Letno poročilo družbe VELANA d. d. za poslovno leto 2011 Leopold Poljanšek univ.dipl.ekon., direktor Velana tovarna zaves d.d. Ljubljana, februar, 201

Transkripcija

1 Letno poročilo družbe VELANA d. d. za poslovno leto 2011 Leopold Poljanšek univ.dipl.ekon., direktor Velana tovarna zaves d.d. Ljubljana, februar, 2012

2 KAZALO I. PREDSTAVITEV DRUŢBE... 1 I.1 OSNOVNI PODATKI... 1 I.2 ZAPOSLENI... 3 I.3 POSLOVNI DOGODKI, KI SO NASTOPILI PO KONCU POSLOVNEGA LETA... 3 I.4 DATUM ODOBRITVE IN POTRDITVE LETNEGA POROČILA... 3 I.5 PRIČAKOVANI RAZVOJ DRUŢBE... 3 I.6 AKTIVNOSTI DRUŢBE NA PODROČJU RAZISKAV IN RAZVOJA... 3 I.7 PRIDRUŢENA PODJETJA... 4 I.8 OBSTOJ PODRUŢNIC DRUŢBE... 4 I.9 UPRAVLJANJE DRUŢBE... 4 II. UVODNE BESEDE DIREKTORJA DRUŢBE VELANA D.D III. POROČILO NADZORNEGA SVETA... 6 IV. ANALIZA POSLOVANJA IN RAZVOJA DRUŢBE... 8 IV. 1. PREGLED LETA V. REVIZORJEVO POROČILO...10 VI. REVIDIRANO RAČUNOVODSKO POROČILO...12 VI. 1. RAČUNOVODSKI IZKAZI DRUŢBE VELANA D.D VII. POJASNILA IN RAZKRITJA POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH...19 VIII. POJASNILA IN RAZKRITJA K BILANCI STANJA...24 IX. POJASNILA IN RAZKRITJA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA...32 IX.1. PRIHODKI...32 IX.2. ODHODKI...33 IX.3. POSLOVNI IZID...34 IX.4. DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB...34 X. POJASNILA IN RAZKRITJA K IZKAZU GIBANJA KAPITALA...35 XI. DRUGA RAZKRITJA...36 XII. IZJAVA UPRAVE VELANA D.D XIII. IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŢBE VELANA D.D....40

3 I. PREDSTAVITEV DRUŢBE I.1 Osnovni podatki Delniška druţba Firma: VELANA tovarna zaves d.d. Sedeţ druţbe: Šmartinska cesta 52, 1000 Ljubljana Uskladitev z Zakonom o gospodarskih druţbah vpisana v sodni register s sklepom srg 4484/95 dne Vpis lastninskega preoblikovanja na podlagi soglasja Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, Ljubljana št. LP 00270/ /TT z dne Matična številka: Davčna številka: SI Šifra dejavnosti: Velikost: srednja druţba po Zakonu o gospodarskih druţbah (ZGD) Transakcijski računi: SKB banka d.d., Ljubljana NLB d.d. Ljubljana Poslovno leto: koledarsko leto Telefon: Spletna stran: Organi druţbe so: skupščina, petčlanski nadzorni svet in uprava Uprava: direktor Leopold Poljanšek Nadzorni svet do : Mitja Strohsack (predsednik) Bogdan Boţac Vito Ţnidar Milan Strnad Mateja Sever Nadzorni svet od dalje: Mitja Strohsack (predsednik) Bogdan Boţac Vito Ţnidar Mojca Aškerc Milan Strnad Blagovna znamka - znak druţbe: 1

4 Pomembnejši podatki o poslovanju v letu Prihodki v EUR (brez centov) Izguba v EUR (brez centov) Lastniški kapital v EUR (brez centov) Sredstva v EUR (brez centov) Izguba na kapital v % 32,35 28,73 Število delnic Knjiţna vrednost delnice v EUR (brez centov) 4,45 5,90 Čista izguba na delnico v EUR (brez centov) 1,44 1,70 Trţna vrednost delnice v EUR (brez centov) 2,00 2,00 Upravljanje druţbe Upravljanje druţbe VELANA d.d. temelji na zakonskih določilih, uveljavljenih poslovnih praksah, internih aktih in poslovnikih. Druţbo vodi direktor, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Organi druţbe so: skupščina delničarjev, nadzorni svet in uprava. Skupščina delničarjev Skupščina delničarjev je organ druţbe, v katerem delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah druţbe. Uprava druţbe skliče skupščino delničarjev, praviloma enkrat letno. Sklic skupščine je objavljen v Uradnem listu RS in v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze, d.d., SEOnet, najmanj mesec dni pred zasedanjem. V sklicu skupščine so poleg časovnih in krajevnih navedb opredeljeni tudi pogoji, od katerih sta odvisna udeleţba na skupščini in uresničevanje glasovalne pravice ter dnevni red s predlogi sklepov. Glasovalno pravico lahko na skupščini uresničuje delničar ali pooblaščenec na podlagi pisnega pooblastila. Sklic skupščine, dnevni red, predlogi za sprejemanje sklepov z utemeljitvijo ter sklepi skupščine so objavljeni tudi na uradni spletni strani druţbe Za revizorja druţbe za leto 2011 so delničarji imenovali revizijsko hišo RENOMA d.o.o. Na 17. redni skupščini delničarjev dne je bil izglasovan nasprotni predlog in sicer je skupščina soglašala, da uprava druţbe začne s postopkom oddelitve v skladu z določbami ZGD in sicer s prenosom nepremičnega premoţenja druţbe na novo druţbo, ki bo ustanovljena zaradi oddelitve in naloţila upravi, da pripravi vso potrebno dokumentacijo ter vse potrebne podlage za izvedbo postopka oddelitve. Lastniška struktura se v letu 2011 ni bistveno spremenila. Delničarji z več kot 5 odstotnim lastniškim deleţem ostajajo nespremenjeni. Lastniška struktura, delničarji glede na število delnic *DRUGI (predstavljajo zaposlene, bivše zaposlene, upokojence in delničarje z deleţem manjšim od 5 odstotkov) 2

