlagi prgrama Ek sklada, Slvenskega kljskega javnega sklada, sprejetega v kviru Rebalansa pslvnega in finančnega načrta Ek sklada, Slvenskega kljskega javnega sklada, za let 2018, ptrjenega skladn s četrtim dstavkm 317. člena Energetskega zakna (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15; v nadaljnjem besedilu: EZ-1) s strani Vlade Republike Slvenije s sklepm številka 47602-18/2018/5 z dne 31. 5. 2018 in na pdlagi Odlka Prgramu prabe sredstev Sklada za pdnebne spremembe v letu 2018 (Uradni list RS, št. 28/18; v nadaljnjem besedilu: Odlk Prgramu prabe sredstev Sklada za pdnebne spremembe) ter Aneksa št. 1 k pgdbi št. 2550-18-311018 izvajanju ukrepv Prgrama prabe sredstev Sklada za pdnebne spremembe v letu 2018 z dne 16. 8. 2018, Ek sklad, Slvenski kljski javni sklad (v nadaljnjem besedilu: Ek sklad), bjavlja JAVNI POZIV 65SUB-LSKI18 Nepvratne finančne spdbude bčinam za nalžbe v izgradnj klesarske infrastrukture 1. PREDMET IN NAMEN JAVNEGA POZIVA Predmet javnega pziva s nepvratne finančne spdbude za nalžbe bčin v izgradnj klesarske infrastrukture. Nalžbe bd prispevale k razvju trajnstne mbilnsti in s tem k zmanjšanju emisij tplgrednih plinv, izbljšanju kakvsti zraka v mestih, bljši pvezansti urbanih bmčij z njihvim zaledjem, zmanjšanju prmetnih zastjev, izbljšanju kakvsti življenjskega prstra v urbanih bmčjih in pvečanju prmetne varnsti. Namen javnega pziva je spdbujanje trajnstne mbilnsti zirma mgčanje varne, udbne in nepsredne dnevne mbilnsti s klesm in s tem preusmerjanja individualnih prevzv z avtmbili v širše kriščenje trajnstnih blik mbilnsti. V kviru investicij v infrastruktur za klesarje bd sfinancirane nalžbe v ukrepa: - gradnje in/ali reknstrukcije klesarskih pvezav ter - sisteme izpsje javnih kles. Občina lahk pridbi pravic d nepvratne finančne spdbude za nalžbe v gradnje in/ali reknstrukcije klesarskih pvezav, in sicer za: - ureditev klesarskih pvezav z mrebitnimi premstitvenimi bjekti in s ptrebn prem, kt npr. talna in vertikalna signalizacija, števci klesarjev, pstaje za ppravila kles, pripadajča urbana prema ipd. Klesarska infrastruktura mra biti zgrajena v skladu s Pravilnikm klesarskih pvršinah (Uradni list RS, št. 36/18) in Smernicami za umeščanje klesarske infrastrukture v urbanih bmčjih, Klesarjem prijazna infrastruktura, MZI, avgust 2017 (v nadaljnjem besedilu: Smernice). T pmeni, da mraj biti pvezave zaključene (neprekinjene), nepsredne, varne, udbne (p ptrebi z ddatn infrastruktur za premagvanje višin) in privlačne (vključn z blikvanjem bcestja, prem in zasaditvij). Nalžba v klesarsk pvezav lahk vključuje tudi pstavitev različnih tipv parkirišč za klesa kt s dlčene v Smernicah b klesarski pvezavi, na izhdišču z. cilju klesarske pvezave. Kjer se klesarska infrastruktura gradi vzpredn z lčen infrastruktur za pešce (npr. vzpredna klesarska steza in plčnik, preureditev križišč in prehdv za pešce in klesarje), b predmet sfinanciranja tudi slednja, saj gre za nelčljiv pvezan celt. Gradnja stale cestne in kmunalne infrastrukture (npr. javna razsvetljava, dvdnjavanje, 1
cestišče idr.) v sklpu urejanja klesarske infrastrukture se šteje kt upravičen namen, če je njena izgradnja zirma prenva nujna ali če je namenjena klesarjem in pešcem, vendar s priznani strški nalžbe te infrastrukture mejeni na največ 50 % nalžbe v klesarsk infrastruktur. Občina lahk pridbi pravic d nepvratne finančne spdbude za nalžbe v pstavitev pstaj sistema izpsje javnih kles in električnih kles, z ustreznim številm kles ali električnih kles, in sicer za: - nakup pstaj za izpsj kles/električnih kles skupaj s plniln infrastruktur (terminal, priklpna mesta ipd.); - nakup nvih kles/električnih kles za izpsj v sistemu izpsje javnih kles. Nalžba se lahk začne izvajati pred ddaj vlge na javni pziv, vendar p sprejemu Celstne prmetne strategije (v nadaljnjem besedilu: CPS). Nalžba, ki je zaključena pred ddaj vlge, ni upravičena d sfinanciranja. 2. VIR IN VIŠINA SREDSTEV TER VIŠINA NEPOVRATNE FINANČNE SPODBUDE a) vir in skupna višina sredstev Sredstva za ddeljevanje nepvratnih finančnih spdbud se zagtavljaj na pdlagi Odlka Prgramu prabe sredstev Sklada za pdnebne spremembe. Skupna višina sredstev p tem javnem pzivu znaša 3.500.000,00 EUR. Od tega znaša višina nepvratnih finančnih spdbud za ukrep vzpstavitve sistema izpsje javnih kles največ 1.500.000,00 EUR. b) višina nepvratne finančne spdbude Nalžbe v gradnje in/ali reknstrukcije klesarskih pvezav Sfinancirane bd le nalžbe v gradnje in/ali reknstrukcije klesarskih pvezav, katerih najnižja vrednst nepvratne finančne spdbude je vsaj 100.000 EUR glede na pgje in mejitve tega javnega pziva. Višina nepvratne finančne spdbude znaša d 80 % priznanih strškv nalžbe skladn z mejitvami, navedenimi v c) dstavku te tčke. V primeru, da s na klesarski pvezavi v sklpu nalžbe izvedeni še vsaj trije ukrepi za pvečanje udbnsti in privlačnsti pvezave, ki s našteti spdaj, znaša višina nepvratne finančne spdbude 90 % priznanih strškv nalžbe. Za en ukrep udbnsti in privlačnsti klesarske pvezave se šteje izvedba ukrepa/-v ene d alinej: - priritizacija klesarjev v križiščih na klesarski pvezavi, t s ukrepi umirjanja mtriziranega prmeta: izvedba fizičnih ukrepv za umirjanje prmeta na cestišču nepsredn b plčniku in prmetna prema in signalizacija, s kater se prmetni režim spreminja v prid klesarjem (cycling bx, prednstna zelena luč za klesarje, gradnja sredinskih tkv z nivjskim vdenjem klesarjev); - držala/naslni za ng za klesarje na križiščih; - indukcijska zanka na klesarski pvezavi ali klesarjem prilagjena lkacija stikala za skrajšanje intervala zelene luči na prednstni cesti; - v kržnih križiščih z mejitvij d največ 30 km/h se klesarja vdi p prmetnem pasu, namenjenem mešanemu prmetu sharrw; - klesarska pvezava je v vsaj 20 % celtne trase nvgradnje d vzišča lčena z zelenic in/ali drevredm; - klesarska pvezava v vsaj 10 % celtne trase pteka b ali p bmčjih zelenih pvršin p Občinskem prstrskem načrtu (v nadaljnjem besedilu: OPN). V primeru, da klesarska pvezava vključuje tudi lčen izven nivjsk križanje klesarskega prmeta d mtriziranega z. železniškega prmeta, znaša višina nepvratne finančne spdbude 100 % 2
