U D K Optimiranje zobniških gonil Optimisation of Gear Assemblies JANEZ GAŠPERŠIČ - JOŽE FLAŠKER V članku je opisan postopek optimiranja ko

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "U D K Optimiranje zobniških gonil Optimisation of Gear Assemblies JANEZ GAŠPERŠIČ - JOŽE FLAŠKER V članku je opisan postopek optimiranja ko"

Transkripcija

1 U D K Optimiranje zobniških gonil Optimisation of Gear Assemblies JANEZ GAŠPERŠIČ - JOŽE FLAŠKER V članku je opisan postopek optimiranja konstrukcijskih parametrov večstopenjskih zobniških gonil z uporabo genetskega algoritma. Predstavljeno je delovanje genetskih algoritmov in uveden posplošen model gonila. Glavna prednost postopka sta uporabnost in stabilnost pri široki paleti problemov. The paper presents a method for optimisation of design parameters of multi-stage gear assemblies based on the genetic algorithm. The genetic algorithm is presented and a simplified gear assembly model is introduced. The main advantage o f the presented optimisation procedure is its stability and applicability to many optimisation problems. 0 UVOD Pri konstruiranju zobniških gonil moramo predvsem zagotoviti njihovo funkcionalnost v predpisani dobi trajanja. Poleg tega si prizadevamo za minimizacijo velikosti gonil in njihovih sestavnih delov, kar vodi k minimalni teži, majhni porabi materiala in nizki ceni. Pojavijo se številne geometrijske, kinematične, trdnostne, tribološke, tehnološke in ekonomske omejitve, kijih moramo pri tem upoštevati. Posplošeno postopek sinteze obsega: - definiranje funkcionalnosti, omejitev in izbiro kriterija optimizacije, - ločitev parametrov na odvisne in neodvisne ter izgradnjo modela gonila na podlagi podanih zahtev, - iterativen proces iskanja najugodnejše konstrukcijske variante s sprotno analizo modela. V prvem koraku podamo konfiguracijo gonila, režime obratovanja, prenosne moči, predpisane vrtilne hitrosti, prestavna razmerja, medosja in drugo. Naloga optimizacijskega algoritma je poiskati tako kombinacijo modulov, števil zob, širin zobnikov in kotov poševnosti ozobja, da namenska funkcija zavzame najmanjšo vrednost. 0 INTRODUCTION The primary goal when designing gear assemblies is to ensure their functionality for a certain service-life. In oder to reduce the production cost by rational use of the material it is often required that the overall dimensions of the assembly as well as the dimensions of its parts have to be optimised with respect to the minimum weight. One needs to take into account the geometric, kinematic, mechanical, tribological, technological and economic constraints. The generalised optimisation procedure consists of: - the definition of functionality, constraints and selection of the optimisation criteria; - identification of independent variables and definition of the gear assembly model; - an iterative search process to find a theoretically ideal gear assembly design based on comprehensive model analysis. In the first step, the assembly configuration, operating modes, transmitted powers, prescribed angular velocities, speed ratia, centre distances and other prescribed features of the gear assembly have to be specified. The purpose of the optimisation is to find a proper combination of gear moduli, number of teeth, teeth widths and tooth helix angles, at which the objective function reaches the minimum value. 1 POSEBNOSTI OPTIMIZACIJE ZOBNIŠKIH GONIL V literaturi najdemo mnogo primerov optimizacij zobniških dvojic posameznih dvojic kakor tudi posameznih izvedb večstopenjskih zobniških gonil [6]. Največkrat je prikazana uporabnost determinističnih (običajno gradientnih) metod optimizacije. Uporablja se več optimizacijskih kriterijev, pogosto kriterij minimalne vsote prostornine delilnih valjev: 1 PARTICULARITIES OF THE GEAR ASSEMBLY OPTIMISATION Several gear pair optimisation procedures, as well as optimisation procedures for selected types of multi-stage gear assemblies have been proposed in the past [6]. These are based on deterministic (usually gradient) optimisation methods. Several optimisation criteria can be used, most commonly the criterion of the minimum sum of pitch cylinder volumes:

2 F = X ( W"'Z' cos(/?0, ) ) V I > /=1 /=1 (O- Simbol P. označuje funkcije omejitev, ki obsegajo množico dodatnih parametrov (koeficiente profilnih premikov, stopnje profilnega ubiranja, lastnosti materialov in drugo). Posamezni parametri, ki bistveno vplivajo na konstrukcijo gonila (števila zob, moduli, medosja), lahko zavzamejo le celoštevilčne, standardizirane oziroma poprej izbrane vrednosti. Namenska funkcija postane zaradi tega nezvezna in dobi značilno stopničasto obliko. Gradientne metode niso najprimernejše za reševanje takih problemov, saj nezmožnost natančnega določanja odvodov namenske funkcije bistveno omejuje njihovo uporabnost. Zato se postopek izvaja v več fazah, ki vedno vključujejo tudi naključno iskanje. V vsakem primeru je treba izračunati vrednost namenske funkcije v velikem številu točk. To kaže, da standardne metode na tem področju ne morejo izkoristiti vseh svojih prednosti, kar dopušča uporabo alternativnih metod optimiranja. 2 GENETSKI ALGORITEM OPTIMIZACIJE Genetski algoritem je postopek optimizacije, ki temelji na posnemanju osnovnih načel naravnega razvoja. Glavne značilnosti genetskih algoritmov: - postopek vodijo verjetnostna pravila in ne deterministična načela; - uporabljajo karakteristično binarno kodiranje nabora parametrov in ne računajo neposredno s parametri; - iskanje se ne prične v eni točki, ampak hkrati na celi množici točk; - potrebujejo le funkcijsko vrednost namenske funkcije v posamezni točki, ne pa tudi vrednosti odvodov ali kakšnih drugih informacij. Genetski algoritmi potrebujejo razmeroma veliko število izračunov funkcijske vrednosti namenske funkcije. Zato hitrost konvergence pri gladkih unimodalnih funkcijah, katerih lastnosti razmeroma dobro poznamo, ni velika v primerjavi z bolj determinističnimi metodami. Glavna prednost je v robustnosti. To pomeni, da nezveznost in večmodalnost namenske funkcije ne motita v tolikšni meri in je zato pričakovati konvergenco proti globalnemu ekstremu pri široki paleti funkcij [1], Značilno za genetske algoritme je kodiranje parametrov. Najpreprostejše je binarno kodiranje, ki se običajno uporablja. Množico neodvisnih spremenljivk namenske funkcije kodiramo tako, da zapišemo vsako spremenljivko v binarni obliki, zapise pa nato nanizamo enega poleg drugega. Tako dobljen niz popolnoma določa neko konstrukcijsko varianto. Imenujemo ga kromosom. Parametri so izraženi v diskretni obliki, kar je nadvse dobrodošlo pri optimiranju gonil. Symbol P. represents the constraint functions that take into account a number of additional parameters (profile adjustment coefficients, material properties, etc.) Many parameters, which considerably affect the design of the gear assembly (the number of teeth, moduli, centre distances), are only allowed to take integer values, standardised or some explicitly prescribed values. In this way the objective function becomes non-uniform and has a typical step shape. Gradient methods are not best suited for solving such problems because the derivatives of the objective function cannot always be analytically determined. Therefore, the optimisation procedure needs to be carried out in several stages, that always include the random search patterns. In all cases, it is necessary to evaluate the objective function at a significant number of parameter points. This shows that the usual methods of optimisation cannot be fully implemented in this specific field. This implies that the use of some alternative methods is necessary 2 GENETIC OPTIMISATION ALGORITHM The genetic optimisation algorithm is an optimisation procedure, which is based on the imitation of the principles of natural evolution. Important characteristics of the genetic algorithms are: - the procedure is governed by probabilistic transition rules and not by deterministic principles; - characteristic binary coding of the parameter set is used, and parameters are not directly involved in computations; - the search process does not begin from a single point, but from a population of points; - at every point only the value of the objective function is required, without the need to determine gradients or any other information. Genetic optimisation algorithms in principle require many objective function evaluations. Therefore, their efficiency cannot be directly compared with deterministic methods, in which the objective functions are smooth, uni-modal and well defined. The main advantage of the genetic optimisation algorithms is their robustness. This means, that non-uniform and multi-modal objective functions make it more difficult to find the global extreme on a much smaller scale, if compared to the gradient methods [ 1]. Parameter coding is a characteristic feature of genetic algorithms. The simplest and most commonly used is binary coding. A set of independent parameters of the objective function is coded in a form of binary strings which are recorded sequentially. The resulting binary string is called the chromosome, which fully describes the related design. In this way, the discrete nature of variable description is introduced, which is very convenient for the optimisation of gear assemblies.

