Bubnjar, Karapandža, Kos/ Rehabilitacija - letn. XVII, št. 1 (2018) VPLIV ZGODNJE MEDICINSKE REHABILITACIJE NA SPOSOBNOST GIBANJA STAROSTNIKOV PO ZLOM
|
|
- Jelka Štrukelj
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 VPLIV ZGODNJE MEDICINSKE REHABILITACIJE NA SPOSOBNOST GIBANJA STAROSTNIKOV PO ZLOMU PROKSIMALNEGA DELA STEGNENICE INFLUENCE OF EARLY MEDICAL REHABILITATION ON MOBILITY AFTER HIP FRACTURE IN ELDERLY PATIENTS Marija Bubnjar, dr. med. ¹, Jurij Karapandža, dr. med. ², doc. dr. Nataša Kos, dr.med. ³ ¹ Terme Krka d.o.o. PE Talaso Strunjan ² Splošna bolnišnica»dr. Franca Derganca«Nova Gorica ³ Inštitut za medicinsko rehabilitacijo, UKC Ljubljana Izvleček Izhodišče: Zlom kolka je pogosta poškodba starostnikov. Namen našega dela je bil preveriti vpliv zgodnje medicinske rehabilitacije na sposobnost gibanja. Zanimalo nas je tudi, kako na napredek rehabilitacije vplivajo starost, predpoškodbeno funkcionalno stanje hoje, stopnja samostojnosti pri osnovnih dnevnih aktivnosti, kognitivno stanje, trajanje hospitalizacije, zapleti pri zdravljenju in kraj bivanja pred poškodbo. Metode: V prospektivno raziskavo smo vključili 50 poškodovancev, ki so bili hospitalizirani na Kliničnem oddelku za travmatologijo UKC Ljubljana. Z De Morton lestvico funkcionalne zmogljivosti (DEMMI) smo ocenjevali sposobnost gibanja, s testom risanja ure pa kognitivno stanje. Podatke o poškodovancih smo pridobili iz bolnišnične medicinske dokumentacije in vprašalnika. Rezultati: Povprečni napredek v oceni DEMMI je bil 17,4 točk. Pri poškodovancih, ki so živeli sami, je bilo povprečje razlike ocene DEMMI 22,8 točk. Pri poškodovancih, ki so bili samostojni pri hoji in osnovnih dnevnih aktivnostih, je povprečje razlike ocene DEMMI znašalo 23,2 točk oziroma 20,5 točk. Pri poškodovancih, starejših od 90 let, in poškodovancih s kognitivnim upadom je bilo povprečje razlike ocene DEMMI 5,8 točk oziroma 15,4 točk. Učinkovitost zgodnje medicinske Abstract Background: Hip fracture is a common injury in the elderly. We wanted to check the influence of early medical rehabilitation on mobility of such patients, and how much it depends on age, ability to walk and perform daily activities before the fracture, cognitive function, duration of hospital treatment, complications during treatment and social support. Methods: We included 50 injured people who had been hospitalised at the trauma department of the University Medical Centre (UMC) Ljubljana. We evaluated functional capacity with the De Morton Mobility Index (DEMMI) and cognitive function with the Clock drawing test. Other data were obtained from medical records and using a questionnaire. Results: The average progress in DEMMI score was 17.4 points. In the elderly who lived alone the average DEMMI progress was 22.8 points, in those who walked and performed basic everyday activities independently it was 23.2 points and 20.5 points, respectively. In those over 90 years old and with cognitive decline the average DEMMI progress was 5.8 points and 15.4 points, respectively. The success of early medical rehabilitation depended on the duration of hospitalisation: the average DEMMI score increase for every day of hospitalisation was 1.4 points; Poslano: Sprejeto: Avtor za dopisovanje/corresponding author (MB): marija.miljkovic@ymail.com 19
2 rehabilitacije je bila odvisna tudi od trajanja hospitalizacije, in sicer je dosežek DEMMI za vsak dan hospitalizacije znašal 1,4 točke; odvisnosti od zapletov zdravljenja nismo potrdili. Zaključek: Zgodnja medicinska rehabilitacija starejših poškodovancev po zlomu kolka na Kliničnem oddelku za travmatologijo UKC Ljubljana je izboljšala njihovo sposobnost gibanja. Na izid vplivajo starost, kognitivno stanje, predpoškodbeno funkcijsko stanje in kraj bivanja pred poškodbo. Ključne besede: zgodnja rehabilitacija; sposobnost gibanja; starostniki; zlom kolka; De Morton lestvica funkcionalne zmogljivosti DEMMI the effect of complications during the treatment has not been confirmed. Conclusion: Early medical rehabilitation after hip fracture in the elderly at the trauma department of the UMC Ljubljana improved their mobility. Age, cognitive status, daily activities, mobility and place of residence before the injury were associated with the rehabilitation outcome. Key words: early medical rehabilitation; mobility; elderly; hip fracture; De Morton Mobility Index DEMMI UVOD Zlomi proksimalnega dela stegnenice so v Sloveniji glavni vzrok umrljivosti in bolnišničnega zdravljenja zaradi poškodb za bolnike, starešje od 64 let (1). Pojavnost zlomov bo v prihodnosti še naraščala (2). Najpogostejši vzrok so padci, do katerih prihaja zaradi različnih vzrokov: bioloških, vedenjskih in dejavnikov okolja (3). Zdravljenje zlomov stegnenice je najpogosteje kirurško (4). Zgodnja mobilizacija zmanjša možnost resnih medicinskih zapletov v obdobju po operaciji, sekundarnih zapletov zaradi nepokretnosti ter izboljša zmožnost gibanja in skrbi zase (5). Objektivno ocenjevanje uspešnosti je pomemben del zgodnje medicinske rehabilitacije. V UKC Ljubljana so leta 2012 uvedli klinično pot za zgodnjo obravnavo poškodovancev po zlomu kolka, katere pomemben del je rehabilitacija (6). Za ocenjevanje zmožnosti gibanja pri starostnikih po zlomu kolka uporabljajo De Morton lestvico funkcionalne zmogljivosti (De Morton Mobility Index) DEMMI (7, 8). Cilj naše raziskave je bil oceniti vpliv zgodnje medicinske rehabilitacije na sposobnost gibanja starejših poškodovancev po zlomu kolka. Raziskali smo, ali se učinkovitost zgodnje medicinske rehabilitacije razlikuje glede na starostno skupino, predpoškodbeno zmožnost hoje in skrbi zase (osnovne dnevne aktivnosti), kognitivno stanje, trajanje hospitalizacije, zaplete pri zdravljenju, podporo okolja, iz katerega poškodovanec izhaja. METODE Raziskava je bila zasnovana prospektivno. Potekala je v času od oktobra do decembra 2016 na Kliničnem oddelku za travmatologijo (v nadaljevanju KO za travmatologijo) UKC Ljubljana v sodelovanju z Inštitutom za medicinsko rehabilitacijo (v nadaljevanju IMR) UKC Ljubljana. Raziskavo je odobrila Komisija za medicinsko etiko Republike Slovenije. Vključili smo poškodovance, starejše od 64 let, s primarnim, izoliranim zlomom proksimalnega dela stegnenice, hospitalizirane na KO za travmatologijo UKC Ljubljana. Izključeni so bili poškodovanci z nevrološkimi boleznimi in s stanji, ki onemogočajo mobilizacijo v prvih 24 urah po operaciji (srčno popuščanje, akutni koronarni sindrom, globoka venska tromboza, pljučna embolija, sepsa). Podatke, potrebne za analizo, smo pridobili s pomočjo vprašalnika, ki smo ga izpolnili v pogovoru s poškodovancem in na podlagi medicinske dokumentacije (starost in spol poškodovanca, kraj bivanja, predpoškodbena sposobnost gibanja in skrbi zase, vzrok zloma, način zdravljenja, pridružene bolezni, zapleti zdravljenja, trajanje hospitalizacije, čas do operacije). Vse poškodovance smo ocenjevali s pomočjo lestvice DEMMI ob začetku mobilizacije ter ob odpustu iz bolnišnice. Lestvica DEM- MI je zanesljivo in veljavno merilno orodje, s katerim zaznamo spremembe v obdobju spremljanja. Za izvedbo testa je potrebna minimalna oprema (bolniška soba, postelja, stol, štoparica, svinčnik). Formalno usposabljanje ni pogoj za izvedbo testa, ki ga lahko opravi vsak zdravstveni delavec. Testiranje traja manj kot 10 min, dobro napoveduje padce, uporablja se tudi za nehodeče, nima izrazitega učinka tal in stropa. Ocenjujemo prvo izvedbo petnajstih dejavnosti, ki so razporejene po težavnosti znotraj petih podskupin. Na postelji ocenjujemo dvig medenice, obračanje na bok in usedanje čez rob postelje; na stolu ocenjujemo sedenje brez podpore, vstajanje s stola z uporabo rok in brez njih. Nato ocenjujemo sposobnost samostojne stoje, stoje s stopali skupaj, stoje na prstih in tandemske stoje. Če je preiskovanec zmožen hoje po ravnem, ocenjujemo prehojeno razdaljo; v primeru, da je sposoben prehoditi 50 m, ocenjujemo tudi samostojnost pri hoji. V zadnji podskupini ocenjujemo najzahtevnejše dejavnosti, in sicer sposobnost samostojnega pobiranja svinčnika s tal, hoje nazaj ter poskoka (7). Pri enajstih nalogah je lestvica dvotočkovna, pri štirih pa tritočkovna. Maksimalno število točk je 19. Osnovno število točk se nato pretvori v razmerje od 0 do 100 točk. Večje število 20
3 točk pomeni boljšo sposobnost oziroma večjo samostojnost pri premikanju. Zgodnja rehabilitacija se začne takoj po sprejemu na KO za travmatologijo. Poškodovancu razložimo naravo poškodbe in pomen zgodnje rehabilitacije. Naučimo ga dihalnih vaj, pravilnega izkašljevanja, vaj za vensko črpalko in vaj za moč rok. Po operaciji se nadaljuje z respiratorno vadbo in vajami za vensko črpalko. Prvi dan po operaciji, če ni kontraindikacij, začne poškodovanec z mobilizacijo v postelji. Obravnava je individualna, dinamika napredka je odvisna od psihofizičnega stanja, spremljajočih bolezni, zapletov zdravljenja in sodelovanja. Pri testiranju z lestvico DEMMI smo upoštevali navodila operaterja glede načina mobilizacije in obremenjevanja poškodovanega uda posameznika. Za orientacijsko oceno kognitivnega stanja smo uporabili Test risanja ure (9,10). Za statistično analizo podatkov smo uporabili T test za neodvisne vzorce, analizo variance in regresijsko analizo. REZULTATI V raziskavo je bilo vključenih 50 poškodovancev, 36 žensk (72 %) in 14 moških (28 %). V starostni skupini od 65 do 75 let je bilo osem (16 %) poškodovancev, 36 (72 %) poškodovancev v starosti med 76 in 90 let in šest starejših od 90 let (12 %). Do sprejema v bolnišnico je 31 oseb (62 %) bivalo s svojci, 13 (26 %) jih je živelo doma samih, 6 (12 %) pa v domovih starejših občanov. Pri opravljanju dnevnih aktivnosti je bilo 40 poškodovancev (80 %) samostojnih, osem (16 %) delno samostojnih, dva (4 %) pa sta bila že pred poškodbo nesamostojna. Pred poškodbo je 25 (50 %) poškodovancev hodilo brez pripomočkov, 24 (48 %) jih je pri hoji uporabljalo pripomoček, en poškodovanec (oz. 2 % vseh) se je premikal s pomočjo invalidskega vozička. Pri 47 poškodovancih (94 %) so bile v anamnezi navedene kronične bolezni, v povprečju dve. Kognitivni upad smo zasledili pri 39 poškodovancih (78 %). V 44 primerih (88 %) je bil glavni vzrok za poškodbo padec; 33 poškodovancev (66 %) je padlo doma, 17 pa izven doma (34 %). Zlom vratu stegnenice je utrpelo 26 poškodovancev (52 %), pertrohanterni zlom 20 (40 %), subtrohanterni zlom trije (6 %), pri enem poškodovancu pa je bil ugotovljen tako pertrohanterni kot subtrohanterni zlom. Devetinštirideset poškodovancev (98 %) je bilo zdravljenih kirurško, pri 27 primerih (54 %) je bila narejena osteosinteza, pri 16 (32 %) je bila vstavljena parcialna endoproteza in pri šestih (12 %) totalna endoproteza. Pri 40 poškodovancih (80 %) v obdobju rehabilitacije ni prišlo do zapletov, pri desetih (20 %) pa smo zasledili zaplete: v polovici primerov vnetje spodnjih sečil, pri ostalih pa so bili drugi zapleti. Večji del, 42 poškodovancev (84 %), je v rehabilitaciji sodelovalo, osem (16 %) pa le delno. Nihče od poškodovancev sodelovanja v rehabilitaciji ni odklonil. V povprečju je hospitalizacija trajala 14 dni (najmanj štiri dni, največ 22 dni). V povprečju je od sprejema do operacije preteklo nekaj več kot tri dni. Po odpustu iz bolnišnice je 32 poškodovancev (64 %) rehabilitacijo nadaljevalo v zdravilišču, devet poškodovancev (18 %) v drugi bolnišnici, sedem (14 %) pa jih je rehabilitacijo nadaljevalo v domu starejših občanov. En poškodovanec je rehabilitacijo nadaljeval doma, en poškodovanec pa na URI Soča. Na začetku mobilizacije je povprečna vrednost na