priznanih strškv nalžbe. Pdhdi z. nadhdi pa mraj biti ustrezn načrtvani in izpeljani, da je zagtvljena ustrezna preglednst, nepsrednst, svetljenst in bčutek varnsti. Upštevati je ptrebn naslednje: - pri načrtvanju nadhdv in pdhdv je treba paziti predvsem na t, da je višinska razlika čim manjša in premagvanje višine čim blj udbn, da s prehdi kratki, dvlj širki in prijetni. Kadar se pdhd z. nadhd načrtuje skupaj s cest, je smiseln cest lkaln neklik dvigniti ali spustiti, da b višinska razlika za klesarje čim manjša (p mžnsti naj se zagtvi pdhd brez višinske razlike, avtmbili višin lažje premagaj); - širina nadhda z. pdhda mra biti dvlj velika, da se pešci in klesarji udbn srečujej, saj pdhde in nadhde pravilma uprabljaj tak klesarji kt pešci. Treba je preprečiti nevarna križanja, kjer klesarji zaradi spusta pridbij ddatn hitrst in teže zaviraj, stpnice pa s v tem primeru smiseln dplnil; - pri pdhdu je treba zagtviti ravn linij prehda zirma vidnst d enega knca d drugega, brez slepih vgalv ali lmv smeri, nezaželene s tudi spremembe višine ali naklna zntraj pdhda; zagtviti je treba, da sta ba vstpa v pdhd naravn svetljena, pdhd z vhdma vred pa primern umetn svetljen 24 ur na dan; vhda naj bsta širka in zračna, pred pdhdm naj b dprt svetel raven prstr, klančina in stpnice naj bd neklik dmaknjeni; priprčena je upraba bljših materialv, kakvstne svetlitve in blikvanja ntranjsti pdhda, saj t zmanjšuje bčutek gržensti, ustrezn mra biti urejen tudi dvajanje padavinskih vda; - pri nadhdu mra vedn vditi na beh straneh na nadhd udbna klančina, primerna za invalidski in trški vziček, dvlj širka za srečevanje in z varnim prstrm za zaviranje in ustavljanje, iztek klančine mra biti pravilma zavarvan z graj, ki preprečuje nalet klesarjev ali seb na invalidskih vzičkih na cest. Pri načrtvanju pdhdv in nadhdv je treba upštevati predpise in usmeritve za premagvanje višin. Nalžbe v sisteme izpsje javnih kles Ena bčina lahk kandidira na pzivu za največ 700.000 EUR nepvratne finančne spdbude. Višina nepvratne finančne spdbude znaša d 80 % priznanih strškv ukrepa skladn z mejitvami, navedenimi v c) dstavku. c) priznani strški nalžbe Priznani strški nalžb s vsi strški za vse dejavnsti v nepsredni pvezavi z zagtavljanjem klesarske infrastrukture v zvezi s priprav in izvedb gradbenih, brtniških in inštalacijskih del. Priznani strški nalžbe s: - nakup nezazidanih in zazidanih zemljišč (d 10% višine priznanih strškv nalžbe); - gradnja nepremičnin, skladn s četrtim dstavkm 1. tčke javnega pziva; - vzdrževalna dela; - prema in druga predmetena snvna sredstva; - investicije v nepredmetena sredstva d 20 % priznanih strškv ukrepa; - strški zunanjih izvajalcev (izdelava prjektne in investicijske dkumentacije, strški zunanjega investicijskega inženiringa in gradbenega nadzra, strški infrmiranja in kmuniciranja) d 10 % priznanih strškv nalžbe. Nepriznani strški nalžbe s: - strški uprabe snvnih sredstev; - strški plač in pvračil strškv v zvezi z delm; - psredni strški; - davek na ddan vrednst; - ddatna dela pri gradnjah nepremičnin; - davek na prmet z nepremičninami; - strški stritev zunanjih izvajalcev: svetvalne stritve; prevajalske stritve, lektriranje in pdbn; 3
stritve izbraževanja in uspsabljanja; analize, študije in načrti z infrmacijskega pdrčja; administrativn tehnične stritve (npr. upraba zunanjih računvdskih stritev); stritve izdelave študij, raziskav, vredntenj, cen, strkvnih mnenj in prčil, razen zgraj navedenih. Strški s priznani, če s nastali p sprejemu CPS. Omejitve priznanih strškv za ukrep gradnja klesarskih pvezav Priznani strški s le strški gradnje lčene klesarske infrastrukture skladn s Pravilnikm klesarskih pvršinah. Omejitev priznanih strškv tekčega metra klesarske pvezave je dvisna d vrste lčene klesarske pvezave, skladn s pglavjem 8.1.4. Smernic. V primeru prijavljene nalžbe z žj ali širš klesarsk pvezav, se maksimalna mejitev relativn prilagdi pvprečni širini klesarske pvezave (npr. mejitev višine priznanih strškv za tekči meter klesarske steze ptimalne širine 2,0 m je 150,00 EUR, za 2,5 m širk klesarsk stez 187,50 EUR, za minimaln zaknsk dlčen širin 1,0 m pa 75,00 EUR). Za izračun mejitve višine priznanih strškv se uprablja pvprečn širin psamezne vrste klesarske pvezave p dsekih zntraj celtne klesarske pvezave v ukrepu, kater za psamezn vrst klesarske pvezave izračuna prilženi Excel brazec: Pdatki ukrepu. Vrednst investicije za tekči meter je lahk višja d mejitve za psamezn vrst klesarske pvezave, vendar b sfinanciran le del d mejitve. V primeru pteka klesarske pvezave prek križišča s priznani strški tudi strški gradnje naprav in ukrepv za umirjanje prmeta, ki zagtavljaj varnejši in udbnejši prmet klesarjev prek križišč. Nva ureditev mra jasn izkazati ureditev križišča, ki daje prednst klesarski pvezavi pred mtriziranim prmetm (udbnejše prečkanje, pvečanje pvršin namenjenih klesarjem, ukrepi umirjanja prmeta itd.). Priznan stršek je tudi urbana prema, ki je nepsredn pvezana s prmcij klesarjenja (števci klesarjev, pstaje za ppravil kles itd.) kt tudi prema, ki klesarjem pveča udbje klesarjenja (prilagjena urbana prema, naslni za nge in držala na križiščih, stikala za skrajšanje intervala zelene luči na semafrju, indukcijske zanke prilagjene klesarjem ipd.). Priznani strški s tudi strški gradnje premstitvenih bjektv, kt s brvi, nadhdi, pdhdi in dvigala za klesarje, ki s namenjeni izključn klesarjem in stalim aktivnim prmetnim načinm mbilnsti, v klikr prek njih pteka nva ali bstječa klesarska pvezava, zirma s zagtvljeni pgji za varn klesarjenje. Kjer je klesarska infrastruktura nelčljiv pvezana z infrastruktur za pešce (vzpreden ptek), s priznani strški nalžbe tudi strški za vse dejavnsti v nepsredni pvezavi z zagtavljanjem infrastrukture za pešce, če ta dsega minimaln širin 1,5 m na celtni dlžini investicije, b dpustnih lkalnih zžitvah zaradi bstječih bjektv na 10 % dlžine nalžbe. V primeru gradnje infrastrukture za pešce je višina priznanih strškv le-te mejena na 100 EUR/m 2. Gradnja stale cestne in kmunalne infrastrukture (npr. javna razsvetljava, dvdnjavanje, cestišče itd.) se v sklpu urejanja klesarske infrastrukture šteje kt upravičen namen, če je njena izgradnja zirma prenva nujna ali če je namenjena klesarjem in pešcem, vendar s priznani strški nalžbe te infrastrukture mejeni na največ 50 % celtne nalžbe. Omejitve priznanih strškv za ukrep uvedbe sistema izpsje javnih kles Omejitve priznanih strškv nalžb v ukrep uvedbe sistema izpsje javnih kles: - pstavitev pstaje za klesa s stjali in kntrlnim sistemm (največ d 15.000 EUR na pstaj), - nakup kles (največ d 1.000 EUR na kl), - nakup električnih kles (največ d 2.000 EUR na kl), - prgramska prema za upravljanje sistema (največ d 15.000 EUR na sistem). Priznani strški s tudi strški zagtavljanja klicnega centra (delvanje 24/7) in uprabnina sistema za izpsj kles za bdbje enega leta p vzpstavitvi, ki je mejen na 10.000 EUR na pstaj. 4
3. UPRAVIČENE OSEBE ZA KANDIDIRANJE NA JAVNEM POZIVU Upravičene sebe za kandidiranje in pridbitev nepvratne finančne spdbude p tem javnem pzivu s bčine, ki s investitrke v nalžbe klesarske infrastrukture in imaj sprejet Celstn prmetn strategij, za nalžbe uvedbe sistema izpsje javnih kles pa tudi sprejet Odlk načrtu za kakvst zraka. 4. DODATNE ZAHTEVE IN POGOJI ZA KANDIDIRANJE NA JAVNEM POZIVU a) pgji za ukrep gradnje in/ali reknstrukcije klesarskih pvezav Specifični pgji Opis specifičnega pgja Dkazil Izdelan kncept klesarske pvezave Nepsrednst klesarske pvezave Udbnst klesarske pvezave Kncept klesarske pvezave, ki dlča izhdišče in cilj pti ptencialnih vsakdnevnih migrantv, skladn s pglavjem 3.1. v prilgi 1: 1 Klesarjem prijazna infrastruktura smernice za umeščanje klesarskih pvršin v urbana naselja (MZI, avgust 2017). Kncept dkaže ptreb p pvezavi in pda idejn zasnv za zagtvitev klesarske pvezave v be smeri, skladn z načeli smernic. Vlagatelj mra izkazati, da nva pvezava pvezuje izhdišče in cilj pti vsakdnevnih klesarjev skladn s smernicami za umeščanje klesarske infrastrukture v urbanih naseljih. Nalžba lahk predstavlja mrežje klesarskih pvezav v mestu ali pa le en klesarsk pvezav med izhdiščem in ciljem, ki lahk vključuje tudi navezvalne/ napajalne klesarske pvezave. Prjekt v investicijski dkumentaciji mra predstavljati celvit klesarsk pvezav med izhdiščem in ciljem. Celvita pvezava z. ukrep je lahk izveden v več etapah. Dlžina pvezave predstavlja klesarsk tras, ki ni 20% daljša d ptimalne dlžine in daljša trasa nima večjega števila križanj. Na križanjih pvezave z neprednstnimi cestami je predviden nivjsk vdenje klesarja (dvignjeni plat) z. s klančine z vzdlžnimi naklni pd 1:20 ali v primeru klesarskega pasu nepsredn vdenje prek križišča. Klesarska pvezava se ne dviga in spušča na psameznih uvzih (rdeefekt). Prjektna ali investicijska dkumentacija, ki vsebuje grafičn prilg s prikazm bstječega klesarskega mrežja in umestitvij te klesarske pvezave, ki izkazuje pvezvanje dveh različnih bmčij namenske rabe prstra iz OPN (bmčje stanvanj, bmčje centralnih dejavnsti, bmčje prizvdnih dejavnsti, bmčje stavbnih pvršin). Prjektna ali investicijska dkumentacija mra vsebvati grafičn prilg z zarisan ptimaln in načrtvan tras ter izračunm dlžine beh. Pdatek se vpiše v Excel brazec: Pdatki ukrepu. Prjektna dkumentacija 5