3 Genetski algoritem simulira razvoj populacije organizmov. Najprej naključno izberemo začetno množico točk, ki jo, glede na analogijo z biološkimi sistemi, imenujemo začetna populacija. Posamezne točke pomenijo člane populacije. Nato vsakemu članu priredimo stopnjo prilagojenosti, ki določa verjetnost njegovega preživetja. Če uporabimo običajno terminologijo: vsaki začetni točki priredimo vrednost namenske funkcije. Velikost populacije običajno predpišemo vnaprej in se med optimizacijo ne spreminja [2], Genetski algoritem skuša izboljšati sedanjo populacijo. Za kriterij uspešnosti običajno vzamemo povprečno vrednost prilagojenosti njenih članov, pomemben podatek pa je tudi raztros od tega povprečja. Vseskozi med izvajanjem algoritma si prizadevamo izboljšati povprečje in hkrati vzdržujemo dovolj velik raztros. Postopek poteka tako, da s procesom selekcije izbiramo člane osnovne populacije in jih preoblikovane s tako imenovanimi genetskimi operatorji uvrščamo v naslednjo generacijo. Način selekcije je izredno pomemben za pravilno delovanje algoritma. Osnovni teorem genetskih algoritmov zahteva, daje verjetnost izbire posameznega člana tem večja, čim večja je njegova prilagojenost. Dobre rezultate pri praktičnem delu daje metoda stohastičnega vzorčenja ostanka brez zamenjave. Izkazalo seje, da ni dobro, če je verjetnost izbire nekega člana premosorazmerna z njegovo prilagojenostjo. To bi omogočilo prevelik vpliv najuspešnejših članov in povzročilo konvergenco k lokalnim rešitvam. Prehitro konvergenco preprečimo tako, da pred postopkom selekcije popravimo prilagojenost vseh članov in umetno zmanjšamo razliko med uspešnimi in manj uspešnimi člani. Znanih je več metod skaliranja, praktične izkušnje pa dajejo izrazito prednost metodi rangiranja [4], Pri tej metodi člane sortiramo glede na njihovo vrednost prilagojenosti. Popravljeno prilagojenost člana predstavlja njegova razvrščenost. Hitrost konvergence lahko uravnavamo, če prilagojenost še dodatno popravimo z linearno funkcijo spremenljive strmine. Glavni genetski operatorji so: reprodukcija, križanje in mutacija. Reprodukcijaje uvajanje znanega Danvinovega načela naravne selekcije, ki pravi da preživijo le najmočnejši organizmi. Praktično jo izvedemo tako, da člane, izbrane s postopkom selekcije, prenesemo nespremenjene v naslednjo generacijo. Postopek zagotavlja, da imajo točke z večjimi vrednostmi namenske funkcije večjo možnost, da sodelujejo kot temelj pri iskanju v naslednji iteraciji. S tem je do neke meje zagotovljeno stabilno povečanje povprečne prilagojenosti populacije, ne pa tudi zvečanje prilagojenosti najuspešnejših članov. Če bi uporabili samo ta operator, bi po nekaj generacijah populacijo sestavljale samo kopije najuspešnejšega člana iz začetne populacije. The genetic optimisation algorithm simulates the population development of living organisms. At the start the group of points-members is randomly selected, which - by analogy to biological systems - is called the primary population. Individual members are represented by a single point. The fitness value is then assigned to every member, which determines the ability of the member to survive. In the optim isation terminology it may be stated that every point is assigned an objective function value. The population size is usually prescribed at the beginning and does not change during the optimisation process [2]. The genetic algorithm tends to improve the current population. The criterion of improvement is usually the average of member fitness values; other important information is also the standard statistic deviation from the average value. During the optimisation the average population fitness should be improved, while at the same time sufficient deviation needs to be maintained. The evolution process consists of the members selection according to some selection mechanism and then their transformation by the genetic operators into the next population generation. The selection mechanism is very important for appropriate functioning of the algorithm. The fundamental theorem of genetic algorithms implies that the probability of member selection is larger, if its fitness value is also large. The most popular and efficient method is that of stochastic remainder sampling without replacement. It has been shown that the probability of member selection should not be directly proportional to the member s fitness. That would allow for exaggerated influence of just a few of the fittest members and would result in a premature convergence to local peaks. Such domination may be prevented by using the fitness scaling function to reduce artificially the fitness differences between members. Several scaling procedures may be used, however the practical experience shows that the ranking method is the best [4], By using this method, the members are sorted according to their fitness. The corrected member fitness is now represented by its rank. The convergence speed may also be controlled by using the additional linear rank correction function with variable gradient. The fundamental genetic operators are reproduction, crossover and mutation. Reproduction is essentially the implementation of the well known Darwinian principle of natural selection, which predicts the survival of only the fittest members. It is easily implemented by copying the selected members to the next generation without any modifications. This ensures continuous growth of the population average fitness, however no improvements are made to the fittest of individuals. If only this operator is used, it results after a few generations in an unbalanced population consisting only of copies of the best fitted individual from the primary population.

4 Pri križanju dveh organizmov prihaja do nastanka novih organizmov. Vsak izmed novo nastalih članov podeduje nekatere lastnosti enega ter preostale lastnosti drugega starša. To je gonilni proces optimizacije, ker pripravlja vedno nove konstrukcijske rešitve na podlagi uspešnih znanih rešitev. Najboljše praktične rezultate pri optimiranju gonil daje zvezni operator križanja [3], Najprej z uporabo selekcije izberemo dva starša Pl in P2 iz trenutne populacije. Z generatorjem naključnih števil izberemo masko M, tako daje verjetnost logičnega stanja 1 vsakega posameznega bita v maski 50%. Splošno lahko operator križanja zapišemo v obliki: The crossover operator produces new members by mating two selected individuals. Every newborn member inherits some properties from both parents. This is the motive process of the genetic algorithm because it generates new, better solutions that are based on the best existing solutions. The uniform crossover operator provides the best practical results [3], Using this technique the two parents PI and P2 are selected from the current population. Then the crossover bit mask M is randomly generated in such a way that the probability of each bit being set to 1 is equal to 50%. The crossover operator may be generally written in the form: e ( ( e 'I Cl =.Pl v P lv P 2 A A / l J / e '( * N _čl C2 = Pl v P lv P 2 A M A / J \ Pri križanju se ohranjajo tiste lastnosti (biti), ki so skupne obema staršema, vse preostale pa se naključno izmenjajo. pi iw n w mwhtwn P2 m ^TW iriw rrrrrm «cnsmsimiraziim c* iiiinifflcnfflhiefflffl Sl.l. Primer zveznega operatorja križanja Fig. 1. An example o f the uniform crossover The crossover operator preserves the features (bits) that are common to both parents, while the remaining features are mixed randomly. Mutacija je proces, ki povzroča naključne napake pri razmnoževanju. To je zaželen pojav, kadar se pojavlja s pravilno dozirano verjetnostjo. Mutacija skrbi za stalno nastajanje alternativnih variant in s tem pomaga vzdrževati potreben raztros populacije. Ko z uporabo selekcije in genetskih operatorjev določimo vso populacijo naslednje generacije, je prva iteracija postopka končana. Postopek ponavljamo, dokler ni izpolnjen kriterij za ustavitev postopka. Tega je razmeroma težko postaviti. Tu si ne moremo pomagati z naravnimi analogijami. Povprečna vrednost prilagojenosti članov se lahko med optimiranjem tudi zmanjša, nato pa spet močno zveča inje ni mogoče neposredno uporabiti kot končni kriterij. Običajno predpišemo največje število generacij, kije glede na zmogljivost računalnika še časovno sprejemljivo, poleg tega pa nadziramo porast prilagojenosti najboljšega člana populacije. Če v predpisanem številu generacij ne pride do izboljšave, postopek ustavimo. Mutation is an operator which introduces random errors into the member reproduction process. This is very useful, when the mutation occurs with appropriate probability. Mutation continuously generates alternate designs and helps to maintain sufficient population diversity. The first iteration is finished after the next population is generated using the three genetic operators. The procedure is then repeated until the optimisation termination criterion is reached. It is difficult to find the appropriate termination criteria since there are no biological analogies. The average population fitness may decrease or strongly increase during the optimisation, and therefore cannot be directly used as a termination criterion. It is customary practice to define the number of generations with regard to the available computer capabilities and to track the fitness of the best population member. If there are no improvements in the prescribed number of generations, the algorithm can be stopped.

5 Poleg števila članov populacije sta osnovna kontrolna parametra genetskega algoritma verjetnost, s katero se pojavlja križanje, in verjetnost mutacije. Da dosežemo dobro učinkovitost postopka, je treba pazljivo nastaviti te parametre. 3 MODEL GONILA Pred pričetkom optimizacije je treba definirati namensko funkcijo in omejitve. V ta namen v računalniškem pomnilniku zgradimo model večstopenjskega gonila, ki enolično opisuje njegove lastnosti. Z namenom, da izkoristimo prednosti, kijih ponujajo genetski algoritmi posplošimo model do te mere, da dopustimo poljubno število zobnikov, gredi in režimov obratovanja. Mogoče so seveda poljubne razmestitve zobnikov in različne povezave med njimi. Povezave se lahko spreminjajo glede na režime, v katerih obratuje gonilo. Predpisati je mogoče vse vrtilne hitrosti, prestavna razmerja, medosne razdalje, module, števila zob, širine zobnikov, kote poševnosti, materiale, ali pa izbiro nekaterih izmed njih prepustiti optimizacijskemu algoritmu. V tem primeru moramo seveda podati meje, v katerih dopuščamo spreminjanje. Vsakemu od omenjenih parametrov je mogoče prirediti tudi spisek dopustnih vrednosti, od optimizacijskega algoritma pa zahtevati, da izbira samo med njimi. Omejimo se na valjaste zobnike na negibnih vzporednih gredeh, model pa bo mogoče v prihodnosti posplošiti tudi na planetna gonila. Uporaba objektno usmerjenih programskih jezikov omogoča preprosto izvedbo prilagodljivega modela. Posamezne elemente gonila definiramo kot objekte in jim priredimo pripadajoče lastnosti. Poglavitno vodilo pri snovanju modela gonila je bilo, da mora biti katerikoli podatek zapisan samo na enem mestu in to v sklopu tistega objekta, kateremu fizično ali logično pripada. Povezave med objekti omogočimo s kazalci. Takšna zasnova modela, skupaj z dinamičnim alociranjem pomnilnika omogoča, da modelu zlahka dodajamo ali odvzemamo nekatere elemente in ga tako interaktivno prilagodimo potrebam uporabnika. Osnovni objekti so: zobnik, os, režim,prenos, dvojica in material. Objekti tipa zobnik vsebujejo poleg osnovnih lastnosti (število zob, modul, koeficient premaknitve, kot poševnosti ozobja itn.) tudi kazalca na objekta tipa os in material. Objekt os določa premico v prostoru, na kateri je središče zobnika in vsebuje le koordinate te premice, medtem ko objekt material vsebuje številne podatke o lastnostih materiala, termični obdelavi in tehnološke podatke, ki so neposredno vezani na ta material. Objekt dvojica vsebuje prestavno razmerje, medosje in kazalca na soubirajoča zobnika. Pretok moči podajata objekta režim in prenos. Režim določa vstopno moč, število ur obratovanja v tem režimu in kazalec na objekt tipa prenos. Ta vsebuje kazalec na ustrezni zobnik in njegovo število vrtljajev v trenutnem režimu. Povezave med osnovnimi objekti modela gonila na sliki 2 so prikazane na sliki 3. Apart from the number of population members, the fundamental control parameters of the genetic algorithm are the probability of crossover and mutation. In order to ensure the effectiveness of the optimisation it is necessary to choose carefully these parameters. 3 MODEL OF THE GEAR ASSEMBLY Before the process of optimisation can be started it is necessary to define the objective function and its domain. For that purpose the model of the multi-stage gear assembly needs to be adequately built in the computer memory. To emphasise the advantages of genetic algorithms the generalised model of the gear assembly design is implemented, which allows for the modelling of any number of gears, shafts and operating modes. Any placement of gears and different links between them is allowed. Links may be defined separately for every operating mode. It is possible to explicitly define all angular velocities, speed ratia, centre distances, moduli, numbers of teeth, teeth widths, teeth helix angles, and materials, or to leave the selection of some parameters to the optimisation algorithm. In the latter case it is necessary to define the parameter limits. It is also possible to assign a list of allowed discrete values to some parameters, and the optimisation process should be able to choose only among them. Here, the discussion is limited only to spur and helix gears positioned on stiff parallel shafts. However, the model can also be extended to planetary gear assemblies. A flexible simulation model can be easily defined by using the object oriented programming. Individual elements or the design are defined as objects, with assigned apparent features. The individual design parameter is exclusively stored only once in the framework of the object where it physically and logically belongs. Links between objects are defined by pointers. Such model architecture, together with the dynamic computer memory allocation, enables easy customisation of the model by addition or removal or some model elements upon user request. The basic objects of the gear assembly are: gear, axis, operating mode, transmission, pair and material. Gear type objects comprise not only the typical gear parameters (number of teeth, module, coefficient of profile adjustment, teeth helix angle, etc.) but also pointers to the objects of type axis and material. The axis object determines the axis of the particular gear in space, and comprises only the coordinates of the centre - line, while the material object comprises numerous material properties of the gear, as well as the manufacturing data and thermal treatment data. The object pair includes speed ratio, centre distance and pointers to meshing gears. The power flow is defined by the object mode and transmission. The mode object contains the input power, anticipated number of hours for operating in that mode, and a pointer to the object of type transmission. The transmission object consists of the pointer to the assigned gear and its angular velocity in the current mode. Links between basic objects of the example design, shown in Figure 2, are illustrated in Figure 3.

6 Sl. 2.Model gonila Fig. 2: Gear assembly model Sl. 3. Povezave med osnovnimi objekti gonila (O - os, M - material, Z - zobnik, P - dvojica, T - prenos, R - režim) Fig. 3. Links between basic objects o f the gear assembly (O - axis, M - material, Z - gear, P - pair, T - transmission, R - mode) Očitno je, da vsi omenjeni parametri niso medsebojno neodvisni, zato je treba izdelati algoritem, ki loči odvisne spremenljivke od neodvisnih in prouči morebitne napake, nastale pri vnosu podatkov. To omogoča posredovanje izključno neodvisnih parametrov algoritmu optimizacije in interaktivno kontrolo vnosa podatkov. Vsakemu od osnovnih objektov dodamo funkcije, ki preverjajo, ali je mogoče z uporabo znanih parametrov tega objekta določiti kakšnega še ne določenega. Če je to mogoče, tega označijo kot znanega. Primer algoritma, ki usklajuje prestavna razmerja in vrtilne hitrosti, je prikazan na sliki 4. It is clear that some of the design parameters depend on the other parameters. Therefore it is necessary to use an algorithm which separates the independent from the dependent parameters and also checks for possible input data inconsistencies. Such an algorithm enables direct input of independent parameters to the optimisation process and interactive control of all data input. Every basic object includes additional functions, to check whether the parameter belonging to the object has been already determined by some other object. If such a parameter is found, it is then marked as determined. The example of such an algorithm for determination of speed ratia and angle velocities when the number of teeth is not prescribed is shown in Figure 4. SI. 4. Usklajevanje prestav in vrtilnih hitrosti Fig. 4. Determination o f speed ratia and angular velocities.

7 V prvem koraku preverimo, ali poteka potek moči v kakšnem režimu prek dveh zobnikov, ki sta na isti osi inje znana vrtilna hitrost enega izmed njih. Če tak primer najdemo, označimo vrtilno hitrost drugega zobnika kot odvisen parameter. Nato preverimo, ali lahko določimo kakšno vrtilno hitrost iz znanega prestavnega razmerja in znane vrtilne hitrosti soubirnega zobnika. Če nam je do sedaj uspelo identificirati odvisnost kakšnega parametra, postopek ponovimo. V nasprotnem primeru poskušamo iz morebiti znanih vrtilnih hitrosti obeh zobnikov v kateremkoli od parov določiti njuno prestavno razmerje. Če tudi tu ni bilo uspeha, si izberemo eno od še nedoločenih prestav in jo označimo kot neodvisen parameter. Ko so znana (ali označena kot neodvisna) vsa prestavna razmerja je usklajevanje končano. Postopki določanja neodvisnih parametrov in s tem tudi izračun odvisnih parametrov so zamudni in neprimerni za izvajanje pri vsakem izračunu namenske funkcije. Pospešimo jih tako, da ustvarimo sklad, na katerega beležimo izvedene operacije. Med naslednjimi iteracijami izvedemo le operacije, ki so na skladu in s tem prihranimo čas za iskanje. 4 POTEK OPTIMIZACIJE Postopek optimizacije, ki seje najbolj izkazal pri eksperimentiranju z različnimi variantami, je prikazan na sliki 5. V prvi fazi vse parametre obravnavamo kot realna števila. Praktično to pomeni, da vsak parameter kodiramo z 32 biti. Algoritem minimizacije geometrjiških mer se nagiba k izbiri najkakovostnejših materialov, toplotnih obdelav in tehnoloških postopkov. V prvi fazi zato predpišemo najkakovostnejše materiale in postopke, pri čemer upoštevamo spiske dopustnih vrednosti. Omejitve upoštevamo z omejitvenimi funkcijami. Teje treba izbrati zelo pazljivo. Prevelika strmina omejitvene funkcije povzroči, daje vrednost ustreznosti člana populacije, ki se naseli na prepovedanem območju, premajhna, da bi tak član preživel postopek selekcije. Naslednja generacija tako nima nobene informacije o obstoju prepovedanega območja in njen razvoj vodi le strmina na dovoljenem območju. Kadar je namenska funkcija dokaj monotona, dobimo zelo dobre rezultate z zrcaljenjem namenske funkcije prek mejne točke, kakor na primer pri omejitvi spodnje meje medosja: In the first step, a check is made as to whether the power flows through two gears positioned on the same axis in any of the operating modes and whether the angular velocity of one gear is known. If this is so, then the two gears have equal angular velocities, and the other gear s angular velocity is marked as a dependent parameter. Then a check is made to decide whether it is possible to evaluate any angular velocity from the known speed ratio and from the known angular speed of the matching gear. If some dependent parameters have been identified, the process is repeated. If this is not the case, an attempt is made to determine speed ratia from the known angular velocities of matching gears. If the solution cannot be found, then one of the unknown speed ratia is explicitly defined and marked as an independent parameter. When all speed ratia are known (or marked as independent) the procedure is completed. The algorithms for the determination of independent parameters and the evaluation of dependent parameters are time-consuming and thus unsuitable for execution at eveiy evaluation of the objective function. To speed up the process, an evaluation stack is created, in which all operations executed are recorded. During the iteration process only the operations from the stack are executed, which reduces the search time. 4 THE OPTIMISATION PROCEDURE Fig 5 illustrates the best optimisation algorithm, which has been determined by numerical experimentation with various algorithms. In the first step all parameters are considered to be real numbers. This means that each parameter is coded with 32 bits. The algorithm of geometric dimension minimisation tends towards the use of the best quality materials, thermal treatments and manufacturing procedures. Therefore in the first phase the best materials and procedures are prescribed, where the list of allowable values is taken into account. The constraints are considered to be limiting functions, which need to be carefully chosen. If the rate of the limiting function is too high, the fitness value of any member inhabiting the forbidden design area too low to make its survival possible. The next generation therefore possesses no information on the forbidden area and the evolution depends only on the slope in the allowed design area. When the objective function is sufficiently monotonous, the best results are obtained when the objective function is mirrored over the limiting point, as is the case when limiting the lower value for centre distance: P^a) = F(amin + (ami - a)) - F(a) = = F(2amin-a )-F (a ) (3). The convergence of the algorithm is here con- trolled from both directions. Proces konvergence je v tem primeru hkrati voden z obeh smeri.