lestvici DEMMI znašala 7,3 točk, do odpusta pa je povprečna vrednost narasla na 24,7; povprečna razlika je 17,4. Primerjava napredka med starostnimi skupinami je bila statistično značilna. Rezultat primerjave je prikazan v Tabeli 1. Statistično značilno razliko v povprečni oceni DEMMI smo zasledili med poškodovanci, starimi med 65 in 75 let, ter poškodovanci, starejšimi od 90 let. Poškodovanci, pri katerih kognitivnega upada nismo zaznali, so dosegli statistično pomembnejše izboljšanje rezultatov na lestvici DEMMI kot bolniki s kognitivnim upadom. Statistično značilna je bila razlika v povprečni učinkovitosti rehabilitacije glede na predpoškodbeno samostojnost pri opravljanju dnevnih aktivnostih in hoje (Tabela 2). Poškodovanci, ki so med zgodnjo rehabilitacijo bolj napredovali in dosegli boljše funkcijsko stanje, so bili nato napoteni v zdravilišče, tisti s slabšim napredkom in izidom pa na oddelek za podaljšano bolnišnično zdravljenje v regionalni bolnišnici. Razlika med skupinama je bila statistično značilna. Poškodovanci z najslabšim izidom rehabilitacije so bili odpuščeni v DSO. Opazili smo razliko v napredovanju, tudi glede na prisotnost medicinskih zapletov, ki ni bila statistično značilna. Statistično pomembna je bila razlika glede na kraj bivanja (Tabela 3). Na učinkovitost rehabilitacije statistično je značilno vplivalo trajanje hospitalizacije (v dneh). Z vsakim dodatnim dnem, ki ga je Tabela 1: Primerjava napredka med rehabilitacijo glede na starostno skupino. Table 1: Comparison of progress during rehabilitation between age groups. N Povprečni napredek na DEMMI Mean DEMMI progress SD SE F ANOVA a p Starost (let) Age (years) ,3 9,9 3, ,8 13,4 2,2 >90 6 5,8 9,1 3,7 3,79 0,03 Legenda: N Število poškodovancev, DEMMI De Morton lestvica funkcionalne zmogljivosti, SD standardni odklon, SE Standardna napaka ocene povprečja, ANOVA analiza variance. Legend: N Number of participants, DEMMI De Morton Mobility Index, SD standard deviation, SE standard error of mean, ANOVA one-way analysis of variance. 21
4 Tabela 2: Primerjava napredka med rehabilitacijo glede na prisotnost kognitivnega upada, glede na samostojnost pri opravljanju dnevnih aktivnostih in sposobnost hoje pred poškodbo. Table 2: Comparison of progress during rehabilitation in relation to the presence of cognitive decline, in relation to independence in performing activities of daily living and walking ability before the injury. Število poškodovancev/ Number of injured people Povprečni napredek na DEMMI / Average DEMMI progress Statistični test/ Statistical test p Kognitivni upad / Cognitive decline Da / Yes Ne / No ,4 24,2 t -test 0,051 Dnevne aktivnosti / Daily activities Independent / Samostojen Partially independent / Delno samostojen Dependent / Nesamostojen ,4 6,5 0,0 ANOVA 0,003 Hoja pred poškodbo / Walking before the injury Independent / Samostojna S pripomočkom / With aid ,2 12,1 t -test 0,002 Tabela 3:Primerjava napredka med rehabilitacijo glede na podporo socialnega okolja, prisotnost medicinskih zapletov in kraj nadaljevanja rehabilitacije. Table 3: Comparison of progress during rehabilitation in relation to the support of social environment, in relation to medical complications and according to the continuation of rehabilitation. N Povprečni napredek na DEMMI (SD)/ Average DEMMI progress (SD) Statistični test / Statistical test p Kraj bivanja/ Place of living Doma sam / Alone S svojci / Family DSO /Nursing home ,8 (11,9) 17,7 (12,5) 4,5 (12,8) ANOVA 0,017 Zapleti / Complications Ne / No Da / Yes ,3 14,0 t -test 0,367 Odpust / Discharged to Druga bolnišnica / Other hosp. Zdravilišče / Spa DSO / Nursing home URI Soča / Rehab. hospital Domov / Home ,2 (13,0) 23,4 (9,9) 3,9 (11,8) ANOVA 0,001 poškodovanec preživel v bolnišnici, se je učinek rehabilitacije v povprečju povečal za 1,4 točke na lestvici DEMMI. RAZPRAVA Podobno kot v drugih raziskavah (1-3) je bilo tudi v naši raziskavi največ poškodovancev ženskega spola, najpogostejši vzrok za zlom kolka je bil padec doma. Zgodnja medicinska rehabilitacija poškodovancev po zlomu kolka je pričakovano izboljšala sposobnost gibanja. Izboljšanje je bilo največje pri poškodovancih, starih let, kar je tudi pričakovano glede na izsledke nekaterih podobnih raziskav, v katerih so spremljali izide rehabilitacije po dosežku motoričnega FIM-a za dve starostni skupini poškodovancev v starosti let in tiste nad 85 leti (11, 12). Podobno kot v drugih raziskavah (13,14) smo tudi v naši raziskavi ugotovili povezanost med kognitivnim stanjem poškodovancev in njihovo sposobnost gibanja. V naši raziskavi se je najmanj izboljšala sposobnost za gibanje tistih poškodovancev, ki so pred poškodbo živeli v domovih za starejše občane, najbolj pa pri poškodovancih, ki so pred poškodbo 22
5 živeli sami. To je delno lahko tudi rezultat višje izhodiščne ocene DEMMI. Največji napredek so dosegli poškodovanci, ki so pred poškodbo hodili samostojno in so bili samostojni pri opravljanju osnovnih dnevnih aktivnostih, kar je lahko posledica boljšega predpoškodbenega funkcionalnega stanja. V naši raziskavi smo našli statistično pomembno razliko v učinkovitosti rehabilitacije med poškodovanci, ki so bili pred poškodbo samostojni, in poškodovanci, ki so bili pred poškodbo delno samostojni, ter tistimi, ki so bili pred poškodbo nesamostojni pri opravljanju dnevnih aktivnosti. V literaturi smo zasledili tudi izsledke raziskav, ki ugotavljajo, da predpoškodbeno funkcionalno stanje ne vpliva na funkcionalno mobilnost (15), druge raziskave pa so pokazale, da je to pomemben dejavnik uspeha rehabilitacije (16). V naši raziskavi nismo ugotovili povezanosti med prisotnostjo zapletov po operaciji in napredkom med zgodnjo rehabilitacijo, mogoče zaradi prisotnosti kratkotrajnih, obvladljivih zapletov. Ob zaključku zgodnje