NAČRTOVANJE SKLADIŠČA Načrtovanje oblike in števila sprejemnih/odpremnih dokov
KAJ JE zunanja postavitev objekta? DEFINICIJA Zajema načrtovanje oblike skladišča, načrtovanje dimenzij skladišča, načrtovanje sprejemnih in odpremnih dokov, načrtovanje parkirnih površin itd. www.trevis.si 2
NAČRTOVANJE SPREJEMNIH IN ODPREMNIH DOKOV Načrtovanje lokacije sprejema in odpreme. Oblikovanje sprejemno odpremnih dokov. Določanje števila sprejemnih/odpremnih vrat. Določanje velikosti sprejemne/odpremne cone.
NAČRTOVANJE SPREJEMNIH IN ODPREMNIH DOKOV Načrtovanje lokacije sprejema in odpreme. Oblikovanje sprejemno odpremnih dokov. Določanje velikosti sprejemne cone. Določanje velikosti odpremne cone. Določanje števila dokov v primeru U-pretoka. Določanje števila dokov v primeru flow-through pretoka.
Komisioniranje 1. Sprejem & odprema NA ISTI STRANI SKLADIŠČA U pretok materiala Prejem tovora Odprema tovora
Karakteristike: 1. Sprejem in odprema sta na isti straneh skladišča. 2. Bolj priročne lokacije so zelo priročne, manj pa zelo (ne)priročne. 3. ABC razvrščanje izdelkov v skladišču je zelo primerno. http://www.kardexremstar.com/us/materials-handling-storage-solutions/pick-to-light.html
V tem primeru imamo 8 najbolj ugodnih skladiščnih lokacij. Pot do najmanj ugodne lokacije meri 18 enot.
Vir: Bartholdi, J.J.M Hackman, S.T.: Warehouse & Distribution Science, 2006
Prednosti: 1. Bolj priročne lokacije so zelo priročne. 2. Večja fleksibilnost DC (če predvidiš več sprejemov, lahko obe vrati nameniš samo sprejemom in obratno). 3. Bolj učinkovita izraba manipulativnih sredstev in delovne sile. 4. Minimiziranje prostora namenjenega za parkirne ploščadi in cestišča. 5. Možnost širitve okoli ostalih treh strani skladišča. http://www.kardexremstar.com/us/materials-handling-storage-solutions/pick-to-light.html
Slabosti: 1. Možnost zastojev, če je zelo močen vhodni in izhodni tok v istem času. http://www.kardexremstar.com/us/materials-handling-storage-solutions/pick-to-light.html
2. Sprejem & odprema na RAZLIČNIH STRANEH SKLADIŠČA pretok skozi (flow through) Prejem tovora Odprema tovora Komisioniranje inatnunay.files.wordpress.com
Vir: Bartholdi, J.J.M Hackman, S.T.: Warehouse & Distribution Science, 2006
Karakteristike: 1. Sprejem in odprema sta na nasprotnih straneh skladišča. 2. Veliko skladiščnih lokacij enako ugodnih za skladiščenje. 3. Veliko dobrih priročnih lokacij, vendar malo zelo priročnih lokacij. 4. Priporočljiv kadar je skladišče povezano s proizvodno linijo. 5. Priporočljiv kadar je skladišče dolgo in ozko. 6. Manjša možnost oviranja vhodnega in izhodnega toka blaga. http://www.kardexremstar.com/us/materials-handling-storage-solutions/pick-to-light.html
Malo zelo ugodnih lokacij ter veliko ugodnih lokacij. Warehouse Storage Configuration and Storage Policies
Kateri pretok je boljši? Pretok skozi U-pretok Izbira lociranja sprejemnih in odpremnih ramp je odvisna od prostorskih omejitev, finančnih zmožnosti ter tudi popularnosti SKU, ki potujejo skozi skladišče. http://www.kardexremstar.com/us/materials-handling-storage-solutions/pick-to-light.html
NAČRTOVANJE SPREJEMNIH IN ODPREMNIH DOKOV Načrtovanje lokacije sprejema in odpreme. Oblikovanje sprejemno odpremnih dokov. Določanje števila sprejemnih/odpremnih vrat. Določanje velikosti sprejemne/odpremne cone.
Sprejemni dok.
Kaj je sprejemno odpremni dok? SPREJEMNI DOKI so lokacije skladišča namenjene raztovarjanju tovornih enot iz vozila na sprejemne pozicije. Vir: (Preparations and Organization 2014) ODPREMNI DOKI so lokacije v skladišču namenjene natovarjanju tovornih enot iz odpremnih pozicij na vozilo ali direktno iz komisionirnih con na vozilo.
http://www.us.jll.com/
Vir: (Preparations and Organization 2014)
Vir: (Preparations and Organization 2014)
SPREJEMNA CONA http://www.inotecbsl.com
Sprejemni dok. Namenski prostor za kontrolo tovora in t.i. počivanje pred lociranjem v skladišče.
www.glassdoor.com
http://www.esigroupusa.com/
Identifikacija SKU & dodelitev skladiščne pozicije (ang.j. SLOT) http://www.in-sist.si/sl/index.php/home/iware http://moj.dnevnik.si/foto/1042545124
TIPI sprejemno/odpremnih dokov 1. Doki, ki so v isti ravnini z zunanjo steno skladišča. Vir: (AdaptaLift 2017)
Vir: (Preparations and Organization 2014)
2. Zaprti doki. Vir: (AdaptaLift 2017)
Vir: (Preparations and Organization 2014)
2. Odprti doki. Vir: (AdaptaLift 2017)
2. Doki, ki so locirani pod določenim kotom. Vir: (AdaptaLift 2017)
http://www.us.jll.com/
2. Doki, z dostopom pod določenim kotom. Vir: (AdaptaLift 2017)
OBLIKA sprejemno odpremnih dokov odvisna od: Dimenzij (dolžina vozila) in karakteristik vozil, ki bodo najpogosteje dostopala do skladišča & smeri premikov vozil načrtovanje prometnega toka & prostora za manevriranje. Vir: (AdaptaLift 2017)
Načrtovanje prometnega toka betonski trak Prometni tok manevrska površina
Določanje dolžine manevrske ploščadi l mp = dolžina vozila [m] 2 + varnostni dodatek 5 m 10 m betonski trak Prometni tok manevrska površina
Določi obliko manevrske ploščadi za: Klasični polpriklopnik.
Izbira materiala, ki bo prekrival manevrsko površino betonski trak manevrska površina
OBLIKA sprejemno odpremnih dokov odvisna od: Dimenzij (dolžina vozila) in karakteristik vozil, ki bodo najpogosteje dostopala do skladišča & smeri premikov vozil načrtovanje prometnega toka & prostora za manevriranje. Dostopa do dokov izbira tipa doka & načrtovanje višine doka. Vir: (AdaptaLift 2017)
Idealen dostop odtok vode Najbolj idealen je malce nagnjen dostop (za 1 % - 2 %) do skladišča, ki ne ovira pozicije vozila ter omogoča odtok vode stran od skladišča. Vir: (Giant 2005)
Dostop z nagibom Vir: (Giant 2005)
Načrtovanje višine doka Najpogostejše višine dokov so med 1,21 m in 1,32 m. 76 5,2 cmm 5,81,57 m cm Vir: (Giant 2005)
OBLIKA sprejemno odpremnih dokov odvisna od: Dimenzij (dolžina vozila) in karakteristik vozil, ki bodo najpogosteje dostopala do skladišča & smeri premikov vozil načrtovanje prometnