KAKO RAZISKOVATI MULTIMORBIDNOST V MEDICINI? HOW TO RESEARCH MULTIMORBIDITY IN GENERAL PRACTICE? Marija Petek [ter 1, Igor [vab 1

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "KAKO RAZISKOVATI MULTIMORBIDNOST V MEDICINI? HOW TO RESEARCH MULTIMORBIDITY IN GENERAL PRACTICE? Marija Petek [ter 1, Igor [vab 1"

Transkripcija

1 Zdrav Var 2009; 48: KAKO RAZISKOVATI MULTIMORBIDNOST V MEDICINI? HOW TO RESEARCH MULTIMORBIDITY IN GENERAL PRACTICE? Marija Petek [ter 1, Igor [vab 1 Prispelo: Sprejeto: Izvle~ek Izvirni znanstveni ~lanek UDK Izhodi{~a: Multimorbidni bolniki predstavljajo prej pravilo kot izjemo v dru`inski medicini. V Sloveniji se z raziskovanjem multimorbidnosti {e nismo veliko ukvarjali. Namen sistemati~nega pregleda literature je bil ugotoviti, kako se raziskuje multimorbidnost in na katera vpra{anja raziskovalci {e niso zadovoljivo odgovorili. Metode: Iz baze Medline smo s pomo~jo klju~nih besed»multimorbidity, comorbidity, chronic diseases«in»general practice, family medicine, family practice, family physician, primary health care«izbrali vse do sredine avgusta 2008 objavljene izvirne znanstvene ~lanke v angle{kem jeziku, ki so vklju~evali populacijo, starej{o od 19 let. Ocenili smo ustreznost tako zbranih raziskav in v nadaljno analizo vklju~ili raziskave, ki so obravnavale problem multimorbidnosti v dru`inski medicini. Rezultati: Raziskovanje multimorbidnosti se je za~elo v devetdesetih letih preteklega stoletja, v zadnjih letih pa {tevilo objavljenih raziskav nara{~a. Metodolo{ko gre ve~inoma za kvantitativne neintervencijske raziskave, ki ugotavljajo pogostost in resnost problema ter vpliv multimorbidnosti na kakovost `ivljenja bolnikov ter posledice za zdravstveno slu`bo. Kvalitativna raziskovalna metodologija je bila uporabljena le v eni raziskavi, ki je `elela osvetliti pogled multimorbidnih bolnikov na jemanje zdravil. Zaklju~ek: Potreba po kompleksni in v bolnika usmerjeni obravnavi zahteva raziskave, s katerimi bi ugotavljali u~inkovitost razli~nih pristopov k obravnavi razli~nih skupin komorbidnih bolnikov. Pri na~rtovanju ustreznih pristopov bi morali upo{tevati stali{~a bolnikov in zdravnikov, ki bi jih lahko pridobili le s pomo~jo kvalitativne raziskovalne metodologije. Klju~ne besede: multimorbidnost, kroni~ne bolezni, dru`inska medicina, metode, celosten pristop Abstract Original scientific article UDC Background: Multimorbidity in family medicine is the rule rather than the exception, yet in Slovenia this health problem has not yet been adequately studied. The aim of this systematic literature review was to determine how the issue of multimorbidity has been explored and to identify questions that still need to be addressed. Methods: We consulted Medline for the original English-language scientific articles dealing with the population aged 19 and older, published until mid-august Key words»multimorbidity, comorbidity, chronic diseases«and»general practice, family medicine, family practice, family physician, primary health care«, were used. We evaluated the appropriateness of the collected studies, and incorporated papers on multimorbidity in family medicine into our further analysis. Results: Research in multimorbidity began in the 1990s, and the number of published studies has been increasing recently. Investigators mostly use quantitative non-interventional studies to determine the extent and importance 1 Medicinska fakulteta, Katedra za dru`insko medicino, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana Kontaktni naslov: e-po{ta:

2 52 Zdrav Var 2009; 48 of multimorbidity and its impact on the quality of life and health care. Qualitative methodology was only used in one research project investigating the attitude of multimorbid patients towards drug use. Conclusions: In order to meet the need for a holistic and patient-centred care, further research on the effectiveness of different approaches to different groups of comorbid patients will be required. The planning of appropriate effective approaches will have to take into consideration physicians and patients beliefs and attitudes, which need to be assessed by qualitative methods. Key words: multimorbidity, chronic diseases, family medicine, methods, holistic approach 1 Uvod Multimorbidnost pomeni so~asno prisotnost dveh ali ve~ kroni~nih bolezni (1). Pogostost problema nara{~a s staranjem prebivalstva; najpogostej{a skupina bolnikov, ki ima ve~ so~asnih kroni~nih bolezni, so osebe, starej{e od 65 let (2). Zaradi so~asno prisotnih ve~ kroni~nih stanj in njihovega prepletajo~ega se u~inka, se pri multimorbidnih bolnikih sre~ujemo s potrebo po druga~ni klini~ni obravnavi, prilagojeni organizaciji dela, ki zahteva ve~ ~asa, z ve~jimi stro{ki zdravljenja, neu~inkovitostjo klini~nih smernic in s slab{imi izidi zdravljenja ter pogostej{o prisotnostjo du{evnih motenj (3). Multimorbidni bolniki predstavljajo prej pravilo kot izjemo v dru`inski medicini in predstavljajo skupino bolnikov, ki zahteva druga~en pristop (2). Dosedanja obravnava bolnikov na sekundarni, pa tudi na primarni ravni je {e vedno pogosto usmerjena v obravnavo ene bolezni neodvisno od prisotnosti so~asno prisotnih bolezni. Neupo{tevanje komorbidnosti je lahko vzrok za neustrezno obravnavo in slab{i izid zdravljenja. Obravnava bolnika z ve~ kroni~nimi stanji zahteva nenehno tehtanje med koristjo in tveganji, ki jih dolo~en ukrep prinese, ob upo{tevanju `elje bolnika, ki mora pri odlo~itvi o postopkih zdravljenja aktivno sodelovati. Zdravnik dru`inske medicine, ki bolnika obravnava celostno in z bolnikom oblikuje dolgotrajen in zaupen odnos, ima klju~no vlogo pri obravnavi multimorbidnih bolnikov. Uspeh obravnave bolnikov pa je odvisen tudi od usklajenosti obravnave bolnika med zdravnikom dru`inske medicine in klini~nimi specialisti, kar zahteva dobro sodelovanje med obojimi in upo{teva bolnika kot aktivnega partnerja pri sprejemanju odlo~itev. V Sloveniji smo se v zadnjih letih za~eli zavedati pomena poznavanja zna~ilnosti in pristopov k obravnavi multimorbidnih bolnikov. Leta 2005 je bila tema u~nih delavnic za mentorje v dru`inski medicini»so~asne bolezni in stanja«, ob tej prilo`nosti je iz{el tudi zbornik preglednih prispevkov, ki so obravnavali omenjeno podro~je (4), pred kratkim je bil v Medicinskih razgledih objavljen pregledni prispevek o obravnavi bolnikov s so~asnimi boleznimi v dru`inski medicini (5), originalnih znanstvenih prispevkov, ki bi obravnavali problematiko multimorbidnih bolnikov v dru`inski medicini, pa v Sloveniji do sedaj ni bilo. Namen sistemati~nega pregleda literature je ugotoviti, kako se raziskuje multimorbidnost. Iz pregledane literature `elimo ugotoviti, katera podro~ja multimorbidnosti se raziskujejo in katere raziskovalne metode se pri tem uporabljajo. 2 METODE 2.1 Vir podatkov Iz baze Medline smo s pomo~jo klju~nih besed»multimorbidity, comorbidity, chronic diseases«in»general practice, family medicine, family practice, family physician, primary health care«izbrali vse izvirne znanstvene raziskave v angle{kem jeziku, ki so vklju~evale populacijo, starej{o od 19 let, in so bile objavljene do z dostopnim izvle~kom v bazi Medline. Vklju~ili smo tudi {tudije, ki so predstavljale klju~ne reference pri izbranih raziskavah in jih nismo zajeli s pomo~jo kombinacije iskalnih klju~nih besed. 2.2 Izbor {tudije Po izboru je en raziskovalec pregledal vse zadetke. V prvem koraku je na osnovi neustreznega naslova izlo~il vse neprimerne raziskave. Za vse raziskave, ki so se zdele na osnovi naslova primerne, je eden od raziskovalcev pregledal izvle~ek. ^e je izvle~ek ustrezal osnovnim zahtevam za vklju~itev (originalnost, ustrezna populacija bolnikov, ustrezna definicija multimorbidnosti), je pridobil originalen ~lanek in v primeru, da je bil ustrezen, tega v neodvisno presojo poslal {e drugemu raziskovalcu. Vklju~eni so bili ~lanki, za katere sta oba raziskovalca menila, da so primerni za vklju~itev v raziskavo na osnovi slede~ih merilih: originalnost, ustreznost populacije bolnikov ter ustreznost definicije multimorbidnosti. Definicije meril ustreznosti so slede~e:

3 Petek [ter M., [vab I. Kako raziskovati multimorbidnost v dru`inski medicini? 53 originalnost: originalna znanstvena raziskava; populacija bolnikov: bolniki, ki obiskujejo dru`inskega (splo{nega) zdravnika; definicija multimorbidnosti: so~asna prisotnost vsaj dveh kroni~nih bolezni, podatek je pridobljen iz zdravstvene dokumentacije. 2.3 Vklju~itvena merila V nadaljno analizo smo vklju~ili originalne znanstvene raziskave, ki so obravnavale razli~ne vidike multimorbidnosti v dru`inski medicini ter so ustrezali zgoraj navedenim iskalnim merilom ter merilom za vklju~itev. 2.4 Izklju~itevna merila V pregled literature nismo vklju~ili raziskav, ki so bile opravljene na populaciji bolnikov, ki ni zna~ilna za obiskovalce ambulant dru`inske medicine (populacija, mlaj{a od 19 let, bolniki, obravnavani na bolni{ni~nih oddelkih ali v domovih za upokojence), ter raziskave, kjer je definicija multimorbidnosti temeljila na poro~anju bolnikov o prisotnosti so~asnih kroni~nih bolezni in to ni bilo podkrepljeno s podatki iz medicinske dokumentacije, klini~nega pregleda ali uporabo standardiziranih vpra{alnikov za potrditev opisovanih kroni~nih bolezni. Izklju~ili smo tudi raziskave, ki so obravnavale povezavo med dvema posami~nima kroni~nima boleznima (npr. povezava med sladkorno boleznijo in dislipidemijo) ter raziskave, ki so obravnavale u~inek dolo~enega zdravila v primeru so~asne prisotnosti dveh ali ve~ klini~nih stanj (npr. u~inek antidepresiva pri zdravljenju depresije pri bolniku s shizofrenijo). 2.5 Delitev raziskav glede na uporabljeno metodologijo Na osnovi pregledane literature smo izbrane raziskave glede na uporabljeno raziskovalno metodologijo razdelili na dve kategoriji: kvalitativne in kvantitativne raziskave. Kvalitativne raziskave lahko glede na uporabljeno metodologijo razdelimo na (6) : intervju (strukturiran, semistrukturiran, poglobljen, fokusne skupine); vpra{alnik z odprtimi vpra{anji; opazovanje; doseganje konsenza (delfska {tudija, tehnike nominalne skupine, eksploracijske skupine); ostalo (analiza dokumentov, antropolo{ke metode, akcijsko raziskovanje). Kvantitativne raziskave pa smo razdelili na (7): intervencijske, ki smo jih naprej razdelili na nekontrolirane (raziskave brez kontrolne skupine s spremljanjem u~inka intervencije) in kontrolirane. kontrolirane raziskave smo razdelili na randomizirane raziskave in nerandomizirane raziskave (raziskave s kontrolno skupino in spremljanjem u~inka intervencije); observacijske (neintervencijske) pa smo razdelili na deskriptivne (npr. prese~ne) in analiti~ne, ki smo jih razdelili na kohortne in raziskave s primerom in kontrolo. Glede na vir uporabljenih podatkov pa smo raziskave razdelili na raziskave, ki so temeljile na: rutinsko zbranih podatkih; vnaprej pripravljenih vpra{alnikih z vpra{anji zaprtega tipa, ki so jih izpolnjevali zdravniki; podatkih, pridobljenih s pomo~jo vpra{alnikov z vpra{anji zaprtega tipa, ki so jih izpolnjevali bolniki; podatkih, pridobljenih s pomo~jo intervjuja ali z vpra{alnikom z vpra{anji odprtega tipa ali opazovanjem; analizo hipoteti~nih primerov (vinjet). 2.6 Opredeljevanje tem in delitev raziskav po temah Na osnovi pregleda literature je eden od raziskovalcev opredelilil teme, ki se pojavljajo na temo multimorbidnosti. Opredeljene teme je v pregled in validacijo posredoval drugemu raziskovalcu. Drugi raziskovalec je teme pregledal in validiral. Nato je eden od raziskovalcev raziskave razdelil na tematska podro~ja, drugi raziskovalec pa je ocenil ustreznost te razdelitve. V primeru razli~nega mnenja med raziskovalcema, sta se za delitev po temah odlo~ila s konsenzom. 3 REZULTATI 3.1 Izbor raziskav Ob pregledu baze Medline smo glede na osnovno iskalno zahtevo za klju~no besedo»multimorbidity (multimorbid)«dobili 15 raziskav, za klju~no besedo»comorbidity«2992 raziskav in za klju~no besedo»chronic disease(s)«16098 raziskav. ^e smo iskalni klju~ni besedi»chronic disease(s)«dodali dodatni pogoja, da gre za raziskave, ki se nana{ajo na so~asno prisotnost kroni~nih bolezni»comorbidity«, smo dobili 369 raziskav. Ob upo{tevanju dodatnega pogoja, da gre za populacijo bolnikov v dru`inski medicini, smo na{li {tevilo raziskav, ki jih prikazuje Tabela 1.

4 54 Zdrav Var 2009; 48 Tabela 1. [tevilo raziskav ob uporabljenih kombinacijah iskalnih zahtev. Table 1. Number of papers matching the specified keywords.»primary health carefamily practicefamily physiciangeneral practicefamily medicinemultimorbidity«ali»multimorbid« »comorbidity« »chronic disease(s)«and»comorbidity« Na osnovi pregleda naslovov in izvle~kov je eden izmed raziskovalcev izlo~il vse raziskave, ki niso ustrezale merilom vklju~itve, ter raziskave, za katere je presodil, da so primerne za vklju~itev, posredoval {e drugemu raziskovalcu. Raziskave je pred vklju~itvijo neodvisno pregledal {e drugi raziskovalec. V primeru razli~nih stali{~ o primernosti raziskave sta se raziskovalca odlo~ila z konsenzom. Na osnovi neodvisnega mnenja vsakega od raziskovalcev smo v raziskavo vklju~ili 54 raziskav, ki so bile po mnenju obeh raziskovalcev primerne za vklju~itev v raziskavo. V primeru treh raziskav, za katere je eden od raziskovalcev menil, da so primerne za vklju~itev, drugi pa ne, sta se raziskovalca odlo~ila, da se jih ne vklju~i v analizo. Prva raziskava, ki smo jo vklju~ili v pregled, je bila objavljena leta 1993, v zadnjih letih pa {tevilo objav s tega podro~ja nara{~a. V Tabeli 2 je prikazano {tevilo objav glede na letnico objave. 3.2 Delitev raziskav glede na uporabljeno metodologijo Med izbranimi raziskavami je bila le v eni raziskavi uporabljena kvalitativna metodologija. Uporabljena metoda je bil semistrukturiran intervju (8). V preostalih 53 raziskavah so uporabili kvantitativno metodologijo (1,2,9-59). Razdelitev kvantitativnih raziskav glede na uporabljeno metodologijo prikazuje Tabela 3. Razdelitev raziskav glede na vir podatkov prikazuje Tabela 4. Tabela 2. [tevilo objav glede na letnico objave. Table 2. No of published papers by year of publication. Leto objave / Year of publication [tevilo objav / No. of published papers Do leta 1996 Until (do 08/08) 8

5 Petek [ter M., [vab I. Kako raziskovati multimorbidnost v dru`inski medicini? 55 Tabela 3. Razdelitev raziskav, ki so uporabljale kvantitativno metodologijo raziskovanja. Table 3. Distribution of studies using qualitative methodology Tip raziskave / Types of studies [tevilo raziskav / No.of studies Reference raziskav / References Intervencijske raziskave / Interventional research Kontrolirane in randomizirane raziskave / Randomized controlled studies Kontrolirane nerandomizirane raziskave / Non-randomized controlled studies Nekontrolirane intervencijske raziskave / Interventional non-controlled studies Neintervencijske raziskave / Non-interventional research Deskriptivne / Descriptive studies Analiti~ne kohortne / Analytical cohort studies Analiti~ne tipa primer-kontrola / Analytical case-control studies 3 18,24, ,19, ,13,23,50, ,54,55,58 1,2,9,10,12,14,15,16,20,21,22,26,28, 29,30,31,32,33,34,35,36,37,38,39, 40,41,42,43,44,45,46,47,48,49,51,52, 57,59 Tabela 4. Raziskave glede na vir podatkov. Table 4. Studies by data source. Vir podatkov / Data source Rutinsko zbrani podatki / Routine data collection Vpra{alniki za zdravnike / Physician questionnaires Vpra{alniki za bolnike / Patient questionnaires Analiza hipoteti~nega primera (vinjete) / Analysis of a hypothetical case vignette Vpra{alniki odprtega tipa, intervju, opazovanje / Open-ended questionnaires, interview, observation [tevilo raziskav / No. of studies Reference raziskav / References 11,21,22,26,30,31,32,35,36,38,39,40,4,48, 49,52,54,55,56,57,59 1,2,19,20,23,34,37,41,42,44,45,46, 47,50,51,53, 12 9,10,12,13,14,15,16,17,18,24,25,27, ,29, *V isti raziskavi so uporabili razli~ne vire podatkov.

6 56 Zdrav Var 2009; Delitev raziskav po temah Glede na vsebino smo raziskave razdelili na: epidemiolo{ke raziskave, ki so prou~evale pogostost multimorbidnosti v dru`inski medicini; raziskave, ki so se ukvarjale z ugotavljanjem ustreznosti razli~nih lestvic (indeksov) za ocenjevanje komorbidnosti; raziskave, ki so ugotavljale, kako prisotnost du{evnih motenj vpliva na obravnavo telesnih te`av in obratno; raziskave, ki so obravnavale kakovost procesa obravnave in izide zdravljenja pri komorbidnih bolnikih; raziskave, ki so ugotavljale vpliv komorbidnosti na kakovost `ivljenja; raziskave, kjer so ugotavljali stali{~a zdravnikov do razli~nih postopkov obravnave bolnikov v primeru spremljajo~ih bolezni; raziskave, ki raziskujejo stali{~a in pri~akovanja komorbidnih bolnikov do zdravljenja in zdravstvene slu`be; raziskave, ki so ugotavljale, kako komorbidni bolniki koristijo zdravstveno slu`bo; raziskave, ki ugotavljajo u~inek razli~nih pristopov k oskrbi multimorbidnih bolnikov; raziskave, ki se dotikajo problema implementacije klini~nih smernic in rezultatov randomiziranih kontroliranih raziskav pri obravnavi komorbidnih bolnikov. Tabela 5 prikazuje razdelitev raziskav glede na opredeljene teme. Posamezne raziskave so se lotevale ve~ kot ene od opredeljenih tem in so v tabeli navedene ve~krat in ozna~ene z zvezdico. 4 RAZPRAVLJANJE Namen sistemati~nega pregleda literature je bil ugotoviti, kako je mogo~e raziskovati multimorbidnost v dru`inski medicini. Ugotovili smo, da so bile prve raziskave s tega podro~ja objavljene v zgodnjih devetdesetih letih, v zadnjih letih pa {tevilo objav nara{~a. Po metodologiji gre ve~inoma za kvantitativne neintervencijske raziskave, ki za vir podatkov uporabljajo rutinsko zbrane podatke ali podatke, pridobljene s pomo~jo izpolnjevanja vnaprej pripravljenih obrazcev. Kvalitativna raziskovalna metodologija je bila uporabljena le v eni raziskavi, v kateri so ugotavljali stali{~a multimorbidnih bolnikov do zdravljenja z zdravili (8). Opredelili smo teme, ki so se jih raziskovalci lotevali pri raziskovanju multimorbidnosti in ugotovili da so bile naj{tevil~nej{e epidemiolo{ke raziskave (1,2,46-52,55-57,59), sledile pa jim raziskave, ki so prou~evale posledice multimorbidnosti za zdravstveno slu`bo (16,31,32,34,35,38-41). 4.1 Omejitve raziskave Klju~na omejitev na{ega pregleda literature je, da smo se pri iskanju literature omejili le na bazo Medline, ki predstavlja najve~jo in najpomembnej{o zbirko medicinskih ~lankov, vendar pa ne zajame vseh objavljenih ~lankov, ki bi bili morebiti pomembni za na{ pregled. Tudi znotraj baze Medline ni bilo mogo~e vklju~iti vse relevantne literature, kljub temu, da smo uporabili razli~ne oblike iskalnih zahtev in poleg klju~ne besede»multimorbidity«, ki je zajela le majhen del ustreznih {tudij, dodali tudi klju~ne besede»comorbidity«in»chronic disease(s)«ter uporabili razli~ne izraze za dru`insko medicino in dru`inske zdravnike. Da bi bil pregled ~im bolj celovit, smo pregledali tudi citirano literaturo klju~nih raziskav in vklju~evali tudi klju~ne reference, ki so ustrezale merilom vklju~itve in jih {e nismo zajeli s pomo~jo kombinacij iskalnih zahtev. Omejitev iskanja literature, objavljene le v angle{kem jeziku, je naslednja omejitev, ki smo jo postavili tudi zato, da sta lahko oba raziskovalca neodvisno pregledovala ~lanke, kar ne bi bilo mogo~e za ~lanke, objavljene v drugih tujih jezikih. Tretja omejitev pri iskanju pa je bila zahteva, da je bil v bazi Medline na vpogled izvle~ek raziskave, ki je pomagal pri odlo~itvi o potencialni primernosti ~lanka in potrebi po pridobitvi ~lanka v polnem obsegu. Na ta na~in smo morebiti izlo~ili za vklju~itev primerne raziskave, vendar pa je dele` objav brez objavljenega izvle~ka majhen in zato verjetnost, da smo izpustili katero od pomembnej{ih raziskav, majhna. 4.2 Metodologija raziskovanja Ob pregledu uporabljene metodologije smo ugotovili, da je bila kvalitativna metodologija uporabljena le v eni raziskavi. Slabo sodelovanje pri zdravljenju z zdravili pri multimorbidnih bolnikih predstavlja problem. S pomo~jo semistrukturiranega intervjuja so `eleli ugotoviti, zakaj multimorbidni bolniki ne sodelujejo pri zdravljenju z zdravili (8). Med kvantitativnimi raziskavami prevladujejo neintervencijske raziskave (1,2,8-16,20-23,26, 28-59), med njimi so bile naj{tevil~nej{e raziskave z uporabljeno deskriptivno raziskovalno metodologijo, katerih namen je bil zlasti opredelitev pomembnosti problema. V zadnjem ~asu, ko se raziskovalci lotevajo raziskovanja vpliva multimorbidnosti na proces obravnave in izide

