MED RAZGL 2004; 43: PREGLEDNI ^LANEK Andrej Steyer 1 Interakcije med mikrobi Interactions among Microbes IZVLE^EK KLJU^NE BESEDE: bakterije, sig

Transkripcija

1 MED RAZGL 2004; 43: PREGLEDNI ^LANEK Andrej Steyer 1 Interakcije med mikrobi Interactions among Microbes IZVLE^EK KLJU^NE BESEDE: bakterije, signal prenos, feromoni, celica komunikacija Pregledni ~lanek obravnava interakcije v zapleteni mikrobni zdru`bi in razlaga nekatere vidike komuniciranja, kakor tudi interakcije med razli~nimi medicinsko pomembnimi bakterijami. Mikrobi lahko pozitivno vplivajo drug na drugega in s tem sodelovanjem uspe{no premagujejo neugodne razmere v dolo~enem okolju. Vpliv interakcij je lahko tudi negativen, saj {tevilne bakterije in glive s svojimi produkti zavirajo rast ali celo uni~ijo drugo mikrobno celico. Preu- ~evanje teh vplivov je lahko velikega pomena pri iskanju novih alternativnih snovi proti mikrobom za zdravljenje bolezni, ki jih povzro~ajo. ABSTRACT KEY WORDS: bacteria, signal transduction, pheromones, cell communication This review discusses interactions in the complex microbial population and explains some views on communication within the population of medically important microbes. Interactions between various microbes can help them survive in an unfavourable environment, but the influence of microbial interactions can also be negative. Some bacterial and fungal excretion products exert an inhibitory action on other microbes. Investigation of these interactions can be useful for finding alternative antimicrobial agents. This is of great importance in regard to antimicrobial activity and treatment of infectious diseases Andrej Steyer, univ. dipl. mikrobiolog, In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Zalo{ka 4, 1000 Ljubljana.

2 A. STEYER INTERAKCIJE MED MIKROBI MED RAZGL 2004; UVOD Dolgo ~asa so bakterije obravnavali kot samostojne celice z osnovno in edino nalogo, da poi{~ejo ustrezno hranilno molekulo in jo po metabolni poti predelajo ter izlo~ijo kon~ne produkte metabolnih poti. Z razvojem molekularne biologije, biokemije in mikrobne genetike se je znanje o mikrobih nasploh mo~no pove~alo. Prav tako so znanstveniki pridobili {ir{i vpogled v celotno mikrobiologijo. Postalo je vse bolj jasno, da mikrobi vplivajo drug na drugega, bodisi na pozitiven ali negativen na~in. Zna~ilen primer je Flemingovo odkritje antibiotika, ko je po nesre~i kontaminiral bakterijsko goji{~e z glivo Penicillium notatum in videl zavirajo~ u~inek plesni na bakterije. Prava revolucija v mikrobiologiji je bila odkritje sporo~anja med bakterijami, imenovanega Quorum sensing (QS). Odkrili so, da bakterije z izlo~anjem signalnih molekul ob ustrezno veliki gostoti spremenijo vzorec izra`anja genov. V medicinski bakteriologiji je to velikega pomena, saj prav to inducira virulenco (1). Velik pomen ima tudi prenos genetskega materiala med bakterijami. Ta proces poteka tako med sorodnimi kot manj sorodnimi bakterijskimi vrstami, najve~krat pa je pod kontrolo QS (2). V bakteriologiji so odkrili {e en presenetljiv na~in medsebojnega sporo~anja, ki poteka s feromoni (3). Seveda pa v mikrobnem ekosistemu obstaja tudi interakcija na nivoju presnovkov, t. i. metabolno komuniciranje. Metabolne produkte enega mikroba lahko naprej uporabi drug mikrob, s ~imer se ustvari specifi~na mikrobna zdru`ba glede na metabolne sposobnosti mikrobov (4). Mikrobov torej ne moramo obravnavati kot posameznih celic, ampak kot pravo zdru`bo celic, ki se odzivajo na okolje ter delujejo uravnano, usmerjeno in nenaklju~no. SIGNALIZIRANJE IN KOMUNIKACIJA MED MIKROBI Quorum sensing QS je na~in komunikacije med bakterijami in zaznavanje gostote bakterijskih celic s signalno molekulo, ki jo bakterije sintetizirajo in spro{~ajo v okolje. Signalna molekula ali samospro`itelj (avtoinducer) se razlikuje med po Gramu negativnimi in po Gramu pozitivnimi bakterijami (5). Za~etki odkrivanja segajo v {estdeseta leta 20. stoletja, ko so ta sistem prvi~ zaznali pri Vibrio fisheri, ki s signalno molekulo spro`i bioluminiscenco (tvorbo svetlobe). Ta sistem pri Vibrio fisheri uporabljajo kot model razlage za QS. V Vibrio fisheri sta produkta genov luxr/luxi klju~na za bioluminiscenco. Gen luxr kodira transkripcijski aktivator lux operona. Ta operon vsebuje gene, katerih produkti so vklju~eni v bioluminiscenco. Gen luxi kodira sintazo samospro`itelja ali signalne molekule, ki je v tem primeru homoserinlakton. Ko koncentracija bakterij in s tem koncentracija signalne molekule naraste, se le-ta prenese v celico, kjer ob vezavi na protein LuxR spro`i prepisovanje lux operona. LuxR je le ob vezavi s signalno molekulo sposoben spro`iti prepisovanje lux operona (1). QS pri po Gramu negativnih bakterijah Pri velikem {tevilu razli~nih rodov po Gramu negativnih bakterij so odkrili homologe genov luxr/luxi (1). QS pri po Gramu negativnih bakterijah temelji na signalni molekuli, ki je v ve~ini primerov aciliran homoserinlakton. Ta se prenese v bakterijsko celico, kjer ob vezavi na aktivator transkripcije omogo~a prepisovanje dolo~enih genov, katerih prepisovanje je pod nadzorom QS-sistema (5, 6). Kot primer QS je pri po Gramu negativnih bakterijah najve~krat opisan sistem pri Pseudomonas aeruginosa. Pri tej bakteriji so do sedaj odkrili dva QS-sistema. Prvi se imenuje Las QS-sistem. Homolog gena luxi je v tem primeru gen lasi, saj kodira sintazo homoserinlaktona (3-okso-C 12 -homoserinlakton). Homolog gena luxr pa je lasr in kodira aktivator transkripcije {tevilnih genov, vklju~enih v virulenco bakterije, npr. elastaza, proteaza LasA, eksotoksin A. Prav tako LasR ob vezavi s signalno molekulo spro`i prepisovanje gena za transkripcijski aktivator RhlR in sintazo signalne molekule RhlI, ki sta sestavini drugega QS-sistema (Rhl QS-sistem). Signalna molekula za Rhl QS-sistem se razlikuje od signalne molekule Las QS-sistema in je C 4 -homoserinlakton. Signalna molekula Las QS-sistema ni sposobna aktivirati Rhl QS-sistem in obratno. Lahko pa

3 MED RAZGL 2004; 43 signalna molekula Las QS-sistema tekmuje za vezavo na transkripcijski aktivator Rhl QS-sistema in s tem onemogo~a vezavo Rhl-signalne molekule in spro`itev Rhl QS-sistema. Oba sistema torej delujeta v hierarhi~ni ureditvi, pri ~emer je Las QS-sistem dominanten. Avtorji ugotavljajo, da je to zaporedno delovanje obeh QS-sistemov pomembno pri postopnem in ~asovno usklajenem izra`anju virulen~nih dejavnikov (5, 6). QS pri po Gramu pozitivnih bakterijah QS pri po Gramu pozitivnih bakterijah se po naravi signalne molekule razlikuje od QS, ki je opisan pri po Gramu negativnih bakterijah. V tem primeru je signalna molekula kratek peptid. Po prevajanju se preoblikuje in sprosti v zunanjost celice. Te molekule potem ne preidejo v celico, ampak se ve`ejo na transmembranski encim, histidinsko kinazo, ki je del dvokomponentnega sistema. Ta namre~ fosforilira v notranjosti bakterijske celice odzivni regulator. Odzivni regulator po fosforilaciji lahko sam deluje kot transkripcijski aktivator ali pa naprej fosforilira in s tem aktivira drug dejavnik transkripcije (7). Primer QS-sistema po Gramu pozitivnih bakterij je pri bakteriji Staphylococcus aureus. Edini