b) pgji za ukrep sistema izpsje javnih kles Specifični pgji Opis specifičnega pgja Dkazil Minimaln števil pstaj v sistemu Minimaln števil priklpnih mest na pstaj Oddaljenst pstaj d virv in ciljev pti Ažurne infrmacije številu razplžljivih kles na psamezni pstaji Zagtavljanje klicnega centra Delvanje cel let Sistem b imel vsaj 4 pstaje na različnih delih mesta v minimalni ddaljensti 200 m enega d drugega. Vsaka pstaja mra imeti vsaj 10 priklpnih mest. Psamezna pstaja ni ddaljena več kt 150 m d virv uprabnikv (izhdišča in cilji ptvanj). Sistem b mgčal ažurn (real time) infrmacij številu razplžljivih kles na psamezni pstaji na spletu in aplikaciji za mbilne telefne. Zagtavljanje klicnega centra (delvanje 24/7) in uprabnina sistema za izpsj kles za bdbje enega leta in stal blag zirma stritve, kt izhajaj iz razpisne dkumentacije za predmetn javn narčil. Sistem b delval cel let. V primeru nedelvanja je ptrebn v najkrajšem mžnem času dpraviti napak. c) izvedba nalžbe v skladu z veljavn zakndaj Prjektna dkumentacija Prjektna dkumentacija Prjektna dkumentacija Izjava dgvrne sebe Izjava dgvrne sebe Izjava dgvrne sebe Nalžba, za kater b ddeljena nepvratna finančna spdbuda, mra biti izvedena skladn z vsemi veljavnimi predpisi, zlasti z upštevanjem: - Pravilnika klesarskih pvršinah (Uradni list RS, št. 36/18); - Pravilnika pdrbnejši vsebini dkumentacije in brazcih, pvezanih z graditvij bjektv (Uradni list RS, št. 36/18 in 51/18 ppr.); - Pravilnika univerzalni graditvi in uprabi bjektv (Uradni list RS, št. 41/18) in ustreznih standardv; - Zakna cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 dl. US, 46/15 in 10/18); - Pravilnika prjektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06 in 109/10 ZCes-1 in 36/18); - Pravilnika prmetni signalizaciji in prmetni premi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15, 46/17 in 59/18); - Pravilnika avtbusnih pstajališčih (Uradni list RS, št. 106/11 in 36/18). d) prepved ddelitve nepvratne finančne spdbude v primeru že ddeljenih spdbud Nepvratna finančna spdbuda ne mre biti ddeljena, če je bila za ist nalžb že ddeljena katera kli druga nepvratna finančna spdbuda. e) mžnst pridbitve kredita in nepvratne finančne spdbude za isti ukrep Občina lahk pleg nepvratne finančne spdbude p tem javnem pzivu pridbi tudi kredit Ek sklada p javnem pzivu za kreditiranje kljskih nalžb lkalnih skupnsti. Pri tem mra nalžba izplnjevati pgje tega javnega pziva in javnega pziva za kreditiranje. Občina mra za pridbitev kredita izplniti in predlžiti ustrezne brazce, ki s na vlj na spletni strani Ek sklada. Vsta nepvratne finančne spdbude in kredita ne sme presegati priznanih strškv kreditirane nalžbe, razen v primeru, če se ddeljena nepvratna finančna spdbuda izplača izključn za deln pplačil dbrenega kredita Ek sklada. 6