medicinske rehabilitacije poškodovanci niso dosegli predpoškodbenega stanja gibanja, kar je v skladu z izsledki obstoječih raziskav. Daegu Lee s sodelavci ugotavlja, da je mesec dni po operaciji zloma kolka le 34,7 % poškodovancev (192 oseb) doseglo predpoškodbeni način gibanja (15). V drugi raziskavi so spremljali izide zgodnje medicinske rehabilitacije pri 100 poškodovancih, starejših od 60 let. 85 jih je bilo odpuščenih domov in 6 tednov po zlomu kolka so z intervjujem po telefonu ponovno izpolnili FIM. Napredek v FIM oceni od odpusta je bil najmanjši pri transferjih in hoji (16). V naši raziskavi je za dober izid rehabilitacije pomembno, da je čas od operacije do rehabilitacije čim krajši, kar je v skladu z ugotovitvami prejšnjih raziskav (15, 16). V raziskavo smo vključili manjše število poškodovancev, ki so glede na kratek čas hospitalizacije ob odpustu pokazali pričakovano zmanjšano sposobnost gibanja. Za oceno gibanja smo uporabili novo lestvico, ki se v Sloveniji po naših podatkih uporablja le poskusno v IMR UKC Ljubljana. V dostopni literaturi nismo našli raziskave, ki bi opisovala učinkovitost zgodnje medicinske rehabilitacije s pomočjo lestvice DEMMI. Potrebne so nadaljnje prospektivne raziskave, ki bi vključevale ocenjevanje mobilnosti z lestvico DEMMI tudi v poakutnem obdobju rehabilitacije poškodovancev po zlomu kolka. Z njo lahko namreč objektivno prikažemo nadaljnje spremembe sposobnosti gibanja, lahko jo uporabimo tudi kot objektivno merilo za utemeljitev, kam naj bo bolnik odpuščen. Potrebno je dodatno raziskati tudi uspešnost rehabilitacije glede na vrsto zlomov, strah pred ponovnim padcem in vpliv bolečine na gibanje. ZAKLJUČEK Zgodnja medicinska rehabilitacija starejših poškodovancev po zlomu kolka v UKC Ljubljana je pomembno izboljšala njihovo sposobnost gibanja. Na slednjo so vplivali številni subjektivni in objektivni dejavniki, ki so bili večinoma prisotni že ob sprejemu v bolnišnico. Z našo raziskavo smo ugotovili, da je rehabilitacija bolj uspešna pri poškodovancih, ki so pred poškodbo živeli sami, ki so bili samostojni pri hoji in osnovnih dnevnih aktivnostih, manj uspešna pa je bila pri starejših od 90 let in poškodovancih s kognitivnim upadom. Učinkovitost zgodnje medicinske rehabilitacije je bila odvisna tudi od trajanja hospitalizacije, odvisnosti od zapletov zdravljenja pa pri naši raziskavi nismo potrdili. Odločitev o napotitvi na nadaljevanje rehabilitacije po odpustu iz bolnišnice je bila odvisna od izida zgodnje rehabilitacije. Kljub hitremu izboljšanju funkcionalne sposobnosti gibanja predpoškodbeno funkcionalno stanje ob odpustu iz bolnišnice ni doseženo, kar kaže na potrebo po nadaljevanju rehabilitacije. Literatura: 1. Rok SM. Epidemiologija zloma kolka v Sloveniji. In: Zlom kolka v Sloveniji. VIII Celjski dnevi, Portorož, Celje: Splošna in učna bolnišnica; 2011: Cooper C, Campion G, Melton LJ. Hip fracture in the elderly: Osteoporos Int. 1992, 2(6): Komadina R. The hip fracture is an injury and disease at the same time. Zdrav Vestn. 2008; 77 Suppl 4: VI-3 IV Mak JC, Cameron ID, March LM. Evidence-based quidelines for the management of hip fractures in older persons: an update. Med J Aust 2010; 192( 1): Oldmeadow LB, Edwards ER, Kimmel LA, Kipen E, Robertson VJ, Bailey MJ. No rest for the wounded: early ambulation after hip surgery accelerates recovery. ANZ J Surg. 2006; 76(7): Kos N, Sedej B, Kos B. Klinične smernice za rehabilitacijo poškodovancev po zlomu kolka. V: Burger H, Goljar N, ur. Klinične smernice v fizikalni in rehabilitacijski medicini. 25. dnevi rehabilitacijske medicine: zbornik predavanj, 14. in 15. marec Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča; 2014: De Morton NA, Berlowitz DJ, Keating JL. A systematic review of mobility instruments and their measurement properties for older acute medical patients. Health Qual Life Outcomes. 2008; 6: De Morton NA, Harding KE, Taylor NF, Harrison G. Validity of the Morton Mobility Index DEMMI for measuring the mobility of patients with hip fracture during rehabilitaton. Disabil Rehabil. 2013; 35(4): Rakuša M, Kogoj A. Clock drawing test new scoring system. Eur J Neurol. 2007; 14 Supl 1: Adunsky A, Fleissig Y, Levenkrohn S, Arad M, Noy S. A comparative study of Mini-Menthal Test, Clock Drawing task and Cognitive-FIM in evaluating functional outcome of elderly hip fracture patients. Clin Rehabil. 2002; 16(4): Arinzon Z, Fidelman Z, Zuta A, Peisakh A, Berner YN. Functional recovery after hip fracture in old-old elderly patients. Arch Gerontol Geriatr. 2005; 40(3): Giaquinto S, Majolo II, Palma E, Roncacci S, Sciarra A, Vittoria E. Very old people can have favorable outcome after hip fracture: 58 patients referred to rehabilitation. Arch Gerontol Geriatr. 2000; 31(1): Goldstein FC, Strasser DC, Woodard JL, Roberts VJ. Functional outcome of cognitively impaired hip fracture patients on a geriatric rehabilitation unit. J Am Geriatr Soc. 1997; 45(1): Heruti RJ, Lusky A, Barrell V, Ohry A, Adunsky A. Cognitive status at admission: does it affect the rehabilitation outcome of eldery patients with hip fracture? Arch Phys Med Rehabil. 1999; 80(4):
6 15. Lee D, Jo Y, Kim SJ. Prognostic factors predicting early recovery of pre-fracture functional mobility in elderly patients with hip fracture. Ann Rehabil Med. 2014; 38(6): Jones GR, Miller TA, Petrella RJ. Evaluation of rehabilitation outcomes in older patients with hip fractures. Am J Phys Med Rehabil. 2002; 81(7):
OCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PRI OSEBAH S KRONIČNO RAZŠIRJENO BOLEČINO
TELESNA VADBA/ŠORT ZA LJUDI PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI Doc.dr.Nika Goljar, dr.med. 13. KONGRES ŠPORTA ZA VSE ŠPORTNA REKREACIJA INVALIDOV Ljubljana, 30.11.2018 Uvod 15 milj. ljudi doživi MK / leto, t.j.