8 Vnos podatkov Data input Določitev spremenljivk optimizacije in kontrola vstopnih podatkov Determination of optimisation variables and input data verification Baza podatkov Database Nestandne konstrukcijske izvedbe Nonstandard design solutions Določitev parametrov Parameter setting + IGENETSKI ALGORITEM GENETIC ALGORITHM Analiza konvergence Convergence analysis I Korekcija optimizacijskega območja Correction of the optimisation domain Konvertiranje baze podatkov I Database conversion Dekodiranje Decoding Korekcija Correction ANALIZA MODELA GONILA ANALYSIS OF GEAR ASSEMBLY Baza podatkov Database Standardne konstrukcijske izvedbe Standard design solutions Določitev parametrov Parameter setting G E N E T S K I A L G O R I T E M G E N E T I C A L G O R I T H M Analiza konvergence Convergence analysis T Izpis rezultatov Data output Dekodiranje Decoding Korekcija Correction SI. 5. Potek optimiranja gonila Fig. 5. Flowchart o f the gear optimisation procedure Daleč naj večji časovni obseg pripada algoritmu kontrole napetosti v korenu zoba in bočnega tlaka. Algoritem uporablja izračun po DIN Ti omejitvi upoštevamo tako, da pri izračunu namenske funkcije, koje kršena ena izmed omejitev, računamo s potrebno širino zobnika. Pri genetskem algoritmu uporabimo razmeroma majhno populacijo (20 do 50 članov) in postopek večkrat ponavljamo (3 do 10-krat). Najboljše rešitve posameznih iteracij hranimo v bazi podatkov. Začetno populacijo pred prvo iteracijo naključno izberemo. V nadaljnjih iteracijah sestavimo začetno populacijo iz baze, preostanek pa naključno izberemo. Po vsaki iteraciji opravimo analizo konvergence genetskega algoritma in po potrebi opravimo kontrolne parametre. Če opazimo v zadnji fazi prevelik raztros, zmanjšamo verjetnost mutacije in križanja. S tem povečamo stopnjo neposredne reprodukcije. Prehitro The most time-consuming is the determination of the maximum stress in the tooth root and the maximum Hertzian pressure between matching teeth. The algorithm presented uses German Industry Standard DIN The constraints of maximum allowed stress are regulated by the correction of the gear width. By using the genetic algorithm, a relatively small population is involved (20 to 50 members) and the procedure is repeated few times (3 to 10 times). The best solutions of individual iterations are stored in the database. The primary population is randomly generated before the first iteration. In the following iterations the starting population is generated from the database and the rest is randomly generated. After every iteration the convergence analysis is performed and the control parameters are adjusted, if necessary. If too large a diversity of population is observed in the last stage, the probability of mutation and crossover is lowered. Thus the direct

9 konvergenco in stagniranje postopka v zadnjih generacijah poskušamo uravnati s spremembo nagiba funkcije skaliranja. Učinkovitost genetskega algoritma je v tej fazi pri tipskih gonilih manjša kakor pri standardnih metodah optimizacije. Prednosti se pokažejo pri večjem številu prostostnih stopenj in neobičajnih konfiguracijah, kjer je zanesljivost gradientnih postopkov majhna. Dodatne pospešitve lahko dosežemo z uporabo hibridnih tehnik, morda z uvedbo operatorjev lokalne optimizacije v genetski algoritem, kar pri obravnavanem algoritmu še ni raziskano. V drugi fazi računamo z diskretnimi parametri. Optimizacijsko območje lahko pred tem zožimo, ni pa to nujno potrebno, saj dobi genetski algoritem informacije o položaju globalnega ekstrema od članov začetne populacije. To sestavimo pretežno iz najuspešnejših članov populacij v prvi fazi postopka. Zaradi spremembe kodiranja je pred tem treba konvertirati bazo podatkov. Genetski algoritem pokaže vse svoje prednosti v tej fazi postopka. Izkaže se, daje območje, ki ga zavzema globalni ekstrem, dokaj široko. Zato ni pametno uporabiti enakega merila optimizacije v obeh fazah. V prvi fazi je primerno uporabiti kriterij minimalne vsote prostornin delilnih valjev ter s tem minimizirati maso gonila in porabo materiala. V drugi fazi pa izbiramo med kriterijem največje izkoriščenosti materialov in ekonomskimi kriteriji. Genetski algoritmi ponujajo tudi možnost večkriterijske optimizacije. 4 SKLEP Genetski algoritmi so zanimiv nadomestek standardnim metodam optimizacije pri konstruiranju večstopenjskih gonil. Število potrebnih izračunov funkcijske vrednosti se pri tipskih problemih le zmerno poveča, pridobimo pa prožnost pri reševanju vrste problemov. Čas, potreben za optimizacijo gonila, znaša na osebnem računalniku (486DX50) 2 do 5 minut za vsako dvojico. Pričakujemo, da se bo z nadaljnjim povečevanjem zmogljivosti računalnikov uporabnost algoritma še povečala. reproduction rate is increased. Premature convergence and stagnation of the procedure in the last generations is prevented by the change of the scaling function slope. At this stage, the effectiveness of the genetic algorithm applied to typical gear assemblies is worse, if compared to the classical methods of optimisation. However, the genetic algorithms perform much better in the case of a larger number of independent parameters and unusual design configurations. Further improvements can be achieved by use of hybrid genetic operators, which need to be properly investigated. In the next phase the discrete parameter values are used. It is not necessary to narrow the optimisation domain, since the genetic algorithm obtains information about the global extreme positions from the primary population members. The primary population consists of the best members from the first phase of the process. Due to the change of coding it is necessary to convert the database accordingly. All advantages of the genetic algorithm are demonstrated to the full extent in this phase of the process. The solution domain around the global extreme is relatively wide, which necessitates the use of different optimisation criteria in the second phase. In the first phase it is advisable to use the criterion of the minimum sum of pitch cylinder volumes, which results in optimal assembly mass. In the second phase, criteria such as the rational use of material and the manufacturing cost consideration are more appropriate. The genetic algorithm also allows for multi-criteria optimisation. 4 CONCLUSION The genetic algorithms present an interesting alternative to the usual methods of optimisation of multi-stage gear assemblies. The number of required evaluations of the objective function, in the case of typical gear assemblies only modestly increases, however the algorithm is more flexible and can be applied to a variety of optimisation problems. The computer execution time needed for optimisation of a gear assembly is 2 to 5 minutes for each gear pair (PC486DX50). It is expected that with further improvement of the computational capabilities the usefulness of the genetic algorithms will greatly increase. Zahvala Delo je bilo opravljeno na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, financirano s pomočjo Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Acknowledgements The work was performed at the Faculty of Mechanical Engineering, University of Maribor, and financed by the Ministry of Science and Technology of Republic of Slovenia.

10 6 LITERATURA 6 REFERENCES [1] Goldberg, D. E.: Genetic algorithms in search optimization & machine learning. Addison - Wesley Publishing Company, Inc., [2] Goldberg, D. E.: Sizing populations for serial and parallel genetic algorithms. Proceedings of the Third International conference on genetic algorithms, Morgan Kaufmann Publishers, Inc., [3] Syswerda, G.: Uniform crossover in genetic algorithms. Proceedings of the third International conference on genetic algorithms, Morgan Kaufmann Publishers, Inc., [4] Whitley, D. : The GENITOR algorithm and selection pressure: Why rank-based allocation of reproductive trials is best. Proceedings of the third international conference on genetic algorithms. Morgan Kaufmann Publishers, Inc [5] Arora, J. S.: Introduction to optimum design. McGraw-Hill Book Company, [6] Prayoonrat, S., Walton, D. : Practical approach to optimum gear train design. Computer aided design, [7] Gašperšič, J.: Uporaba genetskih algoritmov pri optimiranju večstopenjskih zobniških gonil. Magistrsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Maribor Naslov avtorjev: mag. Janez Gašperšič, dipl. inž. prof. dr. Jože Flašker, dipl. inž. Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru Smetanova Maribor Authors ' Addresses: Mag. Janez Gašperšič, Dipl. Ing. Prof. Dr. Jože Flašker, Dipl. Ing. Faculty of Mechanical Engineering University of Maribor Smetanova Maribor, Slovenia Prejeto: Received: Sprejeto: Acepted:

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc 20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe

Prikaži več

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) , Drsalni klub Jesenice in Zv

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) ,   Drsalni klub Jesenice in Zv Drsalni klub Jesenice in Zveza drsalnih športov Slovenije RAZPISUJETA TEKMOVANJE V UMETNOSTNEM DRSANJU Biellman Cup 1. Organizator: Drsalni klub Jesenice, Ledarska ulica 4, 4270 JESENICE www.dkjesenice.si

Prikaži več

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja

Prikaži več

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

Prikaži več

Datum in kraj

Datum in kraj Ljubljana, 5. 4. 2017 Katalog znanj in vzorci nalog za izbirni izpit za vpis na magistrski študij Pedagoško računalništvo in informatika 2017/2018 0 KATALOG ZNANJ ZA IZBIRNI IZPIT ZA VPIS NA MAGISTRSKI

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)

Prikaži več

Optimizacija z roji delcev - Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije

Optimizacija z roji delcev - Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije 2. junij 2011 Koncept PSO Motivacija: vedenje organizmov v naravi Ideja: koordinirano

Prikaži več

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pomembne, oziroma osnovne naloge so poudarjene v rumenem.

Prikaži več

Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 53(2007)12, UDK - UDC Strokovni članek - Speciality paper (1.04) Izboljšanje dina

Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 53(2007)12, UDK - UDC Strokovni članek - Speciality paper (1.04) Izboljšanje dina Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 53(2007)12, 898-912 UDK - UDC 62-25 Strokovni članek - Speciality paper (1.04) Izboljšanje dinamičnih značilnosti rotorskega sistema z razvojnim algoritmom

Prikaži več

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,

Prikaži več

ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada

ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada / Other Fund Names: Matična številka / Business Register

Prikaži več

Strojna oprema

Strojna oprema Asistenta: Mira Trebar, Miha Moškon UIKTNT 2 Uvod v programiranje Začeti moramo razmišljati algoritmično sestaviti recept = napisati algoritem Algoritem za uporabo poljubnega okenskega programa. UIKTNT

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

Učinkovita izvedba algoritma Goldberg-Tarjan Teja Peklaj 26. februar Definicije Definicija 1 Naj bo (G, u, s, t) omrežje, f : E(G) R, za katero v

Učinkovita izvedba algoritma Goldberg-Tarjan Teja Peklaj 26. februar Definicije Definicija 1 Naj bo (G, u, s, t) omrežje, f : E(G) R, za katero v Učinkovita izvedba algoritma Goldberg-Tarjan Teja Peklaj 26. februar 2009 1 Definicije Definicija 1 Naj bo (G, u, s, t) omrežje, f : E(G) R, za katero velja 0 f(e) u(e) za e E(G). Za v V (G) definiramo presežek

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 47(2001)7, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)7, ISSN ISSN UDK :531.43/539.62:519.6

Strojni{ki vestnik 47(2001)7, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)7, ISSN ISSN UDK :531.43/539.62:519.6 Strojni{ki vestnik 47(2001)7,286-299 Journal of Mechanical Engineering 47(2001)7,286-299 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.833:531.43/539.62:519.61/.64 UDC 621.833:531.43/539.62:519.61/.64 S. Izvirni

Prikaži več

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo

Prikaži več

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Osnove jezika VHDL Strukturno načrtovanje in testiranje Struktura vezja s komponentami

Prikaži več

Slovenska predloga za KE

Slovenska predloga za KE 23. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2014 1 ANALIZA VPLIVA PRETOKA ENERGIJE PREKO RAZLIČNIH NIZKONAPETOSTNIH VODOV NA NAPETOSTNI PROFIL OMREŽJA Ernest BELIČ, Klemen DEŽELAK,

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Umetna inteligenca Artificial Intelligence Študijski program in stopnja Study programme a

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Umetna inteligenca Artificial Intelligence Študijski program in stopnja Study programme a Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Umetna inteligenca Artificial Intelligence Študijski program in stopnja Study programme and level Interdisciplinarni magistrski študijski program

Prikaži več

Strojniški vestnik (43) št. 7-8, str , 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 7-8, pp , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravic

Strojniški vestnik (43) št. 7-8, str , 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 7-8, pp , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravic Strojniški vestnik (43) št. 7-8, str. 281-288, 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 7-8, pp. 281-288, 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. Printed in Slovenia. All rights reserved.

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Informatizacija malih podjetij Informatisation of Small Companies Študijski program in st

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Informatizacija malih podjetij Informatisation of Small Companies Študijski program in st Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Informatizacija malih podjetij Informatisation of Small Companies Študijski program in stopnja Study programme and level Informatika v sodobni

Prikaži več

'Kombinatoricna optimizacija / Lokalna optimizacija'

'Kombinatoricna optimizacija / Lokalna optimizacija' Kombinatorična optimizacija 3. Lokalna optimizacija Vladimir Batagelj FMF, matematika na vrhu različica: 15. november 2006 / 23 : 17 V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 1

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI

Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 8. 6. 2018 / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČILO šolsko leto Sodeluje pri učenju. Pozorno posluša.

Prikaži več

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A CHILD WITH EPILEPSY Študentka: SUZANA ZABUKOVNIK Mentorica:

Prikaži več

Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA

Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA Enopredmetna matematika IN STATISTIKE Maribor, 31. 01. 2012 1. Na voljo imamo kovanca tipa K 1 in K 2, katerih verjetnost, da pade grb, je p 1 in p 2. (a) Istočasno vržemo oba kovanca. Verjetnost, da je

Prikaži več

PH in NEH - dobra praksa

PH in NEH - dobra praksa Strokovno izpopolnjevanje, UL-FA, 5.4.219 SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI Kako izpolniti zahteve za racionalno in visoko učinkovito javno skoraj nič-energijsko stavbo ter doseči pričakovano

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only]

Microsoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only] CIRED ŠK 3-15 IZKUŠNJE NADZORA DISTRIBUCIJSKIH TRANSFORMATORJEV S POMOČJO ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE ŽIGA HRIBAR 1, BOŠTJAN FABJAN 2, TIM GRADNIK 3, BOŠTJAN PODHRAŠKI 4 1 Elektro novi sistemi. d.o.o.,

Prikaži več

ARS1

ARS1 Nepredznačena in predznačena cela števila Dvojiški zapis Nepredznačeno Predznačeno 0000 0 0 0001 1 1 0010 2 2 0011 3 3 Pri odštevanju je stanje C obratno (posebnost ARM)! - če ne prekoračimo 0 => C=1 -

Prikaži več

Microsoft Word - SI_vaja5.doc

Microsoft Word - SI_vaja5.doc Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za

Prikaži več

Osnove statistike v fizični geografiji 2

Osnove statistike v fizični geografiji 2 Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka

Prikaži več

PRILOGA 1: SODELOVANJE NA JAVNEM NAROČILU - ENOSTAVNI POSTOPEK ANNEX 1: PARTICIPATION IN THE TENDER SIMPLIFIED PROCEDURE 1. OPIS PREDMETA JAVNEGA NARO

PRILOGA 1: SODELOVANJE NA JAVNEM NAROČILU - ENOSTAVNI POSTOPEK ANNEX 1: PARTICIPATION IN THE TENDER SIMPLIFIED PROCEDURE 1. OPIS PREDMETA JAVNEGA NARO PRILOGA 1: SODELOVANJE NA JAVNEM NAROČILU - ENOSTAVNI POSTOPEK ANNEX 1: PARTICIPATION IN THE TENDER SIMPLIFIED PROCEDURE 1. OPIS PREDMETA JAVNEGA NAROČILA/ SUBJEST OF TENDER: Predmet razpisa je svetovanje

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - DV_Predavanja_Menjalniki_Slo_ ppt [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - DV_Predavanja_Menjalniki_Slo_ ppt [Compatibility Mode] DINAMIKA VOZIL - Menjalniki Prof. dr. Jernej Klemenc Ročni predležni menjalnik Prestave: 5. (direktna) R 1. 2. 3. 4. Vhodna gred Izhodna gred Predležna gred Prestavna shema: 1 3 5 Sklopi za sinhronizacijo