7 Petek [ter M., [vab I. Kako raziskovati multimorbidnost v dru`inski medicini? 57 Tabela 5. Razdelitev raziskav glede na opredeljne teme. Table 5. Distribution of studies by specified topics. Tema / Topic [tevilo raziskav / No.of studies Reference raziskav / References Epidemiolo{ke raziskave / Epidemiological studies Indeksi za ocenjevanje komorbidnosti / Comorbidity assessment indices Povezava med telesnimi in du{evnimi boleznimi / Association between mental and physical disorders 13 1,2,46,47,48,49,50,51,52,55,56,57, ,43,44,45 7 9*,17,19,20,53,54,58 Kakovost procesa obravnave in izidi zdravljenja / Quality of health care process and outcome 4 11, 23,26,30 Vpliv komorbidnosti na kakovost `ivljenja / Impact of comorbidity on the quality of life Vpliv komorbidnosti na odlo~itev zdravnikov za postopek obravnave / Impact of comorbidity on physician s selection of therapy Pri~akovanja in stali{~a multimorbidnih bolnikov do zdravljenja / Multimorbid patients expectations and attitudes towards treatment Kori{~enje zdravstvene slu`be / Healthcare service utilization U~inkovitost razli~nih pristopov k obravnavi multimorbidnih bolnikov / Effectiveness of different approaches to treatment of multimorbid patients Klini~ne smernice in rezultati kontroliranih randomiziranih raziskav pri multimorbidnih bolnikih / Clinical guidelines and results of randomized controlled studies of multimorbid patients 5 9*, 12,13,14, , 21*, 28, , 31,32,34,35,38,39,40, ,18, 24, 25, *,33,37 *raziskava se dotika ve~ kot ene opredeljene teme

8 58 Zdrav Var 2009; 48 zdravljenja ter poizku{ajo ugotoviti strategijo, ki bi bila uspe{na pri obravnavi multimorbidnoh bolnikov, se deskriptivnim raziskavam pridru`ujejo kohortne in intervencijske raziskave. Med intervencijskimi raziskavami, ki so bistveno redkej{e (17-19, 24,25,27) in so `elele odgovoriti, kako u~inkovito pristopiti k multimorbidnim bolnikom, najdemo randomizirane, kontrolirane raziskave ter nerandomizirane raziskave s kontrolno skupino, medtem ko intervencijskih raziskav brez kontrolne skupine ni bilo. 4.3 Uporabljeni viri podatkov Pri raziskovanju multimorbidnosti so raziskovalci pogosto uporabili rutinsko zbrane podatke, zlasti, ko je {lo za ugotavljanje pogostosti problema, posledice komorbidosti za zdravstveno slu`bo, ugotavljanje kakovosti procesa oskrbe ter izidov zdravljenja. Uporaba rutinsko zbranih podatkov iz medicinske dokumentacije ima nekaj prednosti (dostopnost podatkov, omogo~ena je retrospektivna metodologija raziskave, cenovna sprejemljivost, omogo~ena je vklju~itev velikega {tevila razli~nih bolnikov, ki jih zdravijo razli~ni zdravniki v zdravstvenih organizacijah z razli~no organizacijo dela, eti~na nespornost), slabost omenjene metodologije pa je predvsem v neenotni kakovosti podatkov, ki je posledica pomanjkljivega bele`enja podatkov (6,60). Izpolnjevanje vnaprej pripravljenih vpra{alnikov s strani zdravnika ali bolnika je lahko dobra metoda zbiranja podatkov, saj omogo~a na~rtovanje raziskave na na~in, da zberemo vse za raziskavo potrebne podatke. Pomembno je, da je vpra{alnik izpolnjen ~im prej po pregledu (izvedbi raziskave), saj s ~asom upada zanesljivost izpolnjevanja vpra{alnika (6). Intervju med zdravnikom in bolnikom (osebno, po telefonu) je lahko dobra metoda zbiranja podatkov, saj omogo~a poglobljeno razlago vpra{anja, na katerega `elimo odgovor, zahteva pa ve~ ~asa in obi~ajno ni primerna, kadar `elimo zelo velik vzorec. Izvedba intervjuja zahteva usposobljenega izpra{evalca ter predpripravo (6). Analiza hipoteti~nega primera (vinjeta) omogo~a, da vsi v raziskavo vklju~eni zdravniki obravnavajo istega hipoteti~nega bolnika. Slabost omenjene metodologije pa je, da ugotavljamo znanje in stali{~a zdravnikov, ne pa njihovega dejanskega ukrepanja v praksi (29). Semistrukturirani intervju (kvalitativna metodologija) je bil uporabljen, da bi ugotovili pogled multimorbidnih bolnikov na jemanje zdravil. Direktno opazovanje je zanesljiva metoda, ki omogo~a prepoznavo problema ter dejavnikov, ki so pomembni za razumevanje problema (6). 4.4 Teme, ki so se jih lotevali raziskovalci Prve raziskave o pogostosti so~asne prisotnosti kroni~nih bolezni v dru`inski medicini segajo v zgodnja devetdeseta leta prej{njega stoletja in ugotavljajo, da so multimorbidni bolniki prej pravilo kot izjema v dru`inski medicini ter identificirajo dejavnike, ki napovedujejo pojav multimorbidnosti (1,2,46-52,55-57,59). Ugotavljali so tudi, kaj pomenijo multimorbidni bolniki za zdravstveno slu`bo z vidika porabljenega ~asa in stro{kov obravnave (16,31,32,34,35,38-41). Ugotovili so, da se dolo~ene bolezni pogosto pojavljajo skupaj. Opazovali so so~asno pojavljanje dolo~enih telesnih bolezni ter pogosto so~asno pojavnost telesnih in du{evnih motenj ter z opazovanjem ugotovili, ali je pristop k bolniku s so~asnimi boleznimi v praksi druga~en, kot ~e gre za bolnika z izoliranim zdravstvenimi problemi (9,17,19,20,53,54,58). Stali{~a multimorbidnih bolnikov do zdravljenja je obravnavala le ena raziskava z uporabljeno kvalitativno metodologijo (8), medtem ko je nekaj raziskav poizku{alo odgovoriti na vpra{anje, ali je pristop do bolnika s prisotnimi spremljajo~imi boleznimi druga~en, kot ~e gre za bolnika z izoliranim zdravstvenim problemom (19,21,28,29). V raziskavah so ugotavljali, kateri od indeksov za oceno te`e komorbidnosti je najprimernej{i za uporabo v dru`inski medicini (42-45) ter ugotavljali, kako stopnja komorbidnosti, izmerjena s pomo~jo indeksov komorbidnosti ali {tevila komorbidnih stanj, vpliva na kakovost `ivljenja komorbidnih bolnikov (9,12-15). Spremljali so komorbidne bolnike in ugotavljali, kako so~asna prisotnost spremljajo~ih bolezni vpliva na postopke obravnave ter izide zdravljenja (11,23,26,30). Ob ugotovitah, da je ob upo{tevanju meril ustrezne obravnave, ki velja za bolnike z izolirano boleznijo, postopek obravnave pri multimorbidnih bolnikih celo bolj{i (30) kot pri bolnikih z izoliranim zdravstvenim problemom, ob tem, da je izid zdravljenja slab{i (33), so se raziskovalci lotili oblikovanja usmerjenih pristopov k obravnavi multimorbidnih bolnikov (17,18,24,25,27). Iskanje ustreznih pristopov k obravnavi razli~nih skupin multimorbidnih bolnikov je podro~je, kjer ostajajo {e {tevilna neodgovorjena vpra{anja. 4.5 Trendi raziskovanja multimorbidnosti v dru`inski medicini V zadnjem ~asu se {e vedno pojavljajo raziskave, ki obravnavajo `e omenjene teme, vedno ve~ raziskav pa `eli odgovoriti na vpra{anje, kako pristopiti k obravnavi multimorbidnih bolnikov, da bo izid oskrbe in kakovost `ivljenja multimorbidnih bolnikov ~im bolj{a. Podro~je