5 Odobreni kapital Druţba VELANA d.d. ni sprejela sklepa o odobrenem kapitalu. Lastne delnice Druţba VELANA d.d. nima lastnih delnic. Nadzorni svet Temeljna funkcija nadzornega sveta je nadzor nad vodenjem poslov druţbe. Trije člani zastopajo interese delničarjev, izvoli jih skupščina. Člane, ki zastopajo interese delavcev (2 člana), pa v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju izvoli svet delavcev. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za štiri leta in so po izteku mandata lahko ponovno izvoljeni. I.2 Zaposleni V letu 2010 je bilo na dan v druţbi 47 zaposlenih. V letu 2011 je bilo na dan v druţbi 44 zaposlenih. Število zaposlenih po izobrazbi I. II. III. IV. V. VI. VII. skupaj / 6 / Druţba je tudi v letu 2011 nadaljevala z optimizacijo stroškov, predvsem na upravno reţijskem delu, kjer je dodatno optimizirala stroške dela ter poslovno leto zaključila s 44 zaposlenimi. Druţba je imela na dan sklenjenih 5 pogodb za določen čas. V letu 2011 se število ur zaradi odsotnosti zaradi bolezni ni bistveno spremenil glede na leto Stroški dela so obračunani in izplačani zaposlenim v skladu z zakonom, podjetniško kolektivno pogodbo ter kolektivno pogodbo za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarskopredelovalne dejavnosti Slovenije in pogodbami o zaposlitvi. Tudi ostala povračila stroškov zaposlenih v zvezi z delom so izplačana in obračunana v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo druţbe in v skladu z zakonom o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov. I.3 Poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta Uprava druţbe nadaljuje pogovore o dokončni ureditvi odnosov z Medţimursko banko. I.4 Datum odobritve in potrditve letnega poročila Uprava druţbe je odobrila Letno poročilo dne Nadzorni svet druţbe je dne potrdil Letno poročilo druţbe VELANA d.d. za poslovno leto I.5 Pričakovani razvoj druţbe Pričakovani razvoj druţbe bo tudi v bodoče usmerjen v maloprodajo, v celoviti storitvi za končnega kupca, v kakovostnem servisu, ki zajema svetovanje, izmere, montaţo na domu, razvoj bo usmerjen tudi v kakovostno predstavitev produktov in v širitev maloprodajne mreţe. V letu 2012 bodo cilji druţbe usmerjeni tudi v povečanje prodaje predvsem na področju bivše Jugoslavije. I.6 Aktivnosti druţbe na področju raziskav in razvoja Druţba Velana d.d. v letu 2011 ni izvajala aktivnosti na področju raziskav in razvoja. 3

6 I.7 Pridruţena podjetja V pridruţenih podjetjih druţba VELANA d.d. ni imela prevladujočega vpliva. Sestava skupnih skupinskih računovodskih izkazov zato ni potrebna. Direktor druţbe nima nobenih prejemkov od pridruţenih podjetij. I.8 Obstoj podruţnic druţbe Druţba VELANA d.d. nima podruţnic. I.9 Upravljanje druţbe Druţba VELANA d.d. ni podpisnik Kodeksa upravljanja javnih delniških druţb, pri upravljanju pa uporablja dosedanje dobre prakse. 4

7 II. UVODNE BESEDE DIREKTORJA DRUŢBE VELANA d.d. Razmere na trgu, predvsem likvidnost poslovnih partnerjev druţbe, je močno vplivala na kupne navade. Splošni globalni trendi so zavrli klasične nakupne navade naših poslovnih partnerjev, saj so se le-ti odločali za manjše, premišljene nakupe. Prodaja se je zmanjšala za slabih 30 odstotkov. Navkljub izredno kakovostnemu servisu, ki ga zagotavljamo svojim poslovnim partnerjem, se prodaja ni zadrţala na nivoju preteklega leta. Z gotovostjo lahko ugotovimo, da je bilo leto 2011 izjemno teţavno, osebno ocenjujem, da še veliko bolj kot leto V druţbi smo se v letu 2011 intenzivno usmerili v zniţanje zalog ter optimizacijo stroškov. Dodatno pa smo, v ţe tako zaostrenih gospodarskih razmerah reševali še problematiko povezano z Medţimursko banko. Ocenjujem, da bodo temelji, postavljeni v letu 2011 zagotovo pripomogli k dokončni rešitvi navedene problematike. Naše aktivnosti so bile usmerjene tudi v pripravo podlag in potrebne dokumentacije za izvedbo postopka oddelitve in prenosom nepremičnega premoţenja druţbe na novo druţbo. Uspešno pa smo izpeljali tudi dokončno prodajo deleţa v druţbi Velana d.o.o. Zagreb. Usmerili smo se tudi v maloprodajo, kjer smo stroškovno in poslovno analizirali vse poslovne enote. Zaprli smo poslovno enoto Novo mesto, saj navkljub intenzivnemu oglaševanju ni prinesla ţelenih rezultatov. Veliko bolj intenzivno smo delovali na področju konceptualnih sprememb trgovin. Tekoče smo skrbeli za likvidnost druţbe in izvedli vse ukrepe za maksimalno varčevanje, ki je v danih pogojih zelo pomembno. Leopold Poljanšek Direktor druţbe 5

8 III. POROČILO NADZORNEGA SVETA Spoštovani delničarji! Nadzorni svet je v skladu s pooblastili spremljal, nadziral in svetoval upravi pri poslovanju druţbe VELANA d.d.. Deloval je v okviru danih pooblastil in pristojnosti, določenih z zakonskimi predpisi in statutom druţbe. Zaradi zamenjave predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu je do deloval v sestavi Mitja Strohsack, člani Bogdan Boţac, Vito Ţnidar, Mateja Sever in Milan Strnad od pa v sestavi Mitja Strohsack, člani Bogdan Boţac, Vito Ţnidar, Mojca Aškerc in Milan Strnad. Nadzorni svet se je sestal na štirih rednih sejah in je tekoče spremljal poslovanje druţbe na podlagi poročil in obrazloţitev uprave. Med letom je posvečal največ pozornosti poslovanju in delovanju druţbe, posebej terjatvam in vplivom zmanjšanja prodaje na rezultate druţbe, ter preoblikovanju druţbe. Seznanjal se je tudi z informacijami povezanimi z druţbo Teks pro d.o.o. ter aktivnostmi povezanimi s sodbo Medţimurske banke in aktivnostmi glede oddelitve druţbe Velana d.d.. Uprava druţbe je nadzornemu svetu četrtletno poročala o tekočem poslovanju in aktivnostih, ki jih je izvajala, razmerah na trgu, aktivnostih, povezanih s pridruţenimi podjetji, predvsem pri terjatvah ter dogajanju, ki bi ali je vplivalo na samo poslovanje druţbe. Uprava je nadzorni svet redno in sproti seznanjala o pogojih poslovanja, zlasti z razmerami na svetovnih trgih, aktivnostih s področja delovno pravne zakonodaje, trţenja. Nadzorni svet je analiziral tudi potek redne skupščine delničarjev druţbe in se seznanil s sklepi skupščine. Seznanil se je tudi z nasprotnim predlogom, ki je bil sprejet na 17. redni skupščini delničarjev, kjer so delničarji podprli sklep, da uprava druţbe začne s postopkom oddelitve v skladu z določbami ZGD in sicer s prenosom nepremičnega premoţenja druţbe na novo druţbo, ki bo ustanovljena zaradi oddelitve. Skladno s sklepom je morala uprava pripraviti vso potrebno dokumentacijo ter vse potrebne predloge za izvedbo postopka oddelitve. Delničarji na navedeni skupščini prav tako niso podprli dokapitalizacije druţbe Teks pro d.o.o.. Skladno s sklepom skupščine je nadzorni svet predlagal okroţnemu sodišču v Ljubljani druţbo GM revizija d.o.o. za delitvenega revizorja. Prav tako so člani na 33. seji nadzornega sveta imenovali ga. Mojco Aškerc za članico revizijske komisije. Nadzorni svet se je tudi seznanil, da je uprava druţbe Velana d.d. zaključila prodajo 42,03% poslovnega deleţa v druţbi Velana d.o.o. Zagreb, Tkalčičeva 15, Zagreb. Seznanil se je, da druţba Velana d.d. nima več lastniškega deleţa v tej druţbi. Prav tako je bil nadzorni svet obveščen tudi o tem, da se je druţba Velana d.d. sestala s stečajnim upraviteljem druţbe Teks pro d.o.o. v stečaju, da bi se dogovorila o izpolnitvi odprtih naročil za druţbo Velana d.d. in načinu nadaljnjega sodelovanja. Uprava druţbe je tekoče seznanjala nadzorni svet tudi z vsemi aktivnostmi povezanimi z Medţimursko banko, tudi s tem, da je druţba prejela sklep št. I R 250/2011 Okroţnega sodišča v Ljubljani, v katerem je bila priznana tuja sodna odločba dne

9 Nadzorni svet je poslovanje v letu 2011 ocenil kot izjemno zahtevno in teţavno, tudi z vidika spremljanja in optimizacije zalog. Ugotovil je, da so razmere na trgu zelo ostre ter da kupci ne izvajajo več klasičnih količinskih nabav. Ugotovil je, da je uprava ravnala preudarno, ko je kupcem določila nabavne limite, saj s tem ni ogrozila lastne likvidnosti. Iz zapisnikov sej nadzornega sveta je razvidno, da so člani nadzornega sveta korektno sodelovali z upravo pri usmeritvah, spremljanju in usmerjanju. Uprava je, v skladu z aktivnim sodelovanje nadzornega sveta, izvajala vse poteze za racionalizacijo in optimizacijo druţbe in sicer na vseh njenih segmentih. Nadzorni svet se je tudi seznanil s sklepom uprave o pokrivanju bilančne izgube za poslovno leto Nadzorni svet je proučil tudi Letno poročilo druţbe za poslovno leto 2011 in ugotovil, da je Letno poročilo za leto 2011, ki ga je pripravila uprava in preveril revizor, sestavljeno jasno, pregledno in v skladu z določili Zakona o gospodarskih druţbah in veljavnimi računovodskimi standardi. Prav tako je revizijska komisija, ki jo je imenoval nadzorni svet pregledala Letno poročilo za leto 2011 ter podala pozitivno mnenje k navedenemu letnemu poročilu. Na redni sejni nadzornega sveta dne 19. marca 2011 je navedeno Letno poročilo za poslovno leto 2011 tudi potrdil. Mitja Strohsack Predsenik Nadzornega sveta 7

10 IV. ANALIZA POSLOVANJA IN RAZVOJA DRUŢBE IV. 1. Pregled leta 2011 Izjemno zahtevno gospodarsko okolje se je zrcalilo tudi v splošno slabšem rezultatu druţbe, ki je poslovno leto zaključila z negativnim rezultatom. V primerjavi s preteklim letom se je izguba sicer zmanjšala. Ključni podatki leta 2011 v EUR (brez centov) Skupni prihodki skupaj s povečanjem vrednosti zalog proizvodnje Čisti prihodki od prodaje Čista izguba Navkljub izjemnemu trudu, je druţba ustvarila 30 odstotkov niţjo prodajo, glede na leto Predvsem na področje bivše Jugoslavije je druţba Velana zabeleţila največji padec v prodaji. Kupci so kupovali bistveno manj ter bolj premišljeno, tudi zaradi slabših likvidnosti, nekoliko pa so bili v druţbi zaostreni tudi plačilni pogoji. Kupcem je druţba tudi v letu 2011 nudila kakovosten servis. Veleprodajne kupce je redno obiskovala ter jih servisirala z novimi tkaninami, predstavljala jim je opuščene programe preteklih kolekcij ter redno spremljala njihove odprte postavke. Z nabavnega vidika je druţba izvedla manjše nabave produktov, predvsem tistih, po katerih kupci permanentno povprašujejo. Prav tako pa so bile v kolekcijo druţbe Velana vpeljane nekatere modne novosti. Druţba se je v letu 2011 intenzivno usmerila tudi v spremljanje in optimizacijo zalog, ter konec decembra izvedla prvo skladiščno prodajno akcijo, kjer so bile kupcem ponujene zavese preteklih sezon po ugodnih cenah. Odziv individualnih kupcev na skladiščno akcijo je bil pozitiven, saj so bile cene zelo ugodne. Akcija je bila zastavljena tako, da je minimalen nakup predstavljal nakup ene bale blaga. Maloprodaja je v letu 2011 obsegala 8 poslovnih enot. V maloprodaji je druţba beleţila 17 odstotni padec, glede na leto Padec je nastal v prvi polovici leta, medtem ko je bila prodaja v drugi polovici leta na ravni leta Zaradi slabih rezultatov, je druţba Velana d.d. v mesecu maju zaprla poslovno enoto v Novem mestu. Razpršenost maloprodajne mreţe VELANA 8