Prikaži več

Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 53(2007)6, UDK - UDC : Izvirni znanstveni članek - Original scientific pap

Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 53(2007)6, UDK - UDC : Izvirni znanstveni članek - Original scientific pap Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 53(2007)6, 354-368 UDK - UDC 621.914:004.89 Izvirni znanstveni članek - Original scientific paper (1.01) Optimiranje značilnih parametrov frezanja

Prikaži več

Microsoft Word - P101-A doc

Microsoft Word - P101-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Vodeni spis Sobota, 29. maj 2010 / 60 minut

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 INTERAKTIVNA MULTIMEDIJA P9 doc. dr. Matej Zajc QWERTY 1870 Christopher Latham Sholes Uporaba: tipkarski stroj: Remington Pozicija črk upočasni uporabnika Pogosto uporabljane črke so narazen The popular

Prikaži več

untitled

untitled 1 Plinske cenovne arbitraže in priložnosti za arbitražo v energetskem sektorju STALNA ARBITRAŽA PRI GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE KONFERENCA SLOVENSKE ARBITRAŽE Ljubljana, 4. november 2013 Matjaž Ulčar,

Prikaži več

CpE & ME 519

CpE & ME 519 2D Transformacije Zakaj potrebujemo transformacije? Animacija Več instanc istega predmeta, variacije istega objekta na sceni Tvorba kompliciranih predmetov iz bolj preprostih Transformacije gledanja Kaj

Prikaži več

ANALITIČNA GEOMETRIJA V RAVNINI

ANALITIČNA GEOMETRIJA V RAVNINI 3. Analitična geometrija v ravnini Osnovna ideja analitične geometrije je v tem, da vaskemu geometrijskemu objektu (točki, premici,...) pridružimo števila oz koordinate, ki ta objekt popolnoma popisujejo.

Prikaži več

Ime in priimek

Ime in priimek Polje v osi tokovne zanke Seminar pri predmetu Osnove Elektrotehnike II, VSŠ (Uporaba programskih orodij v elektrotehniki) Ime Priimek, vpisna številka, skupina Ljubljana,.. Kratka navodila: Seminar mora

Prikaži več

Osnove matematicne analize 2018/19

Osnove matematicne analize  2018/19 Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko

Prikaži več

OSNOVE UMETNE INTELIGENCE

OSNOVE UMETNE INTELIGENCE OSNOVE UMETNE INTELIGENCE 2017/18 regresijska drevesa ocenjevanje učenja linearni modeli k-nn Zoran Bosnić del gradiva povzet po: Bratko: Prolog programming for AI, Pearson (2011) in Russell, Norvig: AI:

Prikaži več

DES

DES Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Model vezja Računalniški model in realno vezje Model logičnega negatorja Načini

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 9. Funkcije 1 9. 1. F U N K C I J A m a i n () 9.2. D E F I N I C I J A F U N K C I J E 9.3. S T A V E K r e t u r n 9.4. K L I C F U N K C I J E I N P R E N O S P A R A M E T R O V 9.5. P R E K R I V

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Podatkovne baze 2 Course title: Data bases 2 Študijski program in stopnja Study programme and level Vis

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Podatkovne baze 2 Course title: Data bases 2 Študijski program in stopnja Study programme and level Vis UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Podatkovne baze 2 Course title: Data bases 2 Študijski program in stopnja Study programme and level Visokošolski strokovni študijski program Praktična matematika

Prikaži več

MATLAB programiranje MATLAB... programski jezik in programersko okolje Zakaj Matlab? tipičen proceduralni jezik enostaven za uporabo hitro učenje prir

MATLAB programiranje MATLAB... programski jezik in programersko okolje Zakaj Matlab? tipičen proceduralni jezik enostaven za uporabo hitro učenje prir MATLAB programiranje MATLAB... programski jezik in programersko okolje Zakaj Matlab? tipičen proceduralni jezik enostaven za uporabo hitro učenje priročno programsko okolje tolmač interpreter (ne prevajalnik)

Prikaži več

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni RAM stroj Nataša Naglič 4. junij 2009 1 RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni trak, pomnilnik ter program. Bralni trak- zaporedje

Prikaži več

Elektro predloga za Powerpoint

Elektro predloga za Powerpoint AKTIVNOSTI NA PODROČJU E-MOBILNOSTI Ljubljana, 15. februar 2017 Uršula Krisper Obstoječe stanje Oskrba 120 polnilnic Lastniki in upravljalci Brezplačno polnjenje Identifikacija z RFID ali GSM ali Urbana

Prikaži več

Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5. februar 2018 Navodila Pazljivo preberite

Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5. februar 2018 Navodila Pazljivo preberite Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5 februar 018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Nalog je

Prikaži več

ROSEE_projekt_Kolesarji

ROSEE_projekt_Kolesarji SEMINAR/DELAVNICA V OKVIRU PROJEKTA MOBILE2020 VARNOST KOLESARJEV IN KOLESARSKEGA PROMETA Ljubljana, 27. 3. 2013, Grand hotel Union ROSEE: Road safety in SouthEast Europe Predstavitev projekta mag.jure

Prikaži več

Microsoft Word - UP_Lekcija04_2014.docx

Microsoft Word - UP_Lekcija04_2014.docx 4. Zanka while Zanke pri programiranju uporabljamo, kadar moramo stavek ali skupino stavkov izvršiti večkrat zaporedoma. Namesto, da iste (ali podobne) stavke pišemo n-krat, jih napišemo samo enkrat in

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Numerična aproksimacija in interpolacija Numerical approximation an

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Numerična aproksimacija in interpolacija Numerical approximation an Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Numerična aproksimacija in interpolacija Numerical approximation and interpolation Študijski program in stopnja Study

Prikaži več

REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1

REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 Nekateri pripomočki in naprave za računanje: 1a) Digitalni

Prikaži več

Workhealth II

Workhealth II SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer Letnik Semestri Fizika, prva stopnja, univerzitetni

Prikaži več

2_Novosti na področju zakonodaje

2_Novosti na področju zakonodaje Agencija za civilno letalstvo Slovenija Civil Aviation Agency Slovenia Novosti s področja regulative Matej Dolinar 2. konferenca na temo začetne in stalne plovnosti 11. Maj 2018 Vsebina Viri Spremembe

Prikaži več

Matematika 2

Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 23. april 2014 Soda in liha Fourierjeva vrsta Opomba Pri razvoju sode periodične funkcije f v Fourierjevo vrsto v razvoju nastopajo

Prikaži več

FGG14

FGG14 Iterativne metode podprostorov Iterativne metode podprostorov uporabljamo za numerično reševanje linearnih sistemov ali računanje lastnih vrednosti problemov z velikimi razpršenimi matrikami, ki so prevelike,

Prikaži več

(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)

(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc) 3.4 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnem rezltat. Označje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Navaja kakovost

Prikaži več

UDK 911.3:371.3:502.7=863 Tatjana Ferjan i UREDHOTEHJE OKOLJA - POTREBA SEDANJEGA ČASA Ob naraščajočih problemih v našem okolju se odpirajo tudi novi

UDK 911.3:371.3:502.7=863 Tatjana Ferjan i UREDHOTEHJE OKOLJA - POTREBA SEDANJEGA ČASA Ob naraščajočih problemih v našem okolju se odpirajo tudi novi UDK 911.3:371.3:502.7=863 Tatjana Ferjan i UREDHOTEHJE OKOLJA - POTREBA SEDANJEGA ČASA Ob naraščajočih problemih v našem okolju se odpirajo tudi novi pogledi v zvezi z izobraievanjem in vzgojo mladih.