f) namembnst nalžbe Občina se zavezuje, da vsaj 5 (pet) let p zaključku nalžbe ne b spremenila namena uprabe nalžbe ali izvedla bistvenih sprememb pri uprabi nalžbe, zaradi katerih bi se spremenili prvtni cilji nalžbe. 5. PRAVOČASNA IN POPOLNA VLOGA Osnvni pgj za ddelitev nepvratne finančne spdbude je pravčasn ddana in pplna vlga. Vlga je pravčasna, če je ddana v času trajanja tega javnega pziva. Vlga je pplna, k bčina predlži v celti izplnjene brazce: - Vlga 65SUB-LSKI18; - excel brazec: Pdatki ukrepu; - excel brazec: Finančna knstrukcija nalžbe; in bvezne prilge v elektrnski bliki: - skeniran ter pdpisan sklep sprejemu CPS v zapisu.pdf; - pdpisan in žigsan investicijsk dkumentacij, predlžen v zapisu.pdf skladn z: Uredb entni metdlgiji za priprav in bravnav investicijske dkumentacije na pdrčju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) ali Zaknm cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 dl. US, 46/15 in 10/18), v primeru da se gradnja/reknstrukcija klesarskih pvezav prišteva med vzdrževalna dela na državnih cestah; - pdpisane in žigsane sklepe ptrditvi vseh stpenj investicijske dkumentacije, predlžen v zapisu.pdf; - dkazila zaključeni finančni knstrukciji prjekta: kpija ptrjenega Načrta razvjnih prgramv (v nadaljnjem besedilu: NRP), v katerem s jasn značena šifra, naziv pstavke ter sredstva, ki kažej, da s za nalžb zagtvljeni stali viri bčine (barvana ali pdčrtana) in/ali izjav bčine, da se z naslednjim rebalansm z. najkasneje d izvedbe nalžbe, kateri p veljavni zakndaji zahtevaj usklajen NRP uskladi ime in vire financiranja prjekta v načrtu razvjnih prgramv z nazivm in viri investicij v investicijski dkumentaciji in brazcih prijave; - zahtevan prjektn dkumentacij skladn z veljavn zakndaj, predlžen v zapisu.pdf in ppis del s prjektantsk cen strškv, predlžen v zapisu.pdf in izvirnem zapisu. Za nalžb mra biti predlžen prjektantski ppis del z cen strškv, iz katerega s razvidni rekapitulacija p psameznem ukrepu in izračunana vsta psameznih vrst strškv p ukrepih. V klikr ena nalžba predstavlja več ukrepv, mra biti prjektantski ppis del z cen strškv narejen tak, da se ga da lčiti za vsak psamezen ukrep. Strški nalžbe in stali finančni izračuni mraj biti v evrih (EUR), izračuni na dve decimalni mesti. 6. PRIDOBITEV OBRAZCEV IN INFORMACIJE O JAVNEM POZIVU Javni pziv in dkumentacija za prijav z brazci sta na vlj na spletni strani www.eksklad.si. Elektrnska blika dkumentacije za prijav, ki si j bčine natisnej same, je enakvredna tiskanim brazcem. Javni pziv in brazce lahk bčine narčij pri Ek skladu na spdaj navedeni telefnski številki in jih brezplačn prejmej p pšti. Za naveden dkumentacij pa lahk zaprsij tudi s pisnim zahtevkm, pslanim na naslv: Ek sklad, j.s., Bleiweisva cesta 30, 1000 Ljubljana ali na e- naslv: eksklad@eksklad.si. Infrmacije javnem pzivu lahk bčine pridbij p telefnu na številki 01 241 48 20 v času uradnih ur. 7
7. ROK IN NAČIN PRIJAVE Občine se lahk prijavij na javni pziv d dneva bjave v Uradnem listu Republike Slvenije dalje. Javni pziv velja d prabe razpisanih sredstev zirma d bjave zaključka javnega pziva v Uradnem listu Republike Slvenije. Občina vlži pisn vlg na predpisanih brazcih z vsemi dkazili sebn ali p pšti na naslv: Ek sklad, j.s., Bleiweisva cesta 30, 1000 Ljubljana. 