11 Zastavljene plane je druţba dosegla v poslovnih enotah maloprodaje in sicer: na področju Kranja, Postojne in Murske Sobote, medtem ko so ostala področja znotraj maloprodaje dosegala slabše prodaje. V drugi polovice leta je druţba pričele tudi s konceptualnimi spremembami. Veliko pozornost je namenila predstavljanju zaves in tkanin v prostoru in manj predstavitvi na balah. Zavese je druţba pričela predstavljati v prostoru in kupcem ţelela predstaviti predvsem učinek tkanine v zavesi. Opazne spremembe, ki jih je druţba pričela izvajati v poslovni enoti Šmartinska Ljubljana so kupci izredno pozitivno sprejeli, z njimi pa bo nadaljevala tudi v vseh ostalih poslovnih enotah. Nov način dela so kot pozitivnega ocenili tudi zaposleni. V novembru 2011 se je druţba predstavila na pohištvenem sejmu Ambient in bila s pridobljenimi naročili na tem sejmu zadovoljna. Predstavila je novosti v tkaninah, kjer je bil velik poudarek na barvah. Novosti v kolekciji 2011 Tudi v letu 2011 so predvsem veleprodajni kupci svoje zahteve, ţelje in potrebe, prilagajali lastnim finančnim zmoţnostim. Druţbi so priznali dober servis in dolgoročno dobro sodelovanje ter sočasno priznali, da tudi sami nadalje veliko teţje vršijo prodajo. Druţba se je v zadnji četrtini leta zaradi postavitve zavese v prostor tudi v samih trgovinah pričela dodatno prilagajati individualnim kupcem ter tako dodatno skrbela za celostno in celovito ponudbo ter prepoznavnost blagovne znamke Velana. V letu 2011 je druţba ponovno analizirala tudi vse produktne skupine ter neprofitabilni del proizvodnje opustila, opremo oziroma stroje pa delno odprodala. 9

12 V. REVIZORJEVO POROČILO 10

13 11

14 VI. REVIDIRANO RAČUNOVODSKO POROČILO VI. 1. Računovodski izkazi druţbe VELANA d.d. Zneski v računovodskih poročilih so izkazani v EUR. Bilanca stanja Na dan SREDSTVA A. DOLGOROČNA SREDSTVA I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve Neopredmetena sredstva a) Dolgoročne premoţenjske pravice č) Druga neopredmetena sredstva ) Dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 II. Opredmetena osnovna sredstva Zemljišča Zgradbe Proizvajalne naprave in stroji Druge naprave in oprema, drobni inventar in druga opredmetena osnovna sred Usredstveni stroški naloţb v tuja osnovna sredstva III. Naloţbene nepremičnine IV. Dolgoročne finančne naloţbe Dolgoročne finančne naloţbe, razen posojil a) Delnice in deleţi v druţbah v pridruţenih podjetij b) Druge delnice in deleţi Dolgoročna posojila b) Druga dolgoročna posojila V. Dolgoročne poslovne terjatve Dolgoročne poslovne terjatve do drugih VI. Odloţene terjatve za davek B. KRATKOROČNA SREDSTVA I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo II. Zaloge Trgovsko blago Predujmi za blago III. Kratkoročne finančne naloţbe Kratkoročne finančne naloţbe, razen posojil Kratkoročna posojila a) Kratkoročna posojila druţbam v skupini 0 b) Druga kratkoročna posojila IV. Kratkoročne poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve do pridruţenih podjetij Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev Kratkoročne poslovne terjatve do drugih V. Denarna sredstva C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Zabilančna sredstva

15 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. KAPITAL I. Vpoklicani kapital Osnovni kapital Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobička Zakonske rezerve IV. Preseţek iz prevrednotenja V. Preneseni čisti dobiček 0 0 VI. Prenesena čista izguba 0 0 VIII. Čisti poslovni izid poslovnega leta 0 0 B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE a Rezervacije za jub.nagr.in odpravnine b Druge rezervacije Dolgoročne pasivne časovne razmejitve C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI I. Dolgoročne finančne obveznosti 0 II. Dolgoročne poslovne obveznosti Druge dolgoročne poslovne obveznosti III. Odloţene obveznosti za davek 0 0 Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev 0 0 II. Kratkoročne finančne obveznosti 0 0 III. Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti do pridr. dobaviteljev Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Druge kratkoročne poslovne obveznosti, predujmi, varščine D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Zabilančne obveznosti

16 Izkaz celotnega vseobsegajočega donosa za obdobje od do A. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE I. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev razen najemnin Čisti prihodki od najemnin Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala II. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala III. čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala B. SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE E. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI F.KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA POSLOVNI ODHODKI I. Stroški blaga, materiala in storitev Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala Stroški prabljenega materiala Stroški storitev II. Stroški dela Stroški plač Stroški pokojninskega zavarovanja Stroški drugih socialnih zavarovanj Drugi stroški dela III. Odpisi vrednosti Amortizacija Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neop.sr.in opr.sr Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstih IV. Drugi poslovni odhodki Rezervacije Drugi stroški H./I. DOBIČEK/IZGUBA IZ POSLOVANJA J. FINANČNI PRIHODKI I. Finančni prihodki iz deleţev Finančni prihodki iz deleţev v pridruţenih druţbah Finančni prihodki iz deleţev v drugih druţbah II. Finančni prihodki iz danih posojil Finančni prihodki iz danih posojil, danih drugim III. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih K. FINANČNI ODHODKI I.Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naloţb II. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti III. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti L. DRUGI PRIHODKI M. DRUGI ODHODKI N./O. CELOTNI DOBIČEK/CELOTNA IZGUBA P.DAVEK IZ DOBIČKA 0 0 R.ODLOŢENI DAVKI S.ČISTI DOBIČE/IZGUBAK OBRAČUNSKEGA OBDOBJA Š. Spremembe preseţka iz prevred. finan. sr., razpoloţljivih za prodajo T. CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS OBRAČ. OBDOBJA

17 Izkaz izida denarnih tokov A. Denarni tokovi pri poslovanju a) Postavke izkaza poslovnega izida Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje) in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja Začetne manj končne poslovne terjatve Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve Začetne manj končne terjatve za odloţeni davek Začetna manj končna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo 0 0 Začetne manj končne zaloge Končni manj začetni poslovni dolgovi Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije Končne manj začetne odloţene obveznosti za davek Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju B. Denarni tokovi pri naloţbenju a) Prejemki pri naložbenju Prejemki od dobljenih obresti in deleţev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naloţbenje Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev 0 0 Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev Prejemki od odtujitve naloţbenih nepremičnin 0 0 Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naloţb Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naloţb b) Izdatki pri naloţbenju Izdatki za pridobitve neopredmetenih sredstev Izdatki za pridobitve opredmetenih osnovnih sredstev Izdatki za pridobitve naloţbenih nepremičnin 0 0 Izdatki za pridobitve dolgoročnih finančnih naloţb Izdatki za pridobitve kratkorčnih finančnih naloţb Prebitek prejemkov pri naloţbenju ali prebitek izdatkov pri naloţbenju C. Denarni tokovi pri financiranju a) Prejemki pri financiranju Prejemki od vplačanega kapitala 0 0 Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti 0 0 Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti

18 0 0 b) Izdatki pri financiranju Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje Izdatki za vračila kapitala 0 0 Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti 0 0 Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti 0 0 Izdatki za izplačila dividend in drugih deleţev v dobičku Prebitek prejemkov in izdatkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju Končno stanje denarnih sredstev Denarni izid v obdobju Začetno stanje denarnih sredstev

19 Izkaz gibanja kapitala za leto 2011 A.1 Začetno stanje A.2 Začetno stanje B.1 Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki B.2 Celotni vseobsegajoči donosi poročevalskega obdobja a) Vnos čistega poslovnega izida obračunskega obdobja č) Sprememba preseţka iz prevrednotenja finan.naloţb B.3 Spremembe v kapitalu Osnovni kapital Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Preseţek iz prevrednotenja Preneseni čisti poslovni izid Čisti poslovni izid posl. leta Skupaj kapital a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala č)poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala C. Končno stanje BILANČNI DOBIČEK / IZGUBA

20 Izkaz gibanja kapitala za leto 2010 Osnovni kapital Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Preseţek iz prevrednotenja Preneseni čisti poslovni izid Čisti poslovni izid posl. leta Skupaj kapital A.1 Začetno stanje A.2 Začetno stanje B.1 Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki B.2 Celotni vseobsegajoči donosi poročevalskega obdobja a) Vnos čistega poslovnega izida obračunskega obdobja č) Sprememba preseţka iz prevrednotenja finan.naloţb B.3 Spremembe v kapitalu a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala č)poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala C. Končno stanje BILANČNI DOBIČEK / IZGUBA

21 VII. POJASNILA IN RAZKRITJA POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH Podlage za sestavo računovodskih izkazov Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi 2006 in Zakonom o gospodarskih druţbah (ZGD) ter internim aktom Pravilnikom o računovodstvu. Podatki v računovodskih izkazih temeljijo na knjigovodskih listinah in poslovnih knjigah, vodenih v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Pri pripravi so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: časovna neomejenost poslovanja, dosledna stanovitnost in nastanek poslovnega dogodka. Pri računovodskih usmeritvah so upoštevana osnovna računovodska načela: previdnost, prednost vsebine pred obliko, pomembnost in primerljivost. Upoštevane so bile iste računovodske usmeritve kot v predhodnem letu. Računovodski izkazi za leto 2011 Računovodske izkaze za leto 2011 je revidirala revizijska druţba RENOMA, druţba za revizijo in svetovanje d.o.o. Ljubljana. Podano je bilo mnenje brez pridrţka. Računovodske usmeritve Pri izkazovanju in vrednotenju postavk so neposredno uporabljena določila standardov, razen pri vrednotenju postavk, pri katerih standardi dajejo moţnost izbire med različnimi načini vrednotenja. Tečaj in način preračuna v domačo valuto Poslovne terjatve in poslovne obveznosti, nominirane v tuji valuti so izkazane po referenčnem tečaju evropske centralne banke na dan bilance stanja. Spremembe računovodskih usmeritev in spremembe računovodskih ocen Pri pripravljanju in predstavljanju računovodskih izkazov, pripravljenih za poslovno leto 2011, so uporabljene enake računovodske usmeritve in računovodske ocene kot v preteklem poslovnem letu. Sprememba je pri prevrednotenju zalog trgovskega blaga zaradi slabitve, kjer smo postavili nova pravila slabitve zalog glede na njihovo starost. Bilanca stanja Bilanca stanja izkazuje premoţenje druţbe v aktivi in lastninsko sestavo v pasivi na zadnji dan obračunskega obdobja. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve Neopredmetena sredstva zajemajo dolgoročno odloţene stroške razvijanja, naloţbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine in druge pravice ter v dobro ime prevzetega podjetja. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve so dolgoročno odloţeni stroški. Neopredmetena sredstva se prepoznajo, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njimi, in če je mogoče njihovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Ob začetnem prepoznanju se ovrednotijo po nabavni vrednosti. Neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti se amortizirajo v dobi koristnosti. Kot metoda amortiziranja je uporabljena metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Dobo in metodo amortiziranja se pregleda najmanj na koncu vsakega poslovnega leta. Dobro ime in ostala neopredmetena sredstva z nedoločeno dobo koristnosti se ne amortizirajo, ampak se prevrednotujejo zaradi oslabitve. 19