Prikaži večLASTNOSTI BOLNIKOV Z AKUTNIMI LEVKEMIJAMI, ZDRAVLJENIH NA ODDELKU ZA HEMATOLOGIJO UKC MARIBOR V OBDOBJU 2014 – 2015
Jasmina Hauptman, Maja Majal UKC Maribor Laško,7.4. - 9.4.2016 AKUTNE LEVKEMIJE Heterogena skupina klonskih bolezni, ki so posledica pridobljene somatske mutacije in nato nenadzorovane rasti multipotentne
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe, NA STIČIŠČU: PALIATIVNA OSKRBA IN ONKOLOGIJA 9.10.2018, Onkološki inštitut Ljubljana Vloga Internistične prve pomoči pri oskrbi bolnikov z rakom v paliativni
Prikaži večFIZIOTERAPIJA Fizioterapevt v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih
FIZIOTERAPIJA Fizioterapevt v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih Kaj je FIZIOTERAPIJA? Fizioterapija je panoga medicine, ki z neinvazivnimi terapevtskimi metodami skrbi predvsem
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA DELOVNA TERAPIJA, 1. STOPNJA Maruška Golob in Sara Popit OSKRBA UPORABNIKOV S TERAPEVTSKIMI PRIPOMOČKI PO Z
UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA DELOVNA TERAPIJA, 1. STOPNJA Maruška Golob in Sara Popit OSKRBA UPORABNIKOV S TERAPEVTSKIMI PRIPOMOČKI PO ZLOMU KOLKA V PROCESU REHABILITACIJE V ZDRAVILIŠČU DOLENJSKE
Prikaži večPomen zgodnje vključitve bolnika na čakalni seznam za presaditev ledvice Miha Arnol Ljubljana, 28. marec 2019
Pomen zgodnje vključitve bolnika na čakalni seznam za presaditev ledvice Miha Arnol Ljubljana, 28. marec 2019 Presaditev ledvice je najboljši način nadomestnega zdravljenja KOL... ...za bolnike, ki so
Prikaži večPovratne informacije pri 74 bolnikih
Primarij Tatjana Erjavec, dr.med., specialistka interne medicine Telesna vadba po možganski kapi v bivalnem okolju V projekt smo vključili vse v letu 2006 obstoječe klube v Sloveniji. Odzvalo se jih je
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30
Prikaži večREHA
in Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani organizirata 30. dneve rehabilitacijske medicine: 100 LET ORTOPEDSKE TEHNIKE V SLOVENIJI TER REHABILITACIJSKA
Prikaži večI.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in
I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Valentina Prevolnik
Prikaži več(Microsoft Word - KLINI\310NA POT ZA ODSTRANITEV OSTEOSINTETSKEGA MATERIALA.doc)
Javni zdravstveni zavod SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE Černelčeva cesta 15 8250 BREŽICE KLINIČNA POT ZA ODSTRANITEV OSTEOSINTETSKEGA MATERIALA ( OSM ) Prostor za nalepko SPREJEMNI ZDRAVNIK DATUM OPERACIJE
Prikaži večPREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? 2002 Vzrok smrti SKUPAJ Neoplazme Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve Spol - SKUPAJ 18.701
Prikaži večuniverzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva L
univerzitetni klinični center ljubljana University Medical Centre Ljubljana PEDIATRIČNA KLINIKA Klinični oddelek za neonatologijo Bohoričeva 20 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: (01) 522 34 01 Fax.: (01)
Prikaži večVISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C
VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A CHILD WITH EPILEPSY Študentka: SUZANA ZABUKOVNIK Mentorica:
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži večRAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni
Prikaži večDiapozitiv 1
Januar 2014 O PODJETJU V pretežnem delu svoje dejavnosti se podjetje IGRAS IGRALA d.o.o. ukvarja z najatraktivnejšimi orodji za varno igro, zabavo, šport in prosti čas. Smo podjetje, ki lahko s sodelovanjem
Prikaži večDiapozitiv 1
ERASMUS+ MOBILNOSTI Štud. leto 2019/2020 http://www.erasmusplus.si/ Erasmus koda: SI LJUBLJA01 27 DRŽAV ERASMUS+ PRAKTIČNO USPOSABLJANJE MOBILNOST IZVEDENA V OBDOBJU OD 1. JUNIJA 2019 DO 30. SEPTEMBRA
Prikaži večProtokol preiskav za presaditev ledvice Manca Oblak Klinični oddelek za nefrologijo Center za transplantacijo ledvic Ljubljana,
Protokol preiskav za presaditev ledvice Manca Oblak Klinični oddelek za nefrologijo Center za transplantacijo ledvic Ljubljana, 28.03.2019 Uvod Načini izboljšanja izbire bolnikov za zdravljenje s presaditvijo
Prikaži več0 Osnovni podatki o zbirki
SPREMLJANJE BOLNIŠNIČNIH OBRAVNAV ISTEGA TIPA (SPP) Kontaktni podatki Nacionalni inštitut za javno zdravje Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Ga. I. Zupanc, sbo@nijz.si Pravna podlaga za zbiranje
Prikaži več0 Osnovni podatki o zbirki
EVIDENCA BOLEZNI, ZASTRUPITEV IN POŠKODB, KI ZAHTEVAJO ZDRAVLJENJE V BOLNIŠNICI (BOLOB) Kontaktni podatki Nacionalni inštitut za javno zdravje Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Ga. Ana Zgaga, sbo@nijz.si
Prikaži večMicrosoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017