Prikaži več

FGG13

FGG13 10.8 Metoda zveznega nadaljevanja To je metoda za reševanje nelinearne enačbe f(x) = 0. Če je težko poiskati začetni približek (še posebno pri nelinearnih sistemih), si lahko pomagamo z uvedbo dodatnega

Prikaži več

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko

Prikaži več

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič

PAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič PAST CONTNUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so v preteklosti trajali dalj

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Poučevanje algoritmičnega razmišljanja Teaching algorithmic thinking Študijski program in

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Poučevanje algoritmičnega razmišljanja Teaching algorithmic thinking Študijski program in Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Poučevanje algoritmičnega razmišljanja Teaching algorithmic thinking Študijski program in stopnja Study programme and level Interdisciplinarni

Prikaži več

SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT S

SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT S SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, 10.10.2016 Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT Slovenija, javna agencija Pregled predstavitve Koncept

Prikaži več

Strojarstvo 54 (3) (2012) M. PETROVIĆ et al., Towards a Conceptual 205 CODEN STJSAO ISSN ZX470/1568 UDK 62(05)=862=20=30 Towards a C

Strojarstvo 54 (3) (2012) M. PETROVIĆ et al., Towards a Conceptual 205 CODEN STJSAO ISSN ZX470/1568 UDK 62(05)=862=20=30 Towards a C Strojarstvo 54 (3) 205-219 (2012) M. PETROVIĆ et al., Towards a Conceptual 205 CODEN STJSAO ISSN 0562-1887 ZX470/1568 UDK 62(05)=862=20=30 Towards a Conceptual Design of Intelligent Material Transport

Prikaži več

Gospodarjenje z energijo

Gospodarjenje z energijo 1 Alternativne delovne snovi A Uvod Vir toplote za delovne krožne procese je običajno zgorevanje fosilnih goriv ali jedrska reakcija, pri katerih so na razpolago relativno visoke temperature, s tem pa

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Iterativne numerične metode v linearni algebri Iterative numerical

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Iterativne numerične metode v linearni algebri Iterative numerical Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Iterativne numerične metode v linearni algebri Iterative numerical methods in linear algebra Študijski program in stopnja

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 INCLUSIVE EDUCATION IN SLOVENIA Natalija Vovk-Ornik, Koper, 7th Oktober 2014 Educational system to publish_10_2015_si The Republic of Slovenia Area: 20,273 km² Population: 2,023,358 Capital: Ljubljana

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in stopnja Study program

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in stopnja Study program Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Matematika

Prikaži več

Strojniški vestnik (44) št. 3-4, str , 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK /.644:532:697.3:519.61/.64 Strokovni članek

Strojniški vestnik (44) št. 3-4, str , 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK /.644:532:697.3:519.61/.64 Strokovni članek Strojniški vestnik (44) št. 3-4, str. 137-144, 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK 621.643/.644:532:697.3:519.61/.64 Strokovni članek Journal o f Mechanical Engineering (44) No. 3-4, pp.

Prikaži več

DES11_realno

DES11_realno Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Delovanje realnega vezja Omejitve modela vezja 1 Model v VHDLu je poenostavljeno

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS (leto / year 2017/18) Matematično modeliranje Mathematical modelling Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski

Prikaži več

Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 31. avgust 2018 Navodila Pazljivo preberite

Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 31. avgust 2018 Navodila Pazljivo preberite Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 31 avgust 018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Za pozitiven

Prikaži več

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/testi in izpiti/ /IZPITI/FKKT-februar-14.dvi

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/testi in izpiti/ /IZPITI/FKKT-februar-14.dvi Kemijska tehnologija, Kemija Bolonjski univerzitetni program Smer: KT K WolframA: DA NE Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I 6. 2. 2014 Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument.

Prikaži več

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj

Prikaži več

Elektrotehniški vestnik 70(1-2): 5 10, 2003 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Računalniški program za razbremenitev kritičnih prenosnih poti David Grgič 1, Marko Bajec 2, Ferdinand Gubina 1,

Prikaži več

SPREMEMBE

SPREMEMBE Predmet: Course Title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DELOVNE PRIPRAVE IN NAPRAVE II WORK APPLIANCES AND DEVICES II Študijski program in stopnja Study Programme and Level Študijska smer Study Field

Prikaži več

Strojniški vestnik (43) št. 7-8, str , 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 7-8, pp , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravic

Strojniški vestnik (43) št. 7-8, str , 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 7-8, pp , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravic Strojniški vestnik (43) št. 7-8, str. 299-308, 1997 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 7-8, pp. 299-308, 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. Printed in Slovenia. All rights reserved.

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programm

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programm UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program 1.stopnje

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 50(2004)10, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)10, ISSN ISSN UDK : UDC 621.

Strojni{ki vestnik 50(2004)10, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)10, ISSN ISSN UDK : UDC 621. Strojni{ki vestnik 50(2004)10,487-493 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)10,487-493 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.224:62-226.3 UDC 621.224:62-226.3 Strokovni ~lanek (1.04) Krotec S.: Parametrizacija

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Sodobne metode razvoja programske opreme Modern software development methods Študijski pr

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Sodobne metode razvoja programske opreme Modern software development methods Študijski pr Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Sodobne metode razvoja programske opreme Modern software development methods Študijski program in stopnja Study programme and level Interdisciplinarni

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - IPPU-V2.ppt

Microsoft PowerPoint - IPPU-V2.ppt Informatizacija poslovnih procesov v upravi VAJA 2 Procesni pogled Diagram aktivnosti IPPU vaja 2; stran: 1 Fakulteta za upravo, 2006/07 Procesni pogled Je osnova za razvoj programov Prikazuje algoritme

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Blaž Poje Zaporedni in vzporedni genetski algoritmi za reševanje problema trgovskega po

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Blaž Poje Zaporedni in vzporedni genetski algoritmi za reševanje problema trgovskega po UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Blaž Poje Zaporedni in vzporedni genetski algoritmi za reševanje problema trgovskega potnika DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor:

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Vsak vektor na premici skozi izhodišče lahko zapišemo kot kjer je v smerni vektor premice in a poljubno število. r a v Vsak vektor na ravnini skozi izhodišče lahko zapišemo kot kjer sta v, v vektorja na

Prikaži več

Microsoft Word - avd_vaje_ars1_1.doc

Microsoft Word - avd_vaje_ars1_1.doc ARS I Avditorne vaje Pri nekem programu je potrebno izvršiti N=1620 ukazov. Pogostost in trajanje posameznih vrst ukazov računalnika sta naslednja: Vrsta ukaza Štev. urinih period Pogostost Prenosi podatkov

Prikaži več

1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatk

1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatk 1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatkov in njihov prenos med spletnimi mesti. Obrazec v

Prikaži več

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO PREPREČEVANJE ZAPLETOV PRI PACIENTIH Z VSTAVLJENIM URINSKIM KATETROM PREVENTION OF COMPLICATIONS AT THE

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO PREPREČEVANJE ZAPLETOV PRI PACIENTIH Z VSTAVLJENIM URINSKIM KATETROM PREVENTION OF COMPLICATIONS AT THE VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO PREPREČEVANJE ZAPLETOV PRI PACIENTIH Z VSTAVLJENIM URINSKIM KATETROM PREVENTION OF COMPLICATIONS AT THE PATIENTS WITH INSERTED URINARY CATHETER Študent: POLONA

Prikaži več