22 Pripoznanje neopredmetenih sredstev se odpravi ob odtujitvi ali kadar se od njihove uporabe in kasnejše odtujitve ne pričakujejo nikakršne gospodarske koristi. V knjigovodskih evidencah se izkazujejo posebej nabavna vrednost, posebej amortizacijski popravek vrednosti in posebej nabrana izguba zaradi oslabitve, v bilanci stanja pa zgolj knjigovodska vrednost. Amortizacija je bila obračunana skladno s sprejetimi amortizacijskimi stopnjami, za programsko opremo po letni amortizacijski stopnji 20% do 33,4%, enako kot v letu Naloţbene nepremičnine Naloţbene nepremičnine so tiste nepremičnine (zemljišča in zgradbe), ki so posedovane, da bi prinašale najemnino in/ali povečevale svojo vrednost. Naloţbene nepremičnine se pripoznajo, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njimi, in če je mogoče njihovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Ob začetnem pripoznanju se ovrednotijo po nabavni vrednosti. Za nadaljnje merjenje njihove vrednosti se uporablja model nabavne vrednosti enako kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih. Amortizacija je bila obračunana skladno s sprejetimi amortizacijskimi stopnjami za zgradbe in sicer 1,5% - 2%. Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema in druga oprema ter usredstveni stroški naloţb v tuja opredmetena osnovna sredstva. Opredmetena osnovna sredstva se pripoznajo, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njimi, in če je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Ob začetnem pripoznanju se ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo nakupna cena, dajatve in stroški, nastali pri usposobitvi za uporabo. Kasneje nastali stroški, povezani z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, povečujejo njihove nabavne vrednosti, če povečujejo njihove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi ali podaljšajo dobo koristnosti. Opredmetena osnovna sredstva se posamično enakomerno časovno amortizirajo v njihovi dobi koristnosti brez upoštevanja preostale vrednosti. Osnovna sredstva so izkazana po neodpisani vrednosti, ki predstavlja razliko med nabavno vrednostjo in nabranim popravkom vrednosti. Amortizirana so posamično v skladu s časovno linearno metodo. Amortizacija je bila obračunana skladno s sprejetimi amortizacijskimi stopnjami, za zgradbe 1,5% - 4%, za proizvajalne naprave in stroje 5% - 25%, za druge naprave in opremo ter za drobni inventar 5% - 50% in za vlaganja v tuja osnovna sredstva po letni amortizacijski stopnji 10%, enako kot za leto Pripoznanje opredmetenih osnovnih sredstev je odpravljeno ob odtujitvi ali če se od njihove uporabe ali odtujitve ne pričakujejo več prihodnje gospodarske koristi. Razlika med čistim donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo odtujenih opredmetenih osnovnih sredstev se vključi v izkaz poslovnega izida. V knjigovodskih evidencah se izkazujejo posebej nabavna vrednost, posebej amortizacijski popravek vrednosti in posebej nabrana izguba zaradi oslabitve, v bilanci stanja pa zgolj knjigovodska vrednost. 20

23 Finančne naloţbe Finančne naloţbe so naloţbe v kapital drugih podjetij ali v finančne dolgove drugih podjetij, drţave, območij in občin ali drugih izdajateljev (finančne naloţbe v posojila). Finančne naloţbe so razdeljene v naslednje skupine: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, finančne naloţbe v posesti do zapadlosti, finančne naloţbe v posojila ali za prodajo razpoloţljive finančna sredstva. Pri pridobitvi so vse naloţbe, razen naloţb razporejenih v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, pripoznane po nabavni vrednosti vključno s stroški nakupa, ki so direktno povezani s tem nakupom. Naloţbe razporejene v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida so pripoznane po pošteni vrednosti, pri čemer direktni stroški nakupa niso vključeni v nabavno vrednost. Kapitalske naloţbe v podjetja, ki ne kotirajo na borzi, se merijo po nabavni vrednosti. Finančne naloţbe v podjetja v skupini, pridruţena podjetja in skupne podvige Finančne naloţbe v podjetja v skupini, pridruţena podjetja in skupne podvige so na začetku vrednotene po nabavni vrednosti. V primeru oslabitve naloţb se oslabitev pripozna v izkazu poslovnega izida. Dolgoročne finančne naloţbe v deleţe pridruţenih podjetij so ovrednotene po metodi nabavne vrednosti. Za naloţbe Velana Sarajevo je oblikovan popravek vrednosti v celoti. Podjetje Velana Sarajevo ne posluje več in je v postopku likvidacije, zato poslovni izkazi niso bili narejeni. Drugi deleţi so izkazani po metodi nabavne vrednosti ali po trţni vrednosti, če je ta niţja. Druge finančne terjatve (dolgoročne naloţbe), ki so izkazane v tuji valuti so prevrednotene po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan Zaloge Zaloge predstavljajo zaloge trgovskega blaga. Zaloge trgovskega blaga so vrednotene po nabavnih cenah z vkalkuliranimi stroški nabave. Poraba trgovskega blaga se vodi po metodi FIFO. odvisnimi Druţba ţe med letom, najmanj pa na koncu poslovnega leta preveri, ali se zaloge zaradi oslabitve prevrednotujejo na ocenjeno iztrţljivo vrednost. Zaradi okrepitve se zaloge ne prevrednotujejo. Poslovne terjatve Poslovne terjatve se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Če so poslovne terjatve oslabljene, se za razliko med knjigovodsko vrednostjo in unovčljivo vrednostjo oblikujejo popravki vrednosti terjatev v breme prevrednotovalnih odhodkov. Terjatve, izraţene v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto. Popravek vrednosti terjatev je oblikovan na podlagi pravilnika o oblikovanju popravka vrednosti terjatev in na podlagi presoje unovčljivosti. Stopnje popravka vrednosti terjatev so: - za terjatve do podjetja v prisilni poravnavi 80% - za terjatve do podjetja v stečaju 100% - za zastarele terjatve 100% - za terjatve do podjetij ali fizičnih oseb, ki so starejša: od šestih mesecev 60% 21