9 Petek [ter M., [vab I. Kako raziskovati multimorbidnost v dru`inski medicini? 59 je zelo kompleksno in zahteva opredelitev skupin multimorbidnih bolnikov, definicijo kazalcev kakovosti za obravnavo multimorbidnih bolnikov ter prepoznavo na~inov obravnave multimorbidnih bolnikov, ki vodijo k optimalni oskrbi (61). 4.6 Neodgovorjena vpra{anja Podro~je daje veliko prilo`nosti za nadaljne raziskovanje. Ve~ina klini~nih raziskav je osredoto~ena na raziskovanje ene bolezni in pogosto izklju~uje bolnike, ki so komorbidni (37), ~eprav vemo, da predstavljajo multimorbidni bolniki v dru`inski medicini prej pravilo kot izjemo (2). Raziskovalci so ugotovili, da uporaba smernic, ki pripomorejo h kakovostni obravnavi bolnika z izolirano boleznijo pri bolniku s so~asno prisotnostjo ve~jega {tevila kroni~nih bolezni lahko vodi v neustrezno in drago oskrbo (33). Zato je nujno, da tudi za obravnavo teh bolnikov dobimo smernice, kar pa zahteva kakovostne raziskave razli~nih skupin in vidikov obravnave multimorbidnih bolnikov. Potreba po kompleksni in v bolnika usmerjeni obravnavi zahteva raziskave, s pomo~jo katerih bi ugotovili u~inkovitost razli~nih pristopov k obravnavi komorbidnih bolnikov. Pri na~rtovanju ustreznih pristopov k obravnavi komorbidnih bolnikov bi morali upo{tevati stali{~a bolnikov in zdravnikov, ki bi jih lahko pridobili le s pomo~jo kvalitativne raziskovalne metodologije. 5 ZAKLJU^KI [tevilo objav na podro~ju multimorbidnosti nara{~a. Prve raziskave so `elele opozoriti na pogostost in resnost problema, vpliv multimorbidnosti na kakovost `ivljenja bolnikov in pomen multimorbidnih bolnikov za zdravstveno slu`bo. Nadaljnje raziskovanje je bilo usmerjeno v ugotavljanje kakovosti oskrbe multimorbidnih bolnikov, sedanje raziskave pa bi rade odgovorile na vpra{anje, kako u~inkovito pristopiti k obravnavi multimorbidnih bolnikov, da bi dosegli ~im bolj{i izid zdravljenja ter bolnikom omogo~ili sprejemljivo kakovost `ivljenja. Podro~je multimorbidnosti je podro~je, kjer so nadaljnje raziskave potrebne. Multimorbidni bolniki zahtevajo druga~en pristop od bolnika z izoliranim zdravstvenim problemom, uporaba neprilagojenih kazalcev kakovosti in smernic pa lahko vodi v neustrezno in drago oskrbo. Potrebujemo raziskave, ki bodo definirale razli~ne skupine komorbidnih bolnikov in odgovorile na vpra{anja, kako pristopiti k njihovi obravnavi, da bo izid oskrbe najbolj{i. [ele ustrezni dokazi o u~inkovitih pristopih k obravnavi multimorbidnih bolnikov so lahko osnova za pripravo priporo~il in smernic za njihovo obravnavo. Literatura 1. Van den Akken M, Buntinx F, Metsemakers JF, Roos S, Knottnerus JA. Multimorbidity in general practice: prevalence, incidence, and determinants of co-occurring chronic and recurrent diseases. J Clin Epidemiol 1998; 51: Fortin M, Bravo G, Hudon C, Alain V, Lapointe L. Prevalence of Multimorbidity Among Adults Seen in Family Medicine. Ann Fam Med 2005; Smith S. Chronic diseases: what happens when they come in multiples? Br J Gen Pract 2007; 57: Kersnik J, Ilija` R, editors. So~asne bolezni in stanja: monografija, (Zbirka PiP). Ljubljana: Zdru`enje zdravnikov dru`inske medicine SZD, 2005: Petek [ter M, [vab I. Bolnik s so~asnimi boleznimi v dru`inski medicini. Medicinski razgledi 2008 (sprejeto v tisk). 6. Wensing M, Grol R. Methods to identify implementation problems. In: Grol R, Wensing M, Eccles M, editors. Improving Patient Care. Elsevier Limited, 2005: Silagy CA, Haines A. Evidence Based Practice in Primary care. BMJ Books, Townsend A, Hunt K, Wyke S. Managing multiple morbidity in mid-life: a qualitative study of attitudes to drug use. BMJ 2003; 327: Hitchock Noel P, Williams JW, Unutzer J, Worchel J, Lee S, Cornell J et al. Depression and Comorbid Illness in Elderly Primary Care Patients: Impact on Multiple Domains of Health Status and Well-being. Ann Fam Med 2004; 2: Fortin M, Bravo G, Hudon C, Lapointe L, Almirall J, Dubois MF et al. Relationship between multiomrbidity and health-related quality of life of patients in primary care. Qual Life Res 2006; 15: Glynn LG, Buckley B, Reddan D, Newell J, Hinde J, Dinneen SF et al. Multimorbidity and risk among patients with established cardiovascular disease: a cohort study. Br J Gen Pract 2008; 58: Kadam UT, Croft PR. Clinical comorbidity in osteoarthritis: association with physical function in older patients in family practice. J Rheumatol 2007; 34: Kadam UT, Croft PR; North Staffordshire GP Consortium Group. Clinical multimorbidity and physical function in older adults: a record and helath status linking study in general practice. Fam Pract 2007; 24: Fortin M, Bravo G, Hudon C, Lapointe L, Dubois MF, Almirall J. Psychological Distress and Multimorbidity in primary care. Ann Fam Med 2006; 4: Fortin M, Dubois MF, Hudon C, Vanasse A, Ntetu AL, Maltais D. Multimorbidity and quality of life: a closer look. Health Qual Life Outcomes 2007; 5: 52. Dosegljivo na: nlm.nih.gov/ pubmed/ ?ordinalpos=4&itool=entrezsystem2.pentrez. Pubmed.Pubmed_ResultsPanel.Pubmed_RVDocSum. 16. Hitchock Noël P, Parchman ML, Williams JW JR, Williams JW, Cornell JE, Shuko L et al. The Challenges of Multimorbidity from the Patients Perspective. J Gen Intern Med 2007; 22 (Suppl 3): Koike A, Unutzer J, Wells KB. Improving the Care for Depression in Patients with Comorbid Medical Illness. Am J Psychiatry 2002; 159:

10 60 Zdrav Var 2009; Van der-feltz-cornellis CM, Van Oppen P, Ader HJ, Van dyck R. Randomised controlled trial of a collaborative care model with psychiatric consultation for persistent medically unexplained symptoms in general practice. Psihother Psyhosom 2006; 75: Nutting PA, Rost K, Smith J, Werner JJ, Elliot C. Competing Demands From Physical Problems. Arch Fam Med 2000; 9: Goodwin RD, Kroenke K, Hoven CW, Spitzer RL. Major Depression, Physical Illness and Suicidal ideation in Primary care. Psychosomatic Medicine 2003; 65; Ostbye T, Yarnall KSH, Krause KM, Pollack KI, Gradiosn M, Lloyd Michener J. Is There Time for Management of Patients With Chronic Diseases in Primary Care? Ann Fam Med 2005; 3: Sturm HB, Haaijer-Ruskamp FM, Veeger NJ, Balje-Volkers CP, Swedberg K, van Gilst HW. The relevance of comorbidities for the heart failure treatment in primary care: A European survey. Eur J Heart Fail 2006; 8: Min LC, Wenger NS, Fung C, Chanj JT, Ganz DA, Higashi T et al. Multimorbidity is associated with better quality of care among vulnerable elders. Med Care 2007; 45: Harpole LH, Williams JW, Olsen MK, Stechuchak KM, Oddone E, Callahan CM et al. Improving depression outcomes in older adults with comorbid medical illness. Gen Hosp Psychiatry 2005; 27: Boult C, Reider L, Frey K, Leff K, Boyd CM, Wolff JL et al. Early effects of»guided care«on the quality of health care for multimorbid older persons: a cluster randomised controlled trial. J Gerontol A Biol Sci Med Sci 2008; 63: Halanych JH, Safford MM, Keys WC, Person SD, Shikany JM, Kim YII et al. Burden of Comorbid Medical Conditions on Quality of Diabetes Care. Diab Care 2007; 30: Boyd CM, Shadmi E, Jackson Conwell L, Griswald M, Left B, Brager R et al. A pilot test of the Guided Care on the Quality of Primary Care Experiences for Multimorbid Older Adults. J Gen Intern Med 2008; 23: Rynanen OP, Myllkangas M, Kinnunen J, Takala J. Doctors' willingness to refer elderly patients for elective surgery. Fam Pract 1997; 14: Visser A, Dijkstra GJ, Huisman RM, Gansevoort Rtde Jonge PE, Reineveld SA. Differences between physicians in the likelihood of referral and acceptance of elderly patients for dialysisinfluence of age and comorbidity. Nephrol Dial Transplant 2007; 22: Higashi T, Wegner N, Adams JL, Fung C, Roland M, Mc Glynn E et al. Relationship between Numbers of Medical Conditions and Quality of Care. N Engl J Med 2007; 356: Starfield B, Lemke KW, Bernhardt T, Foldes SS, Forrest CB, Weiner JP. Comorbidity: Implications for the Importance of Primary Care in»case«management. Ann Fam Med 2003; 1: Laux G, Kuehlein T, Rosemann T, Scecseny J. Co-and multimorbidity pattern in primary care based on episodes of care. Results from the German CONTENT project. BMC Health Serv Res 2008; 8: 14. Dosegljivo na: gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid= Boyd CM, Darer J, Boult C, Fried L, Boult L, Wu AW. Clinical Practice Guidelines and Quality of Care for Older Patients with Multiple Comorbid Diseases. JAMA 2005; 294: Schellevis FG, Van de Lisdonk EH, Van der Velden J, Hoogbergen SHJL, Van Eijk JTHM, Van Weel C. Consultation rates and the incidence of intercurrent morbidity among patients with chronic disease in general practice. Br J Gen Pract 1994; 44: Wolff JL, Starfield B, Anderson G. Prevalence, Expenditure and Complications of Multiple Chronic Conditions in the Elderly. Arch Intern Med 2002; 162: Beasley JW, Hankey TH, Erikson R, Stange KC, Mundt M, Elliott M et al. How Many Problems Do Family Physicians Manage at Each Encounter? A WReN Study. Ann Fam Med 2004; 2: Fortin M, Dionne J, Pinho G, Gignac J, Almirall J, Lapointe L. Randomised Controlled Trials: Do They Have External Validity for patients With Multiple Comorbidities. Ann Fam Med 2006; 4: Condelius A, Edberg AK, Jakobsson U, Hallberg IR. Hospital admission among people 65+ related to multimorbidity, municipal and outpatient care. Arch Gerontol Geriatr 2008; 46: Westers GP, Satariano WA, Schellevis FG, Van den Bos GAM. Pattern of comorbidity and the use of health service in the Dutch population. Eur J Public Health 2001; 11: Starfield B, Lemke KW, Herbert R, Pavlovich WD, Anderson G. Comorbidity and the Use od Primary Care and Specialistic Care in the Elderly. Ann Fam Med 2005; 3: Chismolm D, Knapp M, Patrick D, Treglia D, Simon G; the LIDO Group. Depression status, medical comorbidity and resource cost. Br J Psychiatry 2003; 183: Hudon C, Fortin M, Vanasse A. Cumulative Illness Rating Scale was a reliable and valid index in a family practice context. J Clin Epidemiol 2005; 58: Kadam UT, Schellevis FG, van der Windt DA, de Vet HC, Bouter LM, Croft PR. Morbidity severity classification routine consultation from English and Dutch general practice indicated physical helath status. J Clin Epidemiol 2008; 61: Rozzini R, Frisoni GB, Ferrucci L, Barbisoni P, Sabatini T, Ranieli P et al. Geriatric Index of Comorbidity: validation and comparison with other measures of comorbidity. Age and Aging 2002; 31: Fortin M, Hudon C, Dubois MF, Almirall J, Lapointe L, Soubhi H. Comparative assessment of three different indices of multimorbidity for studies on health- related qoaulity of life. Health Qual Life Outcome 2005; 3: Saltman DC, Sayer GP, Whicker SD. Co-morbidity in general practice. Postgrad Med J 2005; 81: Marengoni A, Windblat B, Karp A, Fratiglioni L. Prevalence of Chronic Diseases and Multimorbidity Among the Elderly Population in Sweden. Am J Pub Health 2008; 98: Britt HC, Harrison CM, Miller GC, Miller GC, Knox SA. Prevalence and Pattern of Multimorbidity in Australia. Med J Aust 2008; 189: Droomers M, Westert GP. Do Lower socioeconomic groups use more health service, becouse they suffer from more ilness? Eur J Pub Health 2004; 14: Van den Akken M, Buntinx F, Metsemakers JFM, Van der Aa M, Knottnerus JA. Psychosocial patients characteristics and GP-registered chronic morbidity. A prospective study. Journal of Psychosomatic Research 2001; 50: Smith SM, Fereda A, Odowd T. Multimorbidity in younger deprived patients: an exploratory study of research and service in general practice. BMC Fam Pract 2008; 9:6. Dosegljivo na: ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/ ?ordinalpos=17&itool =EntrezSystem2.PEntrez.Pubmed.Pubmed_ResultsPanel. Pubmed_DefaultReportPanel.Pubmed_RVDocSum. 52. Droomers M,Wester GP. Do lower socioeconomical groups use more health service, because they suffer from more illnesses? Eur J Public Health 2004; 14: Carney C, Jones L, Woolson RF. Medical Comorbidity in Women and Men with Schizophrenia. A population-based Controlled Study. J Gen Intern Med 2006; 21:

11 Petek [ter M., [vab I. Kako raziskovati multimorbidnost v dru`inski medicini? Carney CP, Jones LE. Medical comorbidity in women and men with bipolar disorders: a population-based controlled study. Psyhosom Med 2006; 68: Van der Akken M, Buntinx F, Metsemakers JF, Knottnerus JA. Marginal impact of psihosocial factors on multimorbidity: results on explorative nested case-control study. Soc Sci Med 2000; 50: Menotti A, Mulden I, Nissinen A, Gianpaoli S, Feskens EJ, Kromhout D. Prevalence of morbidity and multimorbidity in elderly male population and their impact on 10.years all-cause of mortality: the FINE study (Finland, Italy, Netherlands, Elderly). J Clin Epidemiol 2001;54: Shellevis FG, Van der Velden J, Van de Lisdonk E, Avn Eijk JT, Van Weel C. Comorbidity of chronic diseases in general practice. J Clin Epidemiol 1993; 46: Hartman RC, Lucassen PLBJ, Van de Lisdonk EH, Bor HHJ, Van Weel C. Chronic functional somatic symptoms: a single syndrome? Br J Gen Pract 2004; 54: Frisher M, Collins J, Millson D, Cromo I, Croft P. Prevalence of comorbid psychiatric illnes and substance misuse in primary care in England and Wales. J Epidemiol Health Care 2004; 58: Powell AE, Davies HTO, Thomson RG. Using routine comparative data to assess the quality of health care: understanding and avoiding common pitfalls. Qual Saf Health Care 2003; 12: Fortin M, Soubhi H, Hudon C, Bayliss EA, Van den Akken M. Multimorbidities s many challenges. BMJ 2007; 334:

12 62 Zdrav Var Zdrav 2009; Var 48: 2009; PREGLED UREDITVE IGRI[^ VRTCEV V LJUBLJANSKI ZDRAVSTVENI REGIJI A SURVEY OF NURSERY SCHOOL PLAYGROUNDS IN THE LJUBLJANA HEALTHCARE REGION Jana Sveti~i~ Marinko¹, Milena Junger¹, Irena Venin{ek Perpar¹ Izvle~ek Prispelo: Sprejeto: Izvirni znanstveni ~lanek UDK 614.2:373.23/.24 Izhodi{~a: Vrtec je okolje, kjer sta zdravje in varnost pomembni vrednoti. Sestavni del objekta vrtca so igri{~a, ki so namenjena igranju in dru`enju otrok. Urejenost igri{~ je zelo pomembna z vidika zdravja, dobrega po~utja in varnosti otrok. Pravilnik o normativih in minimalnih tehni~nih pogojih za prostor in opremo vrtca Uradni list RS {t.73/2000 in Uradni list RS {t.75/2005 v nekaterih segmentih opredeljuje varnost igri{~, v drugih pa zgolj urejenost igri{~. Zavod za zdravstveno varstvo vrtcem v svoji regiji svetuje tudi pri odpravljanju neskladnosti z dolo~ili navedenega pravilnika, zato je potrebno, da pozna stanje igri{~ vrtcev v svoji regiji. Metode: Vpra{alnik je bil pripravljen na podlagi navedenega pravilnika. Vzorec je zajel 66 naklju~no izbranih vrtcev in enot vrtcev iz ljubljanske zdravstvene regije. Anketiranje in pregled vseh igri{~ v vzorcu je potekalo na terenu, kasneje tudi v obliki telefonskih razgovorov. Rezultati: Analiza podatkov je med drugim pokazala, da imajo v preiskovanem vzorcu vrtci v 97 % ograjena igri{~a. Vendar pa vse ograje niso ustrezne (dovolj visoke, neplezalne), enako velja tudi za vrata v ograjah, ki v dveh tretjinah niso ustrezna (z avtomatskim zapiranjem). Le v dobri tretjini vrtcev, ki imajo na igri{~u stopnice, so te vidno ozna~ene. Zaklju~ek: Z raziskavo je bilo v preiskovanem vzorcu ugotovljeno stanje na podro~ju urejenosti igri{~. Z vrtci smo se pogovorili o ugotovljenih pomanjkljivostih, skupaj smo sku{ali najti re{itve za njihovo odpravo, v dveh primerih smo za re{evanje finan~ne problematike pisno pozvali na ob~ine ustanoviteljice. Klju~ne besede: urejenost, igri{~a, vrtci Abstract Original scientific article UDC 614.2:373.23/.24 Background: Health and safety are two important attributes of nursery schools. Playgrounds are an integral part of the nursery school complex. It is very important that playgrounds constitute an environment that ensures health, safety and welfare of children. Some sections of Technical norms and minimum requirements for nursery schools (Official Gazette of the Republic of Slovenia No. 73/2000 and No. 75/2005) deal with playground safety policies, and some other with playground site, layout and equipment.the Institute of Public Health advises nursery schools in the region on how to fulfill these regulations, and those responsible for advising should be fully informed about the situation concerning local nursery school playgrounds. Methods: The questionnaire asked questions related to playground regulations. The sample studied consisted of 66 randomly selected nursery schools from the Ljubljana healthcare region. Survey with inspection of all playgrounds in the sample was carried out in the field and, at a later stage, via telephone. Results: The collected data showed that 97% of the nursery schools surveyed had fenced playgrounds, yet not all fences complied with safety regulations: some were too low and did not prevent climbing, and two-thirds had no self-closing gates and were therefore not suitable for playgrounds. Only one third of stairs in playgrounds were visibly marked. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zalo{ka 29, 1000 Ljubljana Kontaktni naslov: e-po{ta:

13 Sveti~i~ Marinko J., Junger M., Venin{ek Perpa I. Pregled ureditve igri{~ vrtcev v ljubljanski zdravstveni regiji 63 Conclusion: The study assessed the appropriateness and safety of playgrounds in the sample. The shortcomings were discussed with the nursery school management in order to find viable solutions to the problems. In two cases the local community was asked for financial support. Keywords: set-up, playgrounds, nursery school Uvod Otrok in igra Vsak otrok potrebuje igro ne glede na to, kje `ivi in kak{nega spola je. Igra je otrokovo `ivljenje in pomembna osnova nadaljnjega razvoja (1). Zlasti pred{olski otroci pa ne vidijo sveta, v katerem `ivijo, kot odrasli. Stvari vidijo, kot jih sami do`ivljajo, ne kak{ne dejansko so. Svet odraslih je v njihovih predstavah druga~en (1). To je pomembno tudi z vidika varnosti otrok pred po{kodbami. Otroci namre~ niso sposobni tako kot odrasli oceniti, katere situacije jih ogro`ajo in katere ne. Zato nekaterih situacij, ki so objektivno ogro`ujo~e, kot take ne zaznavajo. In obratno nekatere situacije do`ivljajo kot izrazito stresne, ~eprav gledano skozi o~i odraslega niso. Primer: otroka ne bo strah vrtoglave vo`nje s kolesom po sredini ceste, bal pa se bo teme, novih ljudi (2). Poleg hitrega du{evnega razvoja so pred{olski otroci tudi zaradi hitrega telesnega razvoja izpostavljeni velikemu tveganju za po{kodbe. Tveganje otrok, da se po{kodujejo ali umrejo v nezgodah, je na `alost veliko ve~je od tveganja odraslih. Tveganje, da se otrok po{koduje, pa ni odvisno samo od njegovega razvoja in zrelosti, temve~ tudi od sposobnosti star{ev in vzgojiteljev, da pravilno ocenijo in spoznajo razvojne sposobnosti otroka, in od njihovega poznavanja tveganih situacij (3,4,5). Moderni pogled na po{kodbe pa krivdo za po{kodbe in zastrupitve pripisuje tudi dejavnikom okolja. Tako se je prvotno ukrepanje s spreminjanjem vedenja ljudi usmerilo {e na spreminjanje fizi~nega in socialnoekonomskega okolja, v katerem se po{kodbe zgodijo (6). Zato je varno okolje, v katerem se otroci igrajo, tako pomembno. Ve~ino nezgod lahko predvidimo in s pravilnim ravnanjem ali spremembami v okolju prepre~imo (4). Prostor za igro Otrok za igro potrebuje ustrezen in primeren igralni prostor. Otrok, zaprt v majhnem in omejenem prostoru, ima malo mo`nosti za dejavno in ustvarjalno igro. Potrebuje prostor za spontano telesno gibalno preizku{anje in utrjevanje (7). Na otro{kih igri{~ih naj bi otroci varno u`ivali v gibalnih dejavnostih, kot so naravne oblike gibanja: plezanje, skakanje, gibanje v vesah, oporah itd., ter v socialnih igrah, kot so igre v mivki, lovljenje, skrivanje itd. (8). Zato so igri{~a sestavni del vrtcev in predstavljajo zunanji funkcionalni prostor. Pomembno je, da so igri{~a varna, saj je le varno fizi~no okolje igri{~a tisto, v katerem so mo`nosti za po{kodbe ali zastrupitve minimalne, in kjer ni dejavnikov iz okolja, ki bi negativno vplivali na zdravje otrok. Osnovne pogoje za to nudijo varna gradnja objektov, varna igrala ter ustrezna razporeditev igral, ki so prilagojena potrebam in zmo`nostim otrok. Po podatkih CPSC (U.S.Consumer Product Safety Commission) se v ZDA letno na doma~ih ali javnih otro{kih igri{~ih po{koduje okoli pred{olskih in osnovno{olskih otrok. Registrirane so samo tiste po{kodbe, ki so zahtevale zdravni{ko pomo~. Po kraju nastanka nesre~ so te nastajale takole: 45 % na igri{~ih v {oli, 31 % na igri{~ih javnih parkov, 10 % na igri{~ih v vrtcih, 3 % na igri{~ih doma~ega varstva, 2 % na igri{~ih gostinskih in podobnih objektov, 9 % na drugih javnih igri{~ih (9,10). V Sloveniji je bila v letu 1999 opravljena raziskava o po{kodbah otrok v dveh ljubljanskih vrtcih in njihovih enotah, ki je zajela 2967 otrok. Raziskavo je vodila asist. mag. Mateja Rok Simon z In{tituta za varovanje zdravja. Vzrok za po{kodbe na igri{~ih vrtcev so bili najpogosteje udarci ob igrala in padci z igral ter neprimerno urejeno igri{~e. Podatki omenjene raziskave ka`ejo, da je na igri{~u ve~je tveganje za nastanek te`kih po{kodb kot v igralnici (11). Urejenost in v glavnem tudi varnost igri{~ vrtcev je v Sloveniji dolo~ena s Pravilnikom o normativih in minimalnih tehni~nih pogojih za prostor in opremo vrtca (12,13). Ustreznost, predvsem pa varnost igral je na~eloma urejena z Zakonom o splo{ni varnosti proizvodov Ur.l.RS {t.101/2003 (14). Zunanja igrala pa morajo biti skladna s standardi, ki jih na podro~ju zunanjih igral predstavljata skupini standardov SIST EN 1176 in SIST EN 1177 (15, 16). V raziskavi, ki je bila izvedena v sodelovanju med Fakulteto za {port Univerze v Ljubljani in Zvezo za {port otrok in mladine Slovenije, so postavili ekspertni sistem za ocenjevanje kakovosti otro{kih igri{~. Otro{ko igri{~e so ocenjevali na treh osnovnih podro~jih: varnost, uporabnost in udobnost. Najve~ji dele` h kon~ni oceni je prispevala varnost, to je 60 odstotkov, sledila sta uporabnost s 25 % in udobnost s 15 %. Analizirali so 901 igralo na 128 igri{~ih v Sloveniji. Povpre~na ocena igri{~a po teh merilih je zna{ala 57,6 to~ke od