do sedaj znan QS-sistem pri Staphylococcus aureus je sistem agr, ki ga kodira operon agrbcda. Sestavljen je iz dvokomponentnega sistema za posredovanje signala v celico (AgrC/AgrA) ter sistema za tvorbo signalne molekule. V celici se sintetizira kratek peptid AgrD, ki ga encim AgrB spremeni v aktiven oktapeptid. Ta signalna molekula se sedaj prenese v zunanjost bakterijske celice. Ko koncentracija signalne molekule v zunanjosti naraste, se le-ta ve`e na zunanji del transmembranskega proteina AgrC. Ob tej vezavi se AgrC avtofosforilira in prenese fosfatno skupino na odzivni regulator AgrA, ki stimulira prepisovanje molekule RNAIII. Ta molekula deluje kot transkripcijski aktivator za {tevilne gene, vklju~ene v virulenco bakterije (7). Odkrili so, da obstajajo razli~ni tipi signalne molekule. Signalne molekule istih tipov so sposobne navzkri`ne aktivacije QS-sistema pri razli~nih sevih bakterije Staphylococcus aureus z istim tipom signalne molekule. Ugotovili so tudi, da signalne molekule enega tipa zavirajo spro`itev virulence pri bakterijskih sevih drugih tipov (7). Feromoni Feromone so v sedemdesetih letih 20. stoletja prvi~ odkrili pri Enterococcus faecalis, ko so preu~evali konjugativni prenos plazmidov. Komunikacija bakterij s feromoni je klju~nega pomena za konjugativni prenos genetskega materiala in s tem tudi za prenos genetskih zapisov za virulen~ne dejavnike, ki se lahko {irijo med bakterijami. Feromoni so hidrofobni linearni peptidi iz 7- ali 8-aminokislinskih ostankov in so kodirani na kromosomu. Sintetizirajo in izlo~ajo jih sevi enterokokov, ki ne nosijo t. i. sex plazmida. Te celice imenujemo receptorske celice. V donorski celici je prisoten sex plazmid, ki ima zapis za adhezine za zlepljanje celic in zapise za nekatere druge proteine, ki omogo~ajo konjugativni prenos sex plazmida iz donorske v receptorsko celico (dejavniki konjugacije). ^e feromoni niso prisotni, do prenosa ne pride, saj je v donorski celici u~inkovit mehanizem zaviranja izra`anja genov za dejavnike konjugacije. Feromoni v donorski celici ve`ejo in blokirajo protein, ki deluje kot zaviralec prepisovanja pozitivnih regulatorjev za izra`anje dejavnikov konjugacije. Tako se ob prisotnosti feromonov spro`i zlepljanje celic in prenos plazmida iz donorske v receptorsko celico. Bakterijske celice imajo tudi varnostni sistem, ki prepre~i prenos plazmida v okolju z nizko koncentracijo celic. Na plazmidu je zapis za inhibitor feromona (angl.: anti-sex pheromone). Feromoni so namre~ brez inhibitorja za feromon sposobni `e v zelo nizki koncentraciji spro`iti prenos sex plazmida (3, 8, 9). Drugi na~ini komunikacije in signaliziranja med mikrobi Pri mikrobih poznamo {e druge na~ine komunikacije in signaliziranja. Poleg signaliziranja s signalnimi molekulami poznamo {e naslednje sisteme: izmenjava metabolitov, To je zna~ilno za kompleksne bakterijske zdru`be, kot tudi za zdru`be bakterij z nekaterimi evkariontskimi mikrobi (paraziti, glive). Zna~ilen primer je zobni plak, ki ga tvorijo {tevilne razli~ne bakterije. Njihova organizi- 39