Neobvezni kazalnik kakovosti KAZALNIK ZADOVOLJSTVO S PREHRANO V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA ZA LETO 2017 Kazalnik pripravila Andreja Gruden, dipl. m. s., Hvala Nataša, dipl. m. s. 1. POIMENOVANJE KAZALNIKA
Prikaži večBOLEZNI KOSTI
BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:
Prikaži večDIALIZNI KATETRI KOT DOLGOTRAJNI ŽILNI PRISTOP IN PRI AKUTNI HD/MPF PRI
DIALIZNI KATETRI KOT DOLGOTRAJNI ŽILNI PRISTOP IN PRISTOP PRI AKUTNI HD/PF PRI OTROCIH Rina Rus Klinični oddelek za nefrologijo Pediatrična klinika KRANJSKA GORA, november 2013 Otroci, ki potrebujejo zaradi
Prikaži večKratek pregled vsebine Delovne skupne za izobraževanje odraslih Ema Perme, članica delovne skupine za izobraževanje odraslih pri Evropski komisiji (20
Kratek pregled vsebine Delovne skupne za izobraževanje Ema Perme, članica delovne skupine za izobraževanje pri Evropski komisiji (2014-2015) Ljubljana, 3. december 2014, Strokovni seminar PIAAC Podlage
Prikaži večVloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local
Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO
Prikaži večPowerPoint Presentation
Predstavitev smernic - osteoporoza mag. Suzana Kert, dr. med., spec. spl. med. Zdravstveni dom Maribor Katedra za DM MF Maribor 28. modularna skupina 01.03.2013 1 Viri 1. http://www.endodiab.si/ priporocila/osteoporoza/
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa pripravništva
Prikaži večAKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj
AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Antibiotična kirurška profilaksa Prof. dr. Bojana Beović, dr. med. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana European Centre for Disease Prevention and Control. Point prevalence
Prikaži večRAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO VEČLETNA EVALVACIJA ZAPOSLOVANJA INVALIDOV mag. Aleksandra Tabaj Vodja Razvojnega centra za zaposlitven
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO VEČLETNA EVALVACIJA ZAPOSLOVANJA INVALIDOV mag. Aleksandra Tabaj Vodja Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni direktor
Prikaži večDiapozitiv 1
ERASMUS+ MOBILNOSTI Štud. leto 2018/2019 http://www.erasmusplus.si/ Erasmus koda: SI LJUBLJA01 26 DRŽAV EU + LIBANON http://www.ectsma.eu/ectsma.html MEDICINSKA FAKULTETA je od leta 2008 polnopravna članica
Prikaži večVISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO PREPREČEVANJE ZAPLETOV PRI PACIENTIH Z VSTAVLJENIM URINSKIM KATETROM PREVENTION OF COMPLICATIONS AT THE
VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO PREPREČEVANJE ZAPLETOV PRI PACIENTIH Z VSTAVLJENIM URINSKIM KATETROM PREVENTION OF COMPLICATIONS AT THE PATIENTS WITH INSERTED URINARY CATHETER Študent: POLONA
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)
Prikaži večŠtevilka: 62-4/2014
OE NOVO MESTO Muzejska 5 SI-8000 Novo mesto t +386 7 39 34 195 f +386 7 39 34 101 www.nijz.si info@nijz.si ID DDV: SI 44724535 TRR: 011006000043188 ODZIVNOST V PROGRAM SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO
Prikaži večNLP Monitoring pitne vode
6 ZDRAVSTVENO VARSTVO NA SEKUNDARNI IN TERCIARNI RAVNI 6.2 BOLNIŠNIČNE OBRAVNAVE Podatki kažejo, da je bilo v letu 2017 v vseh slovenskih bolnišnicah 420.146 bolnišničnih obravnav vseh vrst in zaradi vseh
Prikaži večMicrosoft Word - pravila Studentski dom.doc
Pravila o merilih za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskem domu Nova Gorica, 25. julij 2008 Prejmejo: Študentska pisarna Komisija za študentske zadeve Študentski svet Predsednik Predstojnik Ime
Prikaži večEVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje
EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje KAJ SO EVROPSKE REFERENČNE MREŽE? Evropske referenčne mreže združujejo zdravnike in raziskovalce
Prikaži večZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP
Strokovno srečanje Programa Svit SVITOV DAN 2016 Ocenjevanje bolečine pri kolonoskopiji 13. december 2016 Austria Trend Hotel Ljubljana Avtorji: Viki Kotar dipl.zn., Maja Košele dipl. ms., Zoran Georgiev
Prikaži večZapisnik 1
Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:
Prikaži več(Regijsko_poročilo_SVIT)
ODZIVNOST V PROGRAM SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO V LETU 2016 Rak na debelem črevesu in danki je zelo resen zdravstveni problem, ker je v Sloveniji to druga najpogosteje odkrita oblika raka. Pomembno
Prikaži večBizovičar, Rudolf, Javh, Goljar, Rudel, Obržan, Burger/ Rehabilitacija - letn. XV, št. 3 (2016) UČINKI VADBE NA DOMU OB POMOČI VAJ V PISNI IN VIDEO OB
UČINKI VADBE NA DOMU OB POMOČI VAJ V PISNI IN VIDEO OBLIKI PRI BOLNIKIH PO MOŽGANSKI KAPI EFFECTS OF HOME EXERCISE ASSISTED BY WRITTEN AND VIDEO INSTRUCTIONS IN PATIENTS AFTER STROKE asist. dr. Nataša
Prikaži večSezana_porocilo okt2013
Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.