14 64 Zdrav Var 2009; mo`nih. Ugotovljali so, da so najvarnej{a otro{ka igri{~a (upo{tevajo~ velikost in vrste podlag, varnost igral, rokovanje, mo`nost udarcev in prisotnost table za uporabo igrala) za starostno skupino 7-11 let, saj je njihova ocena dosegla 63 %, slab{a so igri{~a za skupino 4-6 let in najslab{a za starostno skupino 0-3 let. Med drugim navajajo naslednje predloge za izbolj{anje stanja igri{~: naj dr`ava zakonsko predpi{e rok, v katerem bi morali zamenjati vsa dotrajana igrala na vseh igri{~ih (ne glede na lastnino) v skladu z evropskimi standardi za otro{ka igri{~a in naj se sistemati~no za~ne spremljati in ocenjevati stanje igri{~ (po vzoru turisti~nih ocen kot npr. zvezdice za hotele) (8). Tudi mag. Maja Simoneti v raziskavi z naslovom»otro{ka igri{~a v Ljubljani«ugotavlja, da varnost na na{ih igri{~ih ni posebno dobra. Navaja, da je vidik varnosti potrebno razumeti vsaj na treh ravneh: kot fizi~no varnost igral, kot varnost igralnega prostora in kot varnost ureditve. Varnost igral zagotavljajo standardi in normativi. Varnost igralnega prostora pa je stvar na~rtovalske zasnove in razporeditve igralnih programov ter predvsem ureditve vseh potrebnih za{~itnih ukrepov na robovih, stikih z drugimi dejavnostmi. Pomembno je, da se prepre~i prenos igre na obmo~ja zunaj igri{~a, kjer na otroke pre`i nevarnost, zato je ograjevanje potrebno. Ograje pa morajo biti funkcionalne in oblikovno usklajene z okoljem. Ograjevanje pa je tudi eden od elementov za{~ite pred uni~enjem. V raziskavi tudi ugotavlja, da je vandalizem - problem uni~evanja opreme in brezobzirne rabe parkovne opreme in igral, danes vsesplo{no prisoten. To `e pomembno vpliva na odnos odgovornih do ureditev. Z raziskavo sporo~a, da se ne sme dovoliti, da bi pod vtisom nastajajo~e {kode urejali manj kakovostna in skromneje opremljena igralna okolja (1). Na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana smo pripravili program Zdravje v vrtcu, katerega namen je razviti in okrepiti zmo`nosti vrtcev za oblikovanje okolij, ki postavljajo zdravje in varnost kot pomembno vrednoto in si prizadevajo ustvariti pogoje za ohranitev in krepitev zdravja. V okviru programa vrtcem tudi svetujemo in odgovarjamo na razli~na strokovna vpra{anja. Zato je potrebno, da poznamo stanje na razli~nih podro~jih dela in `ivljenja v vrtcih. Tako smo v okviru omenjenega programa opravili preglede igri{~ vrtcev v ljubljanski zdravstveni regiji, da bi ugotovili stanje na podro~ju urejenosti oziroma varnosti igri{~ v vrtcih, se z vrtci pogovorili o morebitnih pomanjkljivostih in skupaj z njimi poiskali re{itve. Pregledovali smo skladnost s Pravilnikom o normativih in minimalnih tehni~nih pogojih za prostor in opremo vrtca (12,13), ki je podrejeni predpis Zakona o vrtcih (17). Metodologija Vzorec je zajemal 66 igri{~ naklju~no izbranih vrtcev in enot vrtcev iz ljubljanske zdravstvene regije. Vzorec je bil heterogen glede velikosti, lokacije in tudi ustanoviteljev vrtcev, saj so bili zajeti vrtci iz Mestne ob~ine Ljubljana, kot tudi vrtci iz drugih ob~in v ljubljanski zdravstveni regiji, zasebni in javni vrtci. Anketiranje in pregled vseh igri{~ v vzorcu je potekalo na terenu, kasneje tudi v obliki telefonskih razgovorov. Kontaktne osebe v vrtcih so bili vodstvo vrtcev in vodje zdravstveno - higienskega re`ima v vrtcih. Vpra{alnik smo pripravili na podlagi Pravilnika o normativih in minimalnih tehni~nih pogojih za prostor in opremo vrtca (12,13). Preverjanje skladnosti igral in igri{~ z ustreznimi standardi ni bila predmet raziskave. Anketiranje in pregled igri{~ v vzorcu je bilo opravljeno pred , ko so bile sprejete spremembe in dopolniteve pravilnika (12,13). Zato v raziskavi nista bila upo{tevana dva segmenta, in sicer dolo~ila glede ocene varnosti igral za igrala, ki niso v skladu oziroma se skladnosti z navedenimi standardi ne da izkazati, ter dolo~ila glede zagotavljanja sence v dolo~enih urah. Vpra{alnik je zajemal podatke o ograjenosti igri{~ (ali so igri{~a ograjena, vi{ina in oblika ograje, avtomatsko zapiranje vrat ograje), podatke o legi igri{~a (son~na/ sen~na, zagotovljenost naravne/umetne sence) in velikosti igri{~ (ali meri igri{~e najmanj 15 kvadratnih metrov na otroka), povr{inah igri{~ (ali je del povr{in utrjenih in nedrse~ih asfalt, umetna masa...). V skladu z omenjenim pravilnikom smo preverili tudi stopnice na igri{~u (ali so vidno ozna~ene, ali so zavarovane z ograjo) in opremljenost igri{~ (sanitarije za otroke na igri{~u, pitna voda na igri{~u). Vpra{ali smo tudi, ~e so na igri{~u glede igral upo{tevani standardi s podro~ja opreme, namestitve in vzdr`evanja igral. Zbrali smo tudi podatke o tem, s kak{nimi te`avami se vrtci sre~ujejo pri urejanju igri{~, opravili smo {tevilna svetovanja in v nekaterih primerih posredovali pri ustanoviteljih glede vlaganj v sanacijo trenutnega stanja igri{~. Rezultati V vzorcu je 66 vrtcev. Iz Tabele 1 je razvidno, da ima 97,0 % vrtcev v vzorcu igri{~e ograjeno z ograjo. Med ograjenimi igri{~i je 96,9 % ograj visokih najmanj 1,2 m, kolikor dolo~a pravilnik (12,13), 3,1 % ograj pa je ni`jih od predpisane vi{ine. Med ograjenimi igri{~i je 87,5 % ograj, po katerih otroci ne morejo plezati, 12,5 % ograj pa ne zado{~a pravilniku (12,13). Med pregledanimi vrtci jih 27,3 % meji na nevarno obmo~je (voda, cesta...). Od teh je 50,0 % takih, ki

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30

Prikaži več

I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in

I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Valentina Prevolnik

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)

Prikaži več

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc

PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? 2002 Vzrok smrti SKUPAJ Neoplazme Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve Spol - SKUPAJ 18.701

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 MODEL ODLIČNOSTI REFERENČNE AMBULANTE Darinka Klančar NAMEN PREDSTAVITVE European Practice Assessment EPA Evropski model poslovne odličnosti EFQM Samoocena ambulante/odličnost ambulante EPA European Practice

Prikaži več

Workhealth II

Workhealth II SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European

Prikaži več

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO PREPREČEVANJE ZAPLETOV PRI PACIENTIH Z VSTAVLJENIM URINSKIM KATETROM PREVENTION OF COMPLICATIONS AT THE

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO PREPREČEVANJE ZAPLETOV PRI PACIENTIH Z VSTAVLJENIM URINSKIM KATETROM PREVENTION OF COMPLICATIONS AT THE VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO PREPREČEVANJE ZAPLETOV PRI PACIENTIH Z VSTAVLJENIM URINSKIM KATETROM PREVENTION OF COMPLICATIONS AT THE PATIENTS WITH INSERTED URINARY CATHETER Študent: POLONA

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

ROSEE_projekt_Kolesarji

ROSEE_projekt_Kolesarji SEMINAR/DELAVNICA V OKVIRU PROJEKTA MOBILE2020 VARNOST KOLESARJEV IN KOLESARSKEGA PROMETA Ljubljana, 27. 3. 2013, Grand hotel Union ROSEE: Road safety in SouthEast Europe Predstavitev projekta mag.jure

Prikaži več

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO

Prikaži več

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

Prikaži več

geologija 265 do konca.indd

geologija 265 do konca.indd GEOLOGIJA 51/2, 270-274, Ljubljana 2008 doi:10.5474/geologija.2008.027 Ocenjevanje znanstveno raziskovalnega dela na podro~ju geologije v Sloveniji Mihael BREN^I^ Katedra za geologija krasa in hidrogeologijo,

Prikaži več

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A CHILD WITH EPILEPSY Študentka: SUZANA ZABUKOVNIK Mentorica:

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Ponudba storitev in izhodišča delovanja Askit.ppt [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - Ponudba storitev in izhodišča delovanja Askit.ppt [Compatibility Mode] Izhodia delovanja podjetja Askit d.o.o. Dvig uspenosti poslovanja naih strank. Dodana vrednost za stranko je osnova prepoznavanja koristnosti naega angamaja. Omogoamo vam zunanji neodvisen in strokoven

Prikaži več

Zdrav Var 2010; 49: VIZIJA PRIHODNOSTI ZDRAVSTVENIH DOMOV V SLOVENIJI THE VISION OF HEALTH CENTERS IN SLOVENIA Darinka Klan~ar 1, Igor [vab 1

Zdrav Var 2010; 49: VIZIJA PRIHODNOSTI ZDRAVSTVENIH DOMOV V SLOVENIJI THE VISION OF HEALTH CENTERS IN SLOVENIA Darinka Klan~ar 1, Igor [vab 1 Zdrav Var 2010; 49: 37-43 37 VIZIJA PRIHODNOSTI ZDRAVSTVENIH DOMOV V SLOVENIJI THE VISION OF HEALTH CENTERS IN SLOVENIA Darinka Klan~ar 1, Igor [vab 1, Janko Kersnik 2 Prispelo: 5. 5. 2009 - Sprejeto:

Prikaži več

Microsoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc

Microsoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc Navodila za prijavo raziskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) Definicije raziskav Na OI izvajamo več oblik raziskovalnega dela v vseh organizacijskih enotah. Raziskovalno delo delimo na tri kategorije:

Prikaži več

Otroci v mestu.brosura

Otroci v mestu.brosura OD MLADIH NOG, Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! OD MLADIH NOG, Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! Izdajatelj: Dru{tvo za zdravje srca in o`ilja Slovenije Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana T.: 01/234 75 50, F.: 01/234 75 54 E.:

Prikaži več

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,

Prikaži več

Knjiga 1 crna.qxd

Knjiga 1 crna.qxd Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmo`nosti, invalidnosti in zdravja SZO, @eneva IVZ RS in IRSR, Ljubljana Naslov: Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmo`nosti, invalidnosti

Prikaži več

60-77.qxd

60-77.qxd Tehnolo{ki napredek v naj{ir{em pomenu je pogosto povezan z razli~nimi oblikami nevarnosti in tveganj tako nami{ljenih kot dejanskih. Industrijska, komercialna in doma~a uporaba izdelkov, ki povzro~ajo

Prikaži več

naslov 73_1.qxd

naslov 73_1.qxd Geografski vestnik 73-1, 2001, 73 87 Metode METODE METODA IZDELAVE RAZVOJNEGA PROGRAMA AVTOR Lojze Gosar Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf Naslov: Pod gradom 21, Lukovica pri Brezovici, SI

Prikaži več

2_Novosti na področju zakonodaje

2_Novosti na področju zakonodaje Agencija za civilno letalstvo Slovenija Civil Aviation Agency Slovenia Novosti s področja regulative Matej Dolinar 2. konferenca na temo začetne in stalne plovnosti 11. Maj 2018 Vsebina Viri Spremembe

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

Microsoft Word - P072-A doc

Microsoft Word - P072-A doc [ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P072A22112* JESENSKI ROK ANGLE[^INA Izpitna pola 2 Pisno sporo~anje A: Kraj{i pisni sestavek B: Vodeni spis ^etrtek, 30. avgust 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno

Prikaži več

Bilten 03.p65

Bilten 03.p65 BILTEN julij 2007, letnik 23, {tevilka 3 105 PRETOK IN UPORABA INFORMACIJ V REGISTRU RAKA NAJSTAREJ[EM ZDRAVSTVENEM REGISTRU V SLOVENIJI Tina @agar 1, Maja Primic @akelj 1, Vesna Zadnik 1 POVZETEK Register

Prikaži več

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje

Prikaži več

Ljubljana, Hotel Union, Slovenia Saturday, 7 th December 2013 Slovenian Society of Cardiology is organizing Central European summit on Interventional

Ljubljana, Hotel Union, Slovenia Saturday, 7 th December 2013 Slovenian Society of Cardiology is organizing Central European summit on Interventional Ljubljana, Hotel Union, Slovenia Saturday, 7 th December 2013 Slovenian Society of Cardiology is organizing Central European summit on Interventional Cardiology Organisers: Slovenian Society of Cardiology,

Prikaži več

Layout 1

Layout 1 Zdru`enje zdravnikov dru`inske medicine Zavod za razvoj dru`inske medicine v sodelovanju s Katedro za dru`insko medicino 22. SCHROTTOVI DNEVI Ljubljana, 15. in 16. marec 2019 Cankarjev dom Linhartova dvorana

Prikaži več

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA NALOGA Mentor: Andrej Prašnikar (tehnično komuniciranje)

Prikaži več

kolofon

kolofon 1 Uredni{ki odbor Jana [ubic Prislan, Irena Porekar Kacafura, Igor Ravbar, Nada Mad arac, Eva Ilec in Zoran Mili} Glavni in odgovorni urednik Zoran Mili} Tehni~ni urednik Zoran Mili}, Gorazd Lemaji~ Lektorica

Prikaži več

Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne

Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne 20.04.2015 je senat FUDŠ na 2. seji senata dne 26.11.2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O DELOVANJU KOMISIJE

Prikaži več

Porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje

Porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje POREVIZIJSKO POROCILO O POPRAVLJALNIH UKREPIH MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE Bedimo nad potmi javnega denarja POSLANSTVO Raèunsko sodišèe pravoèasno in objektivno obvešèa javnosti o pomembnih odkritjih revizij

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation ZAPRTA ZANKA LETO KASNEJE ATTD po ATTD-ju Darja Šmigoc Schweiger Ljubljana, 16. marec 2017 MiniMed 670G Prva hibridna zaprta zanka odobrena s strani FDA (september 2016) Sistem hibridne zaprte zanke MiniMed

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 INCLUSIVE EDUCATION IN SLOVENIA Natalija Vovk-Ornik, Koper, 7th Oktober 2014 Educational system to publish_10_2015_si The Republic of Slovenia Area: 20,273 km² Population: 2,023,358 Capital: Ljubljana

Prikaži več

Microsoft Word - bibliografske-zbirke-medicina.doc

Microsoft Word - bibliografske-zbirke-medicina.doc Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Sistemi za poizvedovanje Bibliografske zbirke področje medicine Mentor: doc.dr. Jure Dimec Avtorja:

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - Predstavitev IJS kon\350na.ppt)

(Microsoft PowerPoint - Predstavitev IJS kon\350na.ppt) Institut 'Jožef Stefan' Urban Šegedin Fotokatalizatorji s superiornimi lastnostmi Sinteza stabilnega tetragonalnega cirkonijevega oksida v obliki tankih plasti. Povečana učinkovitost razgradnje nevarnih

Prikaži več

Voda za zdravje in ivljenje 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suh

Voda za zdravje in ivljenje 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suh 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suha usta edini znak, da telo potrebuje vodo. Slone~ na tej predpostavki, je sodobna

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Kultura kakovosti na UL prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor 29.3.2012 Maribor RK RS 01/24/08 Zagotavljanje kakovosti Kultura kakovosti, zagotavljanje kakovosti, notranji / zunanji sistemi zagotavljanja

Prikaži več

EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje

EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje EVROPSKE REFERENČNE MREŽE POMOČ PACIENTOM Z REDKIMI ALI KOMPLEKSNIMI BOLEZNIMI Share. Care. Cure. zdravje KAJ SO EVROPSKE REFERENČNE MREŽE? Evropske referenčne mreže združujejo zdravnike in raziskovalce

Prikaži več

naslovnica2003.FH8

naslovnica2003.FH8 MEJE MED PSIHIATRIJO IN DRU INSKO MEDICINO Ksenija Tu{ek Bunc, Janko Kersnik Izvle~ek Du{evne motnje so oblika zdravstvenih te av, ki jih mora zdravnik dru inske medicine (DM) pogosto odkriti med mno ico

Prikaži več

Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod

Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: ksz@mf.uni-lj.si T: +386 1 543 7700 Režim študija Predmet: Uvod v medicino, modul Informatika Študijski program: EMŠ

Prikaži več

Sinopsis

Sinopsis Socialno integracijski vidiki vkljuevanja otrok s posebnimi potrebami v šolo in vrtec Avtorji: Lebari Nada, Grum Kobal Darja, Kolenc Janez V izhodišu smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:

Prikaži več

/sjph Zdr Varst. 2019;58(2): Dolenc E, Rotar-Pavlič D. Frailty assessment scales for the elderly and their application in prima

/sjph Zdr Varst. 2019;58(2): Dolenc E, Rotar-Pavlič D. Frailty assessment scales for the elderly and their application in prima Dolenc E, Rotar-Pavlič D. Frailty assessment scales for the elderly and their application in primary care: a systematic literature review. Zdr Varst. 2019;58(2):91-100. doi: 10.2478/sjph-2019-0012. FRAILTY

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje

Microsoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje .: 1 od 10 :. Vaja 3: MARKETINŠKO KO RAZISKOVANJE Marketinško ko raziskovanje Kritičen del marketinškega informacijskega sistema. Proces zagotavljanja informacij potrebnih za poslovno odločanje. Relevantne,

Prikaži več

SLOVENSKO ZA URGENTNO MEDICINO SLOVENIAN SOCIETY FOR EMERGENCY MEDICINE 23. INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON EMERGENCY MEDICINE 2016 URGENTNA MEDI

SLOVENSKO ZA URGENTNO MEDICINO SLOVENIAN SOCIETY FOR EMERGENCY MEDICINE 23. INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON EMERGENCY MEDICINE 2016 URGENTNA MEDI SLOVENSKO ZDRU@ENJE ZA URGENTNO MEDICINO SLOVENIAN SOCIETY FOR EMERGENCY MEDICINE 23. INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON EMERGENCY MEDICINE 2016 URGENTNA MEDICINA IZBRANA POGLAVJA / SELECTED TOPICS EMERGENCY MEDICINE

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni

Prikaži več

Praznovanja.qxd

Praznovanja.qxd MIRJAM GRILC PRAZNI^NE MIZE POGRINJKI IN JEDI ZALO@BA KME^KI GL AS MIRJAM GRILC PRAZNI^NE MIZE POGRINJKI IN JEDI ZALO@BA KME^KI GLAS VSEBINA ^E PRAZNIKE ZAPUSTI[, 5 PRAZNIKI ZAPUSTIJO TEBE KAKO PRIPRAVIMO

Prikaži več

P183A22112

P183A22112 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P183A22112* ZIMSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150 160

Prikaži več

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle

SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi

Prikaži več

Spletno raziskovanje

Spletno raziskovanje SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH

Prikaži več

1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1: Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slove

1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1: Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slove 1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.2 Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.3 Okrajšani naslov - 1.4 Globalni

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 ERASMUS+ MOBILNOSTI Štud. leto 2019/2020 http://www.erasmusplus.si/ Erasmus koda: SI LJUBLJA01 27 DRŽAV ERASMUS+ PRAKTIČNO USPOSABLJANJE MOBILNOST IZVEDENA V OBDOBJU OD 1. JUNIJA 2019 DO 30. SEPTEMBRA

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Predstavitev smernic - osteoporoza mag. Suzana Kert, dr. med., spec. spl. med. Zdravstveni dom Maribor Katedra za DM MF Maribor 28. modularna skupina 01.03.2013 1 Viri 1. http://www.endodiab.si/ priporocila/osteoporoza/

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year

Prikaži več

KONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA: EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH

KONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA:  EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH Temelji poslovodnega računovodstva(1) Uvod v poslovodno računovodstvo (kontroling) Prof. dr. Simon Čadež simon.cadez@ef.uni-lj.si 2 CILJI PREDMETA Opredeliti vlogo managerjev in poslovodnega računovodstva

Prikaži več

Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra

Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra 2017 1 Pregled vsebine Ključni poudarki 3 Priporočila 3 1 Nove diagnoze okužb s HIV 4 2 Pozne diagnoze 6 3 Aids in smrt

Prikaži več

Pomen zgodnje vključitve bolnika na čakalni seznam za presaditev ledvice Miha Arnol Ljubljana, 28. marec 2019

Pomen zgodnje vključitve bolnika na čakalni seznam za presaditev ledvice Miha Arnol Ljubljana, 28. marec 2019 Pomen zgodnje vključitve bolnika na čakalni seznam za presaditev ledvice Miha Arnol Ljubljana, 28. marec 2019 Presaditev ledvice je najboljši način nadomestnega zdravljenja KOL... ...za bolnike, ki so

Prikaži več

(Microsoft Word - Milo\347evi\206_1.del diplome.doc)

(Microsoft Word - Milo\347evi\206_1.del diplome.doc) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih procesov NADGRADNJA SISTEMA MANAGEMENTA KAKOVOSTI PO ISO/TS 16949 V PREVENT MEŽICA D.O.O. Mentor: izred. prof.