4 A. STEYER INTERAKCIJE MED MIKROBI MED RAZGL 2004; ranost je poleg specifi~nih povezav ligand receptor pogojena {e z metabolnim komuniciranjem (10). Substrat, ki pronica preko biofilma skozi glikokaliks, se na zunanji plasti biofilma v bakterijah metabolno pretvori. Stranski produkt ali kon~ni produkt, ki ga te bakterije spro{~ajo, je kot za~etni substrat v metabolnem procesu drugih bakterij. Na sestavo in organiziranost razli~nih mikroorganizmov v biofilmu vplivajo metabolne sposobnosti mikrobov in medsebojno prepoznavanje mikrobov pri neposrednih stikih (11). medsebojno prepoznavanje (neposreden stik), Temelji na povezavah med ligandom in receptorjem. Ligand je molekula na povr{ini bakterije in se zaradi svoje konformacije in aminokislinskega zaporedja idealno prilega z vezavnim mestom receptorske molekule. Receptor je lahko transmembranski protein, ki se ob vezavi liganda aktivira in v notranjosti celice spro`i signal (10). To je samo enostaven prikaz tega dogodka, saj je odziv bakterije rezultat zapletenih in ve~inoma {e nejasnih dogodkov in reakcij, ki se odvijajo v celici. izmenjava genetskega materiala, To je eden od pomembnej{ih dogodkov v mikrobnem svetu. Obravnavajo ga kot samostojen pojav v signalizaciji, ~eprav je to lahko posledica signaliziranja. To je najbolj preu~eno pri bakteriji Bacillus subtilis, ki v gosti bakterijski kulturi v stacionarni fazi rasti postane dovzetna (kompetentna) za privzem tujega genetskega materiala iz okolja. Prenos in sprejem ter priklju~itev proste DNK iz okolja imenujemo transformacija. Kompetenca kot tudi sporulacija se pri tej bakteriji razvije kot posledica signaliziranja med bakterijami s sistemom QS (12). Genetski material se tako lahko prena{a med bakterijami brez neposrednega stika ali neposredno s konjugacijo. Konjugacija je prenos DNK iz ene bakterijske celice v drugo ob neposrednem stiku dveh bakterij. Pomembno vlogo pri konjugaciji imajo nekateri geni na konjugativnem plazmidu, ki so odgovorni za konjugativni prenos plazmida (13). Pogost je tudi posredovan prenos transdukcija, kjer se genetski material prena{a med bakterijami z bakteriofagom (14). POMEN INTERAKCIJ MED MIKROBI V naravi so v normalnih pogojih mikrobne zdru`be z manj{im ali ve~jim {tevilom razli~nih mikrobnih vrst. Vpra{anje, ki si ga lahko zastavimo, je, ali mikrobi vplivajo drug na drugega in kako. Ali obstaja signaliziranje in sporo~anje tudi med razli~nimi vrstami in rodovi bakterij ter ali to sporo~anje presega meje med bakterijami, glivami in paraziti? Na temo teh vpra{anj je bilo opravljenih veliko raziskav. Okvirno bi lahko medsebojni vpliv interakcij med mikrobi razdelili na pozitiven in negativen. Pozitiven medsebojni vpliv interakcij med mikrobi Med pozitivne medsebojne vplive spadajo vse interakcije, pri katerih mikrobi pridobijo neko prednost za pre`ivetje v primerjavi z drugimi, ki teh interakcij nimajo. Prvi tak{en primer je indukcija virulence s QS. Pri Pseudomonas aeruginosa se virulen~ni dejavniki izrazijo {ele ob ustrezni gostoti celic, kar je zelo pomembno zaradi ve~jega u~inka. ^e bi jih bakterija izra`ala od samega za~etka oku`be, bi jih na{ imunski sistem zgodaj odkril in uspe{no odstranil (5). Tako pa se virulen~ni dejavniki pojavijo nenadoma, in to pri vi{ji koncentraciji bakterij. Virulen~ni dejavniki pri Pseudomonas aeruginosa so lahko encimi elastaze, proteaze in tudi proteinske molekule z antigenskimi lastnostmi, ki delujejo v na{em organizmu kot tujki, npr. eksotoksin A. Znan je tudi primer komuniciranja med Pseudomonas aeruginosa in Burkholderia cepacia. Signalna molekula las QS-sistema pri Pseudomonas aeruginosa lahko deluje tudi na QS-sistem bakterije Burkholderia cepacia, pri ~emer pove~a sintezo proteaze in inhibira sintezo sideroforov. Obe bakteriji pa lahko soobstajata v biofilmu ob kolonizaciji plju~, predvsem pri bolnikih s cisti~no fibrozo (6). Tudi nastanek biofilma, ki so ga poleg bakterije Pseudomonas aeruginosa sposobne tvoriti {e {tevilne druge bakterije, je pod kontrolo QS. Biofilm bakterije v organizmu {e dodatno za{~iti pred imunskim odgovorom in zunanjimi vplivi. Dokazali so, da so bakterije v biofilmih veliko bolj odporne proti