Prikaži večWorkhealth II
SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European
Prikaži večPODATKOVNA ZBIRKA O BOLNIŠNIČNIH IN ZUNAJBOLNIŠNIČNIH OBRAVNAVAH NA REHABILITACIJI Definicije in metodološka navodila za sprejem podatkov o bolnišničn
PODATKOVNA ZBIRKA O BOLNIŠNIČNIH IN ZUNAJBOLNIŠNIČNIH OBRAVNAVAH NA REHABILITACIJI Definicije in metodološka navodila za sprejem podatkov o bolnišničnih in zunajbolnišničnih (ambulantnih) za leto 2014,
Prikaži večNACIONALNO SPREMLJANJE ČAKALNIH DOB Mesečno poročilo za stanje na dan Ljubljana februar 2014
NACIONALNO SPREMLJANJE ČAKALNIH DOB Mesečno poročilo za stanje na dan 1.2.2014 Ljubljana februar 2014 NACIONALNO SPREMLJANJE ČAKALNIH DOB Mesečno poročilo za stanje na dan 1.2.2014 Pripravil: David Breznikar
Prikaži večPowerPoint Presentation
Fizioterapevtska obravnava krhkih starejših odraslih Miroljub Jakovljević ADVANTAGE JA Joint Action on Prevention of frailty 2017-2019 Uvod Absolutno zdravje DUŠEVNO TELESNO DRUŽBENO Absolutno ne-zdravje
Prikaži večDRŽAVNI PROGRAM OBVLADOVANJA RAKA Pilotna projekta celostne rehabilitacije za onkološke bolnike OSNUTEK Datum: november 2018 **
DRŽAVNI PROGRAM OBVLADOVANJA RAKA 2017-2021 Pilotna projekta celostne rehabilitacije za onkološke bolnike 2019-2021 1. OSNUTEK Datum: november 2018 **** Ta dokument je nastal na podlagi Akcijskega načrta
Prikaži večMicrosoft Word - 501_GEO_.doc
SPLOŠNA MATURA IZ GEOGRAFIJE V LETU 2011 Poročilo DPK SM za geografijo VSEBINA 1 Splošni podatki 1.1 Število in struktura kandidatov po izobraževalnem programu in statusu 1.2 Potek zunanjega ocenjevanja
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]
VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE V KONTINUIRANI ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA USTREZNA IN PRAVOČASNA INFORMACIJA PODLAGA ZA VARNO IN KAKOVOSTNO OBRAVNAVO Murska Sobota, 15. Marec 2007 Martina Horvat, dipl. med. sestra
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži večMicrosoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc
Navodila za prijavo raziskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) Definicije raziskav Na OI izvajamo več oblik raziskovalnega dela v vseh organizacijskih enotah. Raziskovalno delo delimo na tri kategorije:
Prikaži večUniverzitetni študijski program Fizika I
Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni
Prikaži večPoročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn
1 Številka: 1382-18/2014 Datum: 31.7.2014 Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu 2013 V poročilu želimo na kratko predstaviti poročanje o domnevnih neželenih
Prikaži večPRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
Prikaži večNACIONALNO SPREMLJANJE ČAKALNIH DOB Mesečno poročilo za stanje na dan Ljubljana september 2014
NACIONALNO SPREMLJANJE ČAKALNIH DOB Mesečno poročilo za stanje na dan 1.9.2014 Ljubljana september 2014 NACIONALNO SPREMLJANJE ČAKALNIH DOB Mesečno poročilo za stanje na dan 1.9.2014 Pripravil: David Breznikar
Prikaži večBolnišnični register tumorjev prsnega koša klinike golnik
POROČILO BOLNIŠNIČNEGA REGISTRA TUMORJEV PRSNEGA KOŠA KLINIKE GOLNIK 2010 2017 Razlaga uporabljenih kratic KG OP RT KT + RT ST KT BSC RP N Me Univerzitetna klinika Golnik Operacija, kirurško zdravljenje
Prikaži večOsnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
Prikaži večVerjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC
Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC VERJETNOST osnovni pojmi Poskus: dejanje pri katerem je izid negotov met
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Seznam predoperativnih preiskav in testov za pripravo pacienta na poseg v osnovnem zdravstvu Zahtevnost posega MALI SREDNJE VELIKI VELIKI ASA razred ASA 1 ASA 2 ASA 3 ASA 4 ASA 1 ASA 2 ASA 3 ASA 4 ASA
Prikaži večMalabsorpcija pri odraslih s cistično fibrozo – izziv za prehransko podporo
Celostna obravnava bolnikov s cistično fibrozo s tranzicijo izzivi po prehodu v odraslo dobo v Sloveniji Barbara Salobir, Izidor Kos 1 Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo Interna klinika, UKC
Prikaži več21st century? RE-THINK DEVELOPMENT
Redni letni strokovni posvet, Rogaška Slatina, 13. november 2015 SKUPINE OTROK, KI SO POSEBEJ OGROŽENE ZA RESEN POTEK RESPIRATORNIH OBOLENJ Kornhauser Cerar Lilijana, KO za perinatologijo, UKC Ljubljana
Prikaži večMicrosoft Word - Strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja_mediji.docx
SPOROČILO ZA JAVNOST Novo mesto, 16. aprila 2018 Strokovno srečanje ob Svetovnem dnevu zdravja NEENAKOST V ZDRAVJU V LUČI DOLGOŽIVE DRUŽBE Novo mesto, 16. aprila 2018 - Na Fakulteti za zdravstvene vede
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Značilnosti odzivanja ciljne populacije v Program Svit Tatjana Kofol Bric, Marcel Kralj, Aleš Korošec, Dominika Novak Mlakar, Tanja Metličar, Ana Lucija Škrjanec SVITOVI DNEVI 2014 Vključevanje oseb v
Prikaži večMicrosoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc
DEJAVNIKI VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI Raziskava II. del Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Ljubljana, avgusta 2010 Vodja raziskave: dr. Dragan Petrovec Izvajalci in avtorji:
Prikaži večSpremembe v patologiji kolorektuma v slovenskih bolnišnicah 5 let po uvedbi programa SVIT
Spremembe v patologiji raka debelega črevesa in danke v slovenskih bolnišnicah 5 let po uvedbi programa SVIT (kirurski aspekt) S. Potrč, F. Jelenc*, U. Marolt Oddelek za abdominalno in splosno kirurgijo,
Prikaži večTelesna vadba bolnikov s cistično fibrozo
Telesna vadba slovenskih bolnikov s cistično fibrozo predstavitev pilotnega projekta društva Rok Bavdek, prof. šp. vzgoje Tema današnjega srečanja V tem prispevku bodo predstavljeni rezultati raziskave,
Prikaži večPowerPoint Presentation
V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni
Prikaži večMaribor, Vabilo k prijavi in sodelovanju pri raziskovalnih projektih»po kreativni poti do znanja 2016/2017«, ki se izvajajo na Medicinski f
Maribor, 01.02.2017 Vabilo k prijavi in sodelovanju pri raziskovalnih projektih»po kreativni poti do znanja 2016/2017«, ki se izvajajo na Medicinski fakulteti UM! Študentke in študenti! Pridobili smo štiri
Prikaži več00a-naslovnica13.2.cdr
38 Bilten SDMI Poročilo s petega srečanja članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi Uvod Na Jelenovem grebenu se je 24.10.2008 odvijalo že 5. tradicionalno srečanje članov Sekcije za informatiko