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2016/ z dne  2.  junija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  št.  600/ Evropskega  parlamenta  i L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi

Prikaži več

LASTNOSTI BOLNIKOV Z AKUTNIMI LEVKEMIJAMI, ZDRAVLJENIH NA ODDELKU ZA HEMATOLOGIJO UKC MARIBOR V OBDOBJU 2014 – 2015

LASTNOSTI BOLNIKOV Z AKUTNIMI LEVKEMIJAMI, ZDRAVLJENIH NA ODDELKU ZA HEMATOLOGIJO UKC MARIBOR V OBDOBJU 2014 – 2015 Jasmina Hauptman, Maja Majal UKC Maribor Laško,7.4. - 9.4.2016 AKUTNE LEVKEMIJE Heterogena skupina klonskih bolezni, ki so posledica pridobljene somatske mutacije in nato nenadzorovane rasti multipotentne

Prikaži več

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pomembne, oziroma osnovne naloge so poudarjene v rumenem.

Prikaži več

2. SLOVENSKI KONGRES PALIATIVNE OSKRBE»Z znanjem in izkušnjami do kakovostne paliativne oskrbe.« oktober 2017 Domus medica, Dunajska 162, 1000

2. SLOVENSKI KONGRES PALIATIVNE OSKRBE»Z znanjem in izkušnjami do kakovostne paliativne oskrbe.« oktober 2017 Domus medica, Dunajska 162, 1000 2. SLOVENSKI KONGRES PALIATIVNE OSKRBE»Z znanjem in izkušnjami do kakovostne paliativne oskrbe.«20. 21. oktober 2017 Domus medica, Dunajska 162, 1000 Ljubljana ZBORNIK Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom

Prikaži več

ODLOČITVE V ZVEZI Z ENERGETSKO UČINKOVITOSTJO PRI INVESTICIJAH V INDUSTRIJSKE STROJE: REZULTATI RAZISKAVE POTROŠNIKOV EU PROJEKTA CONSEED ZA SLOVENIJO

ODLOČITVE V ZVEZI Z ENERGETSKO UČINKOVITOSTJO PRI INVESTICIJAH V INDUSTRIJSKE STROJE: REZULTATI RAZISKAVE POTROŠNIKOV EU PROJEKTA CONSEED ZA SLOVENIJO ODLOČITVE V ZVEZI Z ENERGETSKO UČINKOVITOSTJO PRI INVESTICIJAH V INDUSTRIJSKE STROJE: REZULTATI RAZISKAVE POTROŠNIKOV EU PROJEKTA CONSEED ZA SLOVENIJO Edin Lakić Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v

Prikaži več

ZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP

ZDRAVSTVENOVZGOJNI NASTOP Strokovno srečanje Programa Svit SVITOV DAN 2016 Ocenjevanje bolečine pri kolonoskopiji 13. december 2016 Austria Trend Hotel Ljubljana Avtorji: Viki Kotar dipl.zn., Maja Košele dipl. ms., Zoran Georgiev

Prikaži več

Microsoft Word - P101-A doc

Microsoft Word - P101-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Vodeni spis Sobota, 29. maj 2010 / 60 minut

Prikaži več

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja

Prikaži več

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) , Drsalni klub Jesenice in Zv

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) ,   Drsalni klub Jesenice in Zv Drsalni klub Jesenice in Zveza drsalnih športov Slovenije RAZPISUJETA TEKMOVANJE V UMETNOSTNEM DRSANJU Biellman Cup 1. Organizator: Drsalni klub Jesenice, Ledarska ulica 4, 4270 JESENICE www.dkjesenice.si

Prikaži več

Organizacija, letnik 39 Razprava {tevilka 5, maj 2006 Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ul

Organizacija, letnik 39 Razprava {tevilka 5, maj 2006 Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ul Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ulica 9, 1234 Mengeš,Slovenija, bostjan.stempelj@moj.net V zavarovalnici do sedaj ni bilo sistema za sledenje

Prikaži več

00ABILHAND-Kids_Slovenian_Slovenia

00ABILHAND-Kids_Slovenian_Slovenia Université catholique de Louvain Institute of NeuroScience (IoNS), System & Cognition Division (COSY), Brussels, Belgium. Haute Ecole Louvain en Hainaut Physical and Occupational Therapy Departments, Paramedical

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI

Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 8. 6. 2018 / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČILO šolsko leto Sodeluje pri učenju. Pozorno posluša.

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Finsko v letih 2011-2012 (Uradni list RS, št. 49/2010) Splošne opombe: Obrazec izpolnjujte

Prikaži več

Sezana_porocilo okt2013

Sezana_porocilo okt2013 Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.

Prikaži več

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO 23. in 24. oktober, Kongresni center Habakuk, Maribor RAZVOJNI KORAKI DO LETA 2020 IN NAPREJ VIDIK ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije Vsebina predstavitve Ključni

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev EU aktivnosti za čezmejno izmenjavo podatkov pacientov Registri bolnikov Skupna Aktivnost PARENT doc. dr. Matic Meglič, MBA Čezmejno ZV v EU, Ljubljana 18/10/2012 Zdravnik, doktorat s področja ezdravja,

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode] Blaženje podnebnih sprememb: strošek ali razvojna priložnost? mag. Mojca Vendramin Okoljska Kuznetsova krivulja Pritiski na okolje na prebiv. Dohodek na prebivalca Neposredni vpliv različnih cen CO 2

Prikaži več

Organizacija, letnik 41 Razprave številka 6, november-december 2008 Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potreb

Organizacija, letnik 41 Razprave številka 6, november-december 2008 Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potreb Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potrebami Boštjan Bizjak, Margareta Ben~i~, Miro Grabar Univerza na Primorskem, Turistica, Obala 11a, 6320 Portoro`, Slovenija,

Prikaži več

5

5 5 OBČINA KANAL OB SOČI OBČINSKI SVET PREDLOG Na podlagi 1 člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradno objave Primorskih novic, št. 41/03, 17/06 in Uradni list RS, št. 70/07 in 51/08) in 20. člena Poslovnika

Prikaži več

ODLOČITVE V ZVEZI Z ENERGETSKO UČINKOVITOSTJO PRI NEPREMIČNINAH: REZULTATI RAZISKAVE POTROŠNIKOV EU PROJEKTA CONSEED ZA SLOVENIJO Edin Lakić Fakulteta

ODLOČITVE V ZVEZI Z ENERGETSKO UČINKOVITOSTJO PRI NEPREMIČNINAH: REZULTATI RAZISKAVE POTROŠNIKOV EU PROJEKTA CONSEED ZA SLOVENIJO Edin Lakić Fakulteta ODLOČITVE V ZVEZI Z ENERGETSKO UČINKOVITOSTJO PRI NEPREMIČNINAH: REZULTATI RAZISKAVE POTROŠNIKOV EU PROJEKTA CONSEED ZA SLOVENIJO Edin Lakić Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani E-pošta: edin.lakic@fe.uni-lj.si

Prikaži več

Tabela_javni sektor

Tabela_javni sektor VLADNI PROTIKRIZNI I, NAMENJENI JAVNEMU SEKTORJU UINEK; REZULTAT A Sprememba normativne ureditve na podroju pla: Aneks št. 1 h KPJS (Dogovor o ukrepih s podroja pla v javnem sektorju zaradi spremenjenih

Prikaži več

Mladje_5.p65

Mladje_5.p65 mladje TISKOVINA 5 Po{tnina pla~ana pri po{ti 1128 Ljubljana tel.: 01/426 5269 fax.: 01/426 8558 e-mail: program.mladina@mladina.movit.si Nacionalna agencija programa MLADINA MOVIT Trg Mladinskih delovnih

Prikaži več

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu Številka: /2014 Datum: Poročanje o domnevn 1 Številka: 1382-18/2014 Datum: 31.7.2014 Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v letu 2013 V poročilu želimo na kratko predstaviti poročanje o domnevnih neželenih

Prikaži več

Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževa

Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževa Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS 2008 11. mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information

Prikaži več

Microsoft Word - Kocijancic2006

Microsoft Word - Kocijancic2006 Informacijska družba IS 2006 / Information Society IS 2006 9. mednarodna multi-konferenca / 9th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information

Prikaži več

SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT S

SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT S SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, 10.10.2016 Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT Slovenija, javna agencija Pregled predstavitve Koncept

Prikaži več

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.

Prikaži več

PRILOGA 1 Seznam standardov Direktiva Sveta z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsadit

PRILOGA 1 Seznam standardov Direktiva Sveta z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsadit PRILOGA 1 Seznam standardov Direktiva Sveta z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev (UL L št. 189 z dne 20. 7. 1990, str. 17; v nadaljnjem

Prikaži več

Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi

Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar   Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar franc.brcar@gmail.com http://www.uporabna-statistika.si/ Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pisanje strokovnih in znanstvenih del. Novo mesto: 1

Prikaži več

OE NOVO MESTO Muzejska ulica Novo mesto t f ID DDV: SI TRR: P

OE NOVO MESTO Muzejska ulica Novo mesto t f ID DDV: SI TRR: P OE NOVO MESTO Muzejska ulica 5 8000 Novo mesto t +386 7 3934 191 f +386 7 3934 101 www.nijz.si info@nijz.si ID DDV: SI 44724535 TRR: 011006000043188 POROČILO O SISTEMATIČNIH PREGLEDIH USTNE VOTLINE ZA

Prikaži več

Poročilo o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije

Poročilo o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije 1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/97 POROČILO o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/18) UVOD 1. Evropska agencija

Prikaži več

Microsoft Word - Hribar27

Microsoft Word - Hribar27 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA KRITINOSTI RAUNALNIŠKIH SISTEMOV GLEDE NA REGULATIVO O ELEKTRONSKIH ZAPISIH IN ELEKTRONSKIH PODPISIH Ljubljana, maj 2002 Robert Hribar POVZETEK

Prikaži več

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc 1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani

Prikaži več

DNEVNIK

DNEVNIK POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation EFT - Tehnika doseganja čustvene svobode Pika Rajnar akreditirana predavateljica pri organizaciji AAMET International Partnerji programa Sofinancer programa: Razumevanje delovanja človeškega telesa se

Prikaži več

Microsoft Word - Slovene_Final Guide _FINAL_.doc

Microsoft Word - Slovene_Final Guide _FINAL_.doc VARNOST PROIZVODOV V EVROPI Prironik za korektivne ukrepe, vkljuno z umikom v pomo podjetjem pri zašiti potrošnikov pred nevarnimi proizvodi Podprto s subvencijo Evropske Komisije Generalni direktorat

Prikaži več

(Microsoft Word - Kon\350na verzija-novinarsko poro\350ilo za leto 2010_ )

(Microsoft Word - Kon\350na verzija-novinarsko poro\350ilo za leto 2010_ ) KAZALO VSEBINE 1. GOSPODARNO RAVNANJE Z ODPADKI 2. KJE ZBIRAMO ODPADKE? 3. POSLANSTVO, VIZIJA IN VREDNOTE PODJETJA SAUBERMACHER-KOMUNALA 4. DRUŽBENA ODGOVORNOST 5. ODPADKI, ZBRANI V LETU 2010 6. ANALIZA

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Sestanek zastopniki_splet.ppt

Microsoft PowerPoint - Sestanek zastopniki_splet.ppt SREČANJE MED PATENTNIMI ZASTOPNIKI IN ZASTOPNIKI ZA MODELE IN ZNAMKE TER URADOM RS ZA INTELEKTUALNO LASTNINO Ljubljana, 21. oktober 2013 Dnevni red Uvodna beseda Vesna Stanković Juričić, v. d. direktorja

Prikaži več