5 MED RAZGL 2004; 43 antibiotikom. Hkrati je bakterije v biofilmih zelo te`ko odstraniti, kar v praksi mnogokrat predstavlja veliko te`avo, npr. pri zdravljenju bolnikov z vstavljenimi katetri (7, 15). Pozitiven vpliv mikrobnih interakcij je tudi zagotavljanje ustreznega metabolita v mikrobni zdru`bi. Metabolno sporo~anje ni vezano na en sev bakterije ali na eno vrsto bakterij; poteka med razli~nimi vrstami in rodovi bakterij ter prestopi celo mejo med prokarionti in evkarionti (10). Med pozitivne vplive bi lahko prav tako pri{teli medsebojno sporo~anje bakterij s feromoni. S feromoni npr. bakterija Enterococcus faecalis usmerja prenos genetskega materiala v prejemnika, ki mu lahko dobljena informacija koristi za pre`ivetje v okolju. Pri tem prenosu se ne prena{a le specifi~ni plazmid, ampak se lahko hkrati s plazmidom prena{ajo tudi drugi mobilni genetski elementi, npr. transpozoni (3, 8). Ti pogosto nosijo zapise za odpornost proti antibiotikom. Na nivoju feromonov so odkrili {e komuniciranje med razli~nimi rodovi bakterij. Tak primer je Staphylococcus aureus, ki sintetizira kratek peptid, mo~no podoben feromonu bakterije Enterococcus faecalis. Ima enak u~inek: spro`i»zlepljanje«celic in prenos genetskega materiala med njimi (16). Plazmidi, na katere ima vpliv feromon iz Enterococcus faecalis, ne morejo preiti v Staphylococcus aureus, saj se lahko prena{ajo le med bakterijami iste vrste. Tudi pomno`evanje sex plazmida je mogo~e le v bakterijah Enterococcus faecalis. Korist, ki ga ima Staphylococcus aureus s spro`itvijo konjugacije v Enterococcus faecalis, je, da lahko prejme od Enterococcus faecalis transpozon. Dokazan je prenos transpozona Tn918 iz Enterococcus faecalis v Staphylococcus aureus (17). S tem odkritjem se je pojavila bojazen, da bi Staphylococcus aureus od Enterococcus faecalis pridobil zapis odpornosti za vankomicin. Ta strah je bil upravi~en, saj so leta 2002 v ZDA odkrili za vankomicin odporen sev stafilokoka, katerega genom je vseboval identi~en gen (vana) kot so ga na{li pri enterokoku (18). Negativen medsebojni vpliv interakcij med vrsto let raziskujejo u~inke probiotikov na na{e zdravje. Mikrobna zdru`ba v probiotikih u~inkuje proti razli~nim patogenom, ki lahko povzro~ijo po{kodbe sluznice se~il, spolovil in prebavil (19 21). Probioti~na kultura prepre~uje oku`be sluznic z razli~nimi patogeni. Deluje tako, da (22): prekrije sluznice in s tem prepre~i vezanje patogenih mikrobov na receptorje v sluznici; zavira rast patogenih mikrobov z bakteriocini, bakteriocinom podobnimi snovmi, spremembo ph, stranskimi produkti metabolizma; odvzame hranila. Ve~ina teh domnev {e ni dokazana. Z in vitro poskusi so dokazali protimikrobno aktivnost kvasovk in laktobacilov iz jogurta proti patogeni bakteriji Helicobacter pylori, ki povzro~a razjede v `elod~ni sluznici, povezujejo pa jo tudi z razvojem raka na `elodcu. Najverjetneje gre za topne stranske produkte fermentacije. Z visokotla~no teko~insko kromatografijo (angl. HPLC high pressure liquid chromatography) so ugotovili, da so to nekatere organske kisline in etanol. Ne izklju- ~ujejo pa mo`nosti antimikrobnega delovanja z bakteriocini, saj laktobacili lahko izlo~ajo razli~ne bakteriocine, ki so u~inkoviti tako proti po Gramu pozitivnim kot negativnim bakterijam. Zanimiva je bila ugotovitev, da bodisi kvasovki sami (Kluyveromyces lactis, Issatchenkia orientalis) ali le laktobacili iz jogurta nimajo tako mo~nega in u~inkovitega antimikrobnega delovanja na Helicobacter