8. POSTOPEK OBRAVNAVE VLOG Pri dlčanju ddelitvi pravice d nepvratne finančne spdbude se uprablja pstpek, dlčen z Zaknm splšnem upravnem pstpku (Uradni list RS, št. 24/06 uradn prečiščen besedil, 105/06 ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13), če ZVO-1 ne dlča drugače. Občina pridbi pravic d nepvratne finančne spdbude p javnem pzivu b upštevanju višine razpisanih sredstev, mejitev in višine nepvratne finančne spdbude p javnem pzivu ter prednstnega vrstnega reda prispetja pplne vlge na Ek sklad. Za vlg in dlčb ddelitvi pravice d nepvratne finančne spdbude se taksa skladn z drugim dstavkm 2. člena in 1. tčk 28. člena Zakna upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 uradn prečiščen besedil, 14/15 ZUUJFO, 84/15 - ZZeIP-J, 32/16 in 30/18 - ZKZaš) ne plačuje. 9. POGOJI ZA IZPLAČILO NEPOVRATNE FINANČNE SPODBUDE a) sklenitev pgdbe Nepvratna finančna spdbuda b izplačana na pdlagi sklenjene pgdbe izplačilu nepvratne finančne spdbude, skladn z izdan dknčn dlčb, s kater je bila bčini ddeljena pravica d nepvratne finančne spdbude. Pgdba b sklenjena p uvrstitvi psameznega prjekta v veljavni Načrt razvjnih prgramv. b) rk za zaključek nalžbe Rk za zaključek nalžbe je 24 (štiriindvajset) mesecev d sklenitve pgdbe izplačilu nepvratne finančne spdbude. V primeru bjektivnih razlgv, ki jih je ptrebn verdstjn izkazati pred iztekm rka za zaključek nalžbe, se rk za zaključek nalžbe lahk pdaljša. Objektivni razlgi s pravilma sam takšne kliščine zirma vire, ki jih bčina ni mgla predvideti niti dklniti in se tudi ne mrej pripisati njeni krivdi. V primeru zamude rka za zaključek nalžbe, pgji za izplačil nepvratne finančne spdbude nis izplnjeni. Za datum zaključka nalžbe se šteje datum zadnjega računa. c) predlžitev dkumentacije zaključku nalžbe Dkumentacij zaključku nalžbe mra bčina predlžiti najkasneje v 2 (dveh) mesecih p izteku rka za zaključek nalžbe. Dkumentacija zaključku nalžbe mra bvezn vsebvati: - pis nalžbe in izplnjevanja pgjev pziva, vključn z ft dkumentacij, ki izkazuje resničnst navedb, kpij računv, pgdb, drugih računvdskih listin enake dkazne vrednsti ter dkazil plačilu, ki se nepsredn nanašaj na izveden dejavnst; - v celti izplnjena brazca Zaključn prčil in Izračun dejanskih priznanih strškv nalžbe (excel brazec). 8
d) izplačil nepvratne finančne spdbude Nepvratna finančna spdbuda se izplača b razplžljivih sredstvih predvidma v 60 (šestdesetih) dneh p prejemu in preveritvi vseh zahtevanih dkazil zaključku psamezne faze nalžbe na bančni račun bčine. Znesek izplačila se uskladi s predlženimi računi b upštevanju pgjev javnega pziva. 10. NADZOR Ek sklad ima pravic kadarkli, v bdbju d izdaje dlčbe ddelitvi pravice d nepvratne finančne spdbude d 6 (šest) let p zaključku nalžbe, z gledi, preverjanjem dkumentacije ali na drug način preveriti namensk prab prejetih sredstev, skladnst dkumentacije in izvedbe nalžbe z dlčili javnega pziva in veljavnimi predpisi. V primeru ugtvljene nenamenske prabe sredstev, kršitev predpisv ali dlčil pgdbe izplačilu nepvratne finančne spdbude je bčina dlžna Ek skladu vrniti prejeta sredstva skupaj z zaknskimi zamudnimi brestmi za bdbje d prejema d vračila neupravičen pridbljene nepvratne finančne spdbude. Ek sklad, Slvenski kljski javni sklad 9