24 od enega leta 90% - za terjatve do podjetij ali fizičnih oseb v toţbi 100% Denarna sredstva Denarna sredstva so gotovina v blagajni, knjiţni denar na računih v bankah in denarni ustrezniki. Aktivne časovne razmejitve Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odloţene stroške oziroma kratkoročno odloţene odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke. Izkazujejo se v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ki dokazujejo njihov nastanek in obstoj. Kapital Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let, preseţek iz prevrednotenja. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Rezervacije so oblikovane za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti. Zneski, pripoznani kot rezervacije, so najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo na dneva bilance stanja obstoječih obvez. Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami se izkazujejo odloţeni prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke ter vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve na račun vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so oblikovane. Obveznosti Finančne obveznosti Finančne obveznosti so dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani dolţniški vrednostni papirji. Finančne obveznosti se delijo na dolgoročne, če jih je treba poravnati ali vrniti v obdobju, daljšem od leta dni, in kratkoročne. Ob začetnem pripoznanju se ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplačilo druge obveznosti. Poslovne obveznosti Poslovne obveznosti so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve, obveznosti do zaposlencev za opravljeno delo, obveznosti do financerjev v zvezi z obrestmi in podobnimi postavkami, obveznosti do drţave iz naslova davkov, tudi obračunanega davka na dodano vrednost. Posebna vrsta poslovnih dolgov so obveznosti do kupcev za dobljene predujme pa tudi za prejete varščine. Poslovne obveznosti se delijo na dolgoročne, če jih je treba poravnati v obdobju, daljšem od leta dni, in kratkoročne, ki so tiste, ki so ţe zapadle v plačilo (a še niso poravnane), in tiste, ki bodo zapadle v plačilo v letu dni. 22

25 Ob začetnem pripoznanju se ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem proizvodov ali storitev ali opravljeno delo oziroma obračunani strošek, odhodek ali deleţ v poslovnem izidu. Pasivne časovne razmejitve Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma kratkoročno vnaprej vračunane odhodke in kratkoročno odloţene prihodke. Izkazujejo se v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ki dokazujejo njihov nastanek in obstoj. Izkaz poslovnega izida Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto. Sestavljen je v obliki stopenjskega izkaza v I. različici (SRS 25.4). Prihodki Prihodki so pripoznani, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi in jih je mogoče zanesljivo izmeriti. Sestavljajo jih poslovni prihodki, finančni prihodki in drugi prihodki. Prihodki od prodaje so pripoznani, če so na kupca prenesena vsa pomembna tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastništva; znesek prihodkov je mogoče zanesljivo oceniti; verjetno je, da bodo gospodarske koristi, povezane s poslom, pritekale v podjetje; in stroške, ki so nastali v zvezi s poslom, je mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki od najemnin, ki izvirajo iz naloţbenih nepremičnin, so pripoznani skozi čas trajanja posamezne najemne pogodbe. Odhodki Odhodki se razvrščajo na poslovne, finančne in druge. Poslovni odhodki so v načelu enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju, povečanim za stroške, ki se zadrţujejo v končnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje. Med poslovne odhodke je potrebno všteti tudi nabavno vrednost prodanega trgovskega blaga. Finančni odhodki so odhodki za financiranje (predvsem obresti in tečajne razlike) in odhodki za naloţbenje (predvsem prevrednotovalni finančni odhodki). Druge odhodke sestavljajo predvsem neobičajne postavke (izredni odhodki) in ostali odhodki, ki zmanjšujejo poslovni izid. Izkaz izida denarnih tokov Izkaz denarnih tokov je sestavljen po različici II. Podlaga za sestavitev so bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in drugi dokumenti druţbe. Izkaz gibanja kapitala Podlaga za sestavitev so bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in drugi dokumenti druţbe. 23

26 VIII. POJASNILA IN RAZKRITJA K BILANCI STANJA Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve Dolgoročne premoţenjske pravice Druga neopredmetena sredstva Pravice Dolg. Stroški do ind. NS v odloţeni Dobro Predujmi v EUR razvijanja lastnine pridob. stroški ime za NS Skupaj Nabavna vrednost Pridobitve z investicij v teku Odtujitve na kratkoročna sredstva Oslabitve Prevrednotenje na pošteno vrednost Prerazvrstitve Nabrani popravek vrednosti Amortizacija v letu Pridobitve Odtujitve Neodpisana vrednost Opredmetena osnovna sredstva Zemljišča Zgradbe Proizvajalne naprave in stroji Druge naprave in oprema, drobni inventar Usredstveni stroški naloţb v tuja osn.sr

27 v EUR Zemljišča Zgradbe Proizvajalne naprave in stroji Druge naprave in oprema, DI Naloţbe v tuja OS Skupaj Nabavna vrednost Pridobitve z investicij v teku Odtujitve Prenos na kratkoročna sred Oslabitve Prevrednotenje na pošteno vr. Prenos na naloţbene nepr. Prerazvrstitve Nabrani popravek vrednosti Amortizacija v letu Pridobitve Odtujitve Prenos na kratkoročna sred Oslabitve Prevrednotenje na pošteno vr. Prenos na naloţbene nepr. Prerazvrstitve Neodpisana vrednost Druţba ima v lasti zemljišče na Šmartinski 52 v Ljubljani v izmeri M2, v neodpisani vrednosti EUR. Na zemljišču stojijo industrijski objekti v neodpisani vrednosti eur. Zaradi stanja na našem nepremičninskem trgu in njegovi nelikvidnosti, je vrednost omenjenih nepremičnin zelo teţko natančno opredeliti. Druţba ima v lasti tudi zemljišče, na katerem so počitniške kapacitete, v knjigovodski vrednosti EUR. Del prostorov na Šmartinski 52 se oddaja v najem. Zaradi fizične neločljivosti navedene nepremičnine niso prikazane kot naloţbene nepremičnine. Prihodki od oddaje teh nepremičnin znašajo EUR. 25

28 Prihodki od oddaje ostalih osnovnih sredstev v najem znašajo EUR. Ocenjene prihodnje najmanjše najemnine znašajo za poslovne prostore EUR na mesec, za opremo pa 700 EUR na mesec. Večina pogodb za poslovne prostore je sklenjenih za določen čas. Pogodbe za opremo pa so sklenjene za nedoločen čas z odpovednim rokom od 3 mesecev do 1 leta. Odtujitve na osnovnih sredstvih predstavljajo prodajo strojev, osebnega avtomobila in pisarniške opreme ter izločitev neuporabne opreme in drobnega inventarja. Skladno z inventurnim zapisnikom je bila izločena neuporabna oprema in drobni inventar v višini 999 EUR neodpisane vrednosti, kar predstavlja izgubo pri izločitvi osnovnih sredstev. V letu 2011 so bili prodani stroji, osebni avto in pisarniška oprema neodpisane vrednosti. v višini 45 EUR Investicije V letu 2011 je druţba kupila za EUR novih sredstev za opravljanje dejavnosti. Osnovna sredstva niso zastavljena. Naloţbene nepremičnine Naloţbene nepremičnine v EUR Nabavna vrednost Naloţbene nepremičnine Pridobitve in pripojitve Odtujitve na kratkoročna sredstva Oslabitve Prerazvrstitve Nabrani popravek vrednosti Amortizacija v letu Pridobitve in pripojitve Odtujitve na kratkoročna sredstva Oslabitve Prerazvrstitve Neodpisana vrednost

29 Naloţbene nepremičnine so nepremičnine, katere so predmet najemne pogodbe in so vrednotene po modelu nabavne vrednosti. Pošteno vrednost naloţbenih nepremičnin je teţko oceniti zaradi teţje prodajnosti, mešanega lastništva in kategorije zemljišča (Narodni park). Prihodki od najemnin in podobno (v EUR) Naloţbene nepremičnine: Prihodki od najemnin Neposredni odhodki naloţbenih nepremičnin, ki prinašajo najemnino Neposredni odhodki naloţbenih nepremičnin, ki - ne prinašajo najemnine Dolgoročne finančne naloţbe Delnice in deleţi v druţbah v pridruţenih druţbah Druge delnice in deleţi Druga dolgoročna posojila Kratkoročni del dolgoročnega posojila Gibanje dolgoročnih finančnih naloţb (v EUR) Posojila Finančne naloţbe razpoloţljive za prodajo Skupaj Kosmata vrednost Stanje Zmanjšanja Odplačila, prodaje (100) (82.044) (82.144) Prevrednotenje - tečajne razlike Prenos na kratkoročni del (192) - (192) Dokončen odpis - - Prevrednotenje na pošteno vrednost - (16.057) (16.057) Stanje Popravek vrednosti Stanje Povečanja Oblikovanje popravka vrednosti v letu Zmanjšanja Izterjane odpisane naloţbe Dokončen odpis - - Prenos na kratkoročni del - - Stanje Čista vrednost Čista vrednost Druţba Teks pro d.o.o. je v stečajnem postopku. Za deleţ v višini 48,75% v vrednosti EUR je bil v celoti oblikovan popravek vrednosti. Velana Sarajevo ni dejavna, za naloţbo je bil v celoti oblikovan popravek vrednosti. Deleţ v druţbi Velana Zagreb v višini 42,03% oz EUR smo dne prodali. Ostale naloţbe večinoma predstavljajo delnice, ki kotirajo na borzi in so izkazane po pošteni vrednosti preko prevrednotovalnega popravka kapitala. 27

30 Sredstva (skupine za odtujite) za prodajo Sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo Iz opredmetenih osnovnih sredstev smo prenesli za EUR neodpisane vrednosti proizvajalnih strojev, ki so namenjeni za prodajo. Zaloge Trgovsko blago Predujmi, dani za zaloge Ob inventurah trgovskega blaga je bil ugotovljen preseţek v višini EUR in primanjkljaj v višini EUR. Zaloge niso zastavljene. Prevrednotenje zalog V letu 2011 smo spremenili pravila prevrednotenja zalog zaradi oslabitve. Po pravilniku smo glede na starost zalog prevrednotili zaloge trgovskega blaga in nastala je slabitev v višini EUR. Zaradi prekinitve pogodbe s strateškim kupcem in zaradi bistveno spremenjenih razmer na trgu so se zaloge nekurantnega blaga močno povečale. Zaradi navedenega poslovodstvo ocenjuje, da nov kriterij bolje odraţa iztrţljivo vrednost zaloge glede na prejšnji kriterij. Če bi zaloge prevrednotili po prejšnjih pravilih, bi slabitev znašala EUR. Kratkoročne finančne naloţbe Kratkoročne finančne nal. pri bankah in drugih finan. inštitucijah Druga kratkoročna posojila Kratkoročno dana posojila drugim iz dolgoročnih Popravek vred. Kratkoročnih finančnih naloţb - oslabitev Kratkoročna dana posojila drugim niso zavarovana. Za kratkoročno dana posojila v letu 2011 je bila obračunana obrestna mera od 0,55% do 2,50%. Vsa dana posojila so bila v pogodbenih rokih v celoti povrnjena. Kratkoročne poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve do pridruţenih druţb Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev Kratkoročne poslovne terjatve do drugih Popravek vrednosti terjatev Terjatve do kupcev po zapadlosti na dan nezapadle 22,35% - zapadle do 1 leto 51,15% - zapadle nad 1 leto 26,50% Skupaj 100,00% Terjatve niso zavarovane in niso zastavljene. 28