pylori, kot ~e so skupaj v zdru`bi (23). Pri {tevilnih bakterijah so odkrili sintezo in izlo~anje bakteriocinov. To so ve~ina linearne proteinske molekule, ki v membranah tvorijo pore ali fizi~no prepre~ijo vzpostavljanje vezi med posameznimi enotami peptidoglikana (prepre~ijo transglikozilacijo). Bakteriocin ne deluje na bakterijo, ki ga je izlo~ila, ampak na druge bakterije, ki so lahko zelo sorodne bakteriocin producirajo~i bakteriji. Bakteriocini so lahko tudi bolj {irokospektralni in delujejo na veliko razli~nih bakterij. Tak{en je bakteriocin nizin, ki ga izlo~ajo nekateri sevi bakterije Lactococcus lactis in je do sedaj edini bakteriocin, ki ga uporabljamo kot antimikrobno snov, predvsem v prehrambeni industriji (24, 25). 41

6 A. STEYER INTERAKCIJE MED MIKROBI MED RAZGL 2004; S {tudijo, ki so jo naredili na Novi Zelandiji pri otrocih, starih do 5 let, so v nosno- -`relnem prostoru dokazali nekatere streptokoke, predvsem Streptococcus salivarius, ki producirajo bakteriocinom podobne snovi (angl. BLIS bacteriocin-like inhibitory substances). BLIS delujejo zaviralno na nekatere patogene bakterije, ki povzro~ajo pogosto vnetje srednjega u{esa pri otrocih (S. pneumoniae, S. pyogenes, H. influenzae, M. catarrhalis). V klini~nih poskusih so skupini otrok na nosno sluznico z razpr{ilom nana{ali bakterije, ki so izlo~ale BLIS. Glede na kontrolno skupino so ugotovili, da se je pri skupini otrok z nane{eno kulturo bakterij na nosno sluznico, ki so izlo~ale BLIS, pojavnost akutnega vnetja srednjega u{esa zni`ala (26). Nadaljnje raziskave bodo usmerjene predvsem na ugotavljanje za{~itne vloge teh streptokokov pri akutnem bakterijskem vnetju srednjega u{esa. Nekatere vrste bakterij kot tudi gliva Claviceps purpurea tvorijo {irokospektralno antimikrobno molekulo ε-poli-l-lizin. Deluje na veliko razli~nih mikrobov in prav zaradi tega so jo pri~eli uporabljati v `ivilih kot za{~itno sredstvo pred namno`evanjem mikrobov in kvarjenjem `ivila. Mehanizem delovanja tega lizinskega polimera {e ni znan (27). Najstarej{i znan negativni vpliv interakcij med mikrobi je {e vedno produkcija zelo zgodaj so odkrili, da nekateri mikrobi (predvsem plesni in nekatere bakterije) v dolo~enih pogojih sintetizirajo antimikrobne snovi. To so s pridom izkori{- ~ali v bioreaktorjih, kjer so te pogoje umetno ustvarili in jih spreminjali, tako da so dobili ~im ve~jo produktivnost uporabnih antimikrobnih snovi. V ozadju je seveda zapleten sistem komunikacije in interakcije med temi mikrobi ter regulacijski sistem, ki mikrobom omogo~a, da sinteza antibiotika poteka v to~no dolo~enih pogojih, ko je ta sinteza upravi~ena in potrebna (28). ZAKLJU^EK Ob vseh teh prikazanih dejstvih in znanstvenih dokazih lahko zaklju~imo, da je mikrobni svet zapleten splet povezav med bakterijami, virusi, glivami in paraziti. Medsebojni odnosi, kakr{ne so dolgo pripisovali le evkariontskim ve~celi~nim organizmom, verjetno veljajo tudi za mikrobne celice. Medsebojno sporo~anje in interakcija ter usklajeno delovanje celic s tem ni ve~ lastnost izklju~no evkariontskih ve~celi~nih struktur, ampak prav tako lastnost mikrobnih celic. Ti sistemi komuniciranja in signaliziranja med mikrobi so se razvijali skozi evolucijo. Mikrobi so s tem pridobili lastnost prilagajanja na okolje, kar je predstavljalo veliko prednost pri pre`ivetju neugodnih razmer. S tem so se izoblikovale nekatere vrste simbioz in interakcij tudi med filogenetsko manj sorodnimi mikroorganizmi. Mikrobi so se v evoluciji prilagodili celo do take mere, da so zmo`ni popolnoma spremeniti fiziolo{ke procese