Prikaži večZdravstveno zavarovanje Best Doctors
Zdravstveno zavarovanje Best Doctors Best Doctors Zdravljenje pri najboljših zdravnikih Zdravje vam prinaša največje obresti. Zato ne oklevajte in se odločite za zavarovanje Best Doctors. Kaj je zavarovanje
Prikaži večDiapozitiv 1
ERASMUS+ MOBILNOSTI Štud. leto 2019/2020 http://www.erasmusplus.si/ Erasmus koda: SI LJUBLJA01 26 DRŽAV EU http://www.ectsma.eu/ectsma.html MEDICINSKA FAKULTETA je od leta 2008 polnopravna članica ECTS-MA
Prikaži večDiapozitiv 1
Hospital Management in Slovenia Univerzitetni klinični center Ljubljana case study University Medical Centre Ljubljana UMC Ljubljana Divisions for Internal Medicine Surgery Gynecology Neurology Pediatrics
Prikaži več00ABILHAND-Kids_Slovenian_Slovenia
Université catholique de Louvain Institute of NeuroScience (IoNS), System & Cognition Division (COSY), Brussels, Belgium. Haute Ecole Louvain en Hainaut Physical and Occupational Therapy Departments, Paramedical
Prikaži večNevropsihološka obravnava bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi asist. dr. Simon Brezovar, univ. dipl. psih. Nevrološka klinika, UKC Ljubljana
Nevropsihološka obravnava bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi asist. dr. Simon Brezovar, univ. dipl. psih. Nevrološka klinika, UKC Ljubljana Število bolnikov z boleznimi možganov v Sloveniji in Evropi
Prikaži večSomatropin Art Annexes I-II-III-IV-SL
Priloga II Znanstveni zaključki in podlaga za dopolnilo povzetkov glavnih značilnosti zdravila in navodil za uporabo, ki jih je predstavila Evropska agencija za zdravila 75 Znanstveni zaključki Splošni
Prikaži večPALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izb
PALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izboljšav v okviru oskrbe pri napredovani demenci in družinske
Prikaži več(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje)
Andragoški center Slovenije 39. Statistični podatki: Vključenost odraslih v formalno izobraževanje Opomba: Informacijo o vključenosti odraslih v formalno izobraževanje (glej informacijo številka 38) nadgrajujemo
Prikaži večNa podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36
Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36/00), 12. ter 15. člena pravilnika o pripravništvu
Prikaži večSEZNAM aktivnosti ob SVETOVNEM DNEVU FIZIOTERAPIJE 2017 Datum (dd.mm) Kraj (lokacija) Aktivnost(i) Ciljna populacija Mediji (PR) Organizator (soorgani
SEZNAM aktivnosti ob SVETOVNEM DNEVU FIZIOTERAPIJE 2017 Datum (dd.mm) Kraj (lokacija) Aktivnost(i) Ciljna populacija Mediji (PR) Organizator (soorganizatorji) Kontakt (ime in priimek) Telefon E-naslov
Prikaži več133E ORGANIZACIJA ENOTE INTENZIVNE NEGE IN TERAPIJE V MAJHNIH BOLNIŠNICAH ENOTA INTENZIVNE NEGE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI TRBOVLJE PRIMER IZ PRAKSE Božica
133E ORGANIZACIJA ENOTE INTENZIVNE NEGE IN TERAPIJE V MAJHNIH BOLNIŠNICAH ENOTA INTENZIVNE NEGE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI TRBOVLJE PRIMER IZ PRAKSE Božica Hribar, dipl.m.s., ET Olgi Doberšek, viš.med.ses. Splošna
Prikaži večPadci so pokazatelji kakovosti zdravstvene nege
132D PREPREČEVANJE PADCEV STROKOVNI IZZIV ZA ZDRAVSTVENO NEGO PREVENTION OF FALLS - A PROFESSIONAL CHALLENGE FOR HEALTH CARE Nevenka Marinšek,viš.med.ses., Zdenka Kramar, dipl.m.s. Splošna bolnišnica Jesenice
Prikaži večPromotion of Health at the Workplace
SIMPOZIJ VARNO IN ZDRAVO DELO PRIMER DOBRE PRAKSE ZDRAVA DELOVNA MESTA ZA VSE GENERACIJE PROMOCIJA DUŠEVNEGA IN TELESNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V POLICIJI VEDENIK LEON Ministrstvo za notranje zadeve
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 3_MACS+_Pozarni_testi_slo.ppt [Compatibility Mode]
Obnašanje jeklenih in sovprežnih stropnih konstrukcij v požaru Vsebina novih požarnih testov Izvedeni so bili požarni preizkusi v okviru projektov FRACOF (ISO požar) COSSFIRE (ISO požar) FICEB (Naravni
Prikaži večMicrosoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc
Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko
Prikaži večPregledni članek / Review Fizioterapija 2019, letnik 27, številka 1 Učinkovitost krožne vadbe za izboljšanje premičnosti pri ljudeh v kroničnem obdobj
Pregledni članek / Review Fizioterapija 2019, letnik 27, številka 1 Učinkovitost krožne vadbe za izboljšanje premičnosti pri ljudeh v kroničnem obdobju po možganski kapi sistematični pregled literature
Prikaži večNika
šč š š č š č š š č č č šč ž č š ž š ž š š č š č č ž š š č ž š ž č š š č č č č šč č š č ž š ž šč č š č šč ž š č č č č šč č š č šč žč č č ž č š Š Š Č č č š š š š č š č š Š Ž Ž Č š š š ž č č Ž Ž Č Š Ž Č Č
Prikaži več2. Model multiple regresije
2. Model multiple regresije doc. dr. Miroslav Verbič miroslav.verbic@ef.uni-lj.si www.miroslav-verbic.si Ljubljana, februar 2014 2.1 Populacijski regresijski model in regresijski model vzorčnih podatkov
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year
Prikaži večMicrosoft Word - program_studenti_PP.doc
I. PREDMET: ŠPORTNA VZGOJA (prilagojene športne aktivnosti) Letnik: 1. in 2. Obseg: 120 ur Sestavljalka programa: mag. Tjaša Filipčič, asistentka I. OSNOVNA IZHODIŠČA PRILAGOJENE ŠPORTNE VZGOJE (v nadaljevanju
Prikaži večPovzetek analize anket za študijsko leto 2012/2013 Direktor Andrej Geršak Povzetek letnega poročila je objavljen na spletni strani Celje,
Povzetek analize anket za študijsko leto 2012/2013 Direktor Andrej Geršak Povzetek letnega poročila je objavljen na spletni strani www.fkpv.si. Celje, marec 2014 Kazalo vsebine 1 UVOD... 1 1.1 Odzivnost
Prikaži večPowerPointova predstavitev
MOŽNOSTI ZDRAVLJEN HEMODIALIZA Razumeti ledvično bolezen, njen potek in vedeti za možnosti zdravljenja KAJ DELAJO LEDVICE čistijo kri in odstranjujejo odvečno vodo iz telesa odstranjujejo presnovke vzdržujejo
Prikaži večDiapozitiv 1
TARČNO ZDRAVLJENJE KLL IN NHL NATAŠA FIKFAK SB NOVA GORICA MARIBOR, OKTOBER 2015 IDELALIZIB SMERNICE ZDRAVLJENJA R/R KLL IN R INDOLENTNEGA NHL SMERNICE ESMO 2015 PRIPOROČILA NCCN 2015 ŠTUDIJA 101-09
Prikaži večSource: Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar required
Source: http://img.rtvslo.si/_up/aplaud/2013/05/11/64 991249 Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar 4.12.1907 23.8.1993 required age : od 12 do 14 let educational interest Ta lekcija
Prikaži več