v celici ali celo preiti v mirujo~e stanje in tvoriti spore. V ~love{kem organizmu so mikrobi lahko v zelo neugodnih razmerah in tudi na to `ivljenje oz. pre`ivetje znotraj evkariontskega organizma so se prilagodili. Prav to okolje je za mikrobe signal, ki spro`i posebne mehanizme za pre`ivetje. Hkrati si med seboj sporo~ajo in v najustreznej{em trenutku sintetizirajo virulen~ne dejavnike, s katerimi se izognejo uni~enju s strani gostitelja in pridobijo hranilne snovi. Sinteza ter izlo~anje citocidnih in citostatskih snovi s strani mikrobov je prav tako pod kontrolo sistemov, s katerimi se mikrobi sporazumevajo med seboj ali zaznavajo pogoje v okolju, v katerem se nahajajo. To jim omogo~a uspe{no uravnavanje sinteze teh snovi, ki delujejo na druge mikrobe inhibitorno ali mikrobicidno. S tem mikrobi dose`ejo najve~ji mo`ni u~inek antimikrobnih snovi. Poznavanje regulacije izra`anja antimikrobnih snovi `e leta uspe{no izrabljajo v bioreaktorjih, kjer tudi s pomo~jo genskega in`eniringa posku{ajo dose~i ~im bolj{i izkoristek produkcije teh snovi. S tem pridobivajo antimikrobne snovi, ki slu`ijo kot zdravilo pri zdravljenju mikrobnih bolezni. V prihodnosti bo vedno ve~ raziskav, namenjenih mikrobnim interakcijam. Mehanizmi in tar~e teh interakcij nam lahko prinesejo nova spoznanja o odzivu mikrobov na stresne pogoje in o na~inu pre`ivetja. Lahko bodo spoznali idealne tar~e za delovanje novih generacij antimikrobnih snovi. Poleg neposrednega delovanja na celico in na nje-

7 MED RAZGL 2004; 43 no uni~enje bi lahko delovali tudi na komunikacijske sisteme. S tem bi prepre~ili zaznavanje razmer v okolju in medsebojno sporo~anje ter interakcijo med mikrobi, s ~imer mikrobi velikokrat uspejo prelisi~iti gostitelja, da jih ta ni zmo`en uni~iti in odstraniti. Do sedaj so bile narejene in vitro {tudije vpliva dolo~enih snovi za prepre~evanje komunikacije bakterij s QS-sistemom. Rezultati teh raziskav ka`ejo, da nekatere od teh snovi u~inkovito prepre~ujejo izra`anje virulen~nih dejavnikov, ki so pod nadzorom QS-sistema (29). Klini~ni poskusi uporabe in terapevtski pomen teh snovi pa {e ni preizku{en. Za uni~enje patogenega mikroba bi lahko izrabili {e negativne vplive interakcij med mikrobi z neko drugo mikrobno celico, ki v gostitelju ne povzro~a {kode. Ob odkritju ter za~etku {iroke in masovne uporabe penicilina so mnogi znanstveniki napovedovali nadzor nad bakterijskimi povzro~itelji bolezni. Na `alost se je `e nekaj let po tem pojavila ovira pri uresni~evanju teh napovedi razvoj in {irjenje mehanizmov odpornosti proti penicilinu. Tudi proti novim vrstam antibiotikov, ki so pri{li na trg pozneje, so se kmalu pojavili u~inkoviti mehanizmi odpornosti. ^eprav se medsebojno sporo~anje in interakcija med mikrobi ka`e kot zelo u~inkovito mesto delovanja antimikrobnih snovi nove generacije, lahko ob pregledu odziva mikrobov na dosedanje antimikrobne snovi pri~akujemo tudi v tem primeru podoben odziv. Zato je pomembna racionalna in nadzorovana raba antimikrobnih snovi. LITERATURA 1. Fuqua WC, Winans SC, Greenberg EP. Quorum sensing in bacteria: the LuxR-LuxI family of cell density-responsive transcriptional regulators. J Bacteriol 1994; 176 (2): Cvitkovitch DG. Genetic competence and transformation in oral streptococci. Crit Rev Oral Biol Med 2001; 12 (3): Saunders JR. Sex pheromones in bacteria. Nature 1978; 275 (5682): Shapiro JA. Thinking about bacterial populations as multicellular organisms. Annu Rev Microbiol 1998; 52: Kievit TR, Iglewski BH. Bacterial quorum sensing in pathogenic relationships. Infect Immun 2000; 68 (9): Riedel K, Hentzer M, Geisenberger O, Huber B, Steidle A, Wu H, et al. N-Acylhomoserine-lactone-mediated communication between Pseudomonas aeruginosa and Burkholderia cepacia in mixed biofilms. Microbiology 2001; 147: Vuong C, Gerke C, Somerville GA, Fischer ER, Otto M. Quorum-sensing control of biofilm factors in Staphylococcus epidermidis. J infect dis 2003; 188: Wirth R. Sex pheromones and gene transfer in Enterococcus faecalis. Res Microbiol 2000; 151: Dunny GM, Antiporta MH, Hirt H. peptide pheromone-induced transfer of plasmid pcf10 in Enterococcus faecalis: probing the genetic and molecular basis for specificity of the pheromone response. Peptides 2001; 22: Kolenbrander PE, Andersen RN, Blehert DS, Egland PG, Foster JS, Palmer RJ. Communication among oral bacteria. Microbiol Mol Biol R 2002; 66 (3): Davey ME, O'Toole GA. Microbial biofilms: from ecology to molecular genetics. Microbiol Mol Biol R 2000; 64 (4): Tortosa P, Logsdon L, Kraigher B, Itoh Y, Mandic-Mulec I, Dubnau D. Specificity and genetic polymorphism of the Bacillus competence quorum-sensing system. J Bacteriol 2001; 183 (2): Pembroke JT, MacMahon C, McGrath B. The role of conjugative transposons in the Enterobacteriaceae. Cell Mol Life Sci 2002; 59 (12): Davis BM, Waldor MK. Filamentous phages linked to virulence of Vibrio cholerae. Curr Opin Microbiol 2003; 6 (1): Lewis K. Riddle of biofilm resistance. Antimicrob Agents Ch 2001; 45 (4): Muscholl-Silberhorn A, Samberger E, Wirth R. Why does Staphylococcus aureus secrete an Enterococcus faecalis-specific pheromone? FEMS Microbiol Lett 1997; 157 (2): Poyart C, Trieu-Cuot P. Heterogeneric conjugal transfer of the pheromone-responsive plasmid pip964 (IncHlyI) of Enterococcus faecalis in the apparent absence of pheromone induction. FEMS Microbiol Lett 1994; 122: Chang S, Sievert DM, Hageman JC, Boulton ML, Tenover FC, Downes FP, et al. Infection with vancomycin-resistant Staphylococcus aureus containing the vana resistance gene. New Engl J Med 2003; 348 (14): Guarner F, Malagelada JR. Gut flora in health and disease. Lancet 2003; 361: Boris S, Suarez JE, Vazquez F, Barbes C. Adherence of human vaginal lactobacilli to vaginal epithelial cells and interaction with uropathogens. Infect Immun 1998; 66 (5):

8 A. STEYER INTERAKCIJE MED MIKROBI MED RAZGL 2004; Sullivan A, Nord CE. The place of probiotics in human intestinal infections. Int J Antimicrob Ag 2002; 20: Reid G, Burton J. Use of Lactobacillus to prevent infection by pathogenic bacteria. Microb Inf 2002; 4: Oh Y, Osato MS, Han X, Benett G, Hong WK. Folk yoghurt kills Helicobacter pylori. J Appl Microbiol 2002; 93: Riley MA, Wertz JE. Bacteriocins: evolution, ecology, and application. Annu Rev Microbiol 2002; 56: Joerger RD. Alternatives to antibiotics: bacteriocins, antimicrobial peptides and bacteriophages. Poult Sci 2003; 82 (4): Wals T, Power D, Tagg J. Bacteriocin-like inhibitory substance (BLIS) production by the normal flora of the nasopharynx: potential to protect against otitis media? J Med Microbiol 2003; 52: Nishikawa M, Ogawa K. Distribution of microbes producing antimicrobial ε-poly-l-lysine polymers in soil microflora determined by a novel method. Appl Environ Microb 2002; 68 (7): Padma PN, Rao AB, Yadav JS, Reddy G. Optimization of fermentation conditions for production of glycopeptide antibiotic vancomycin by Amycolatopsis orientalis. Appl Biochem Biotechnol 2002; (1 6): Hentzer M, Givskov M. Pharmacological inhibition of quorum sensing for the treatment of chronic bacterial infections. J Clin Invest 2003; 112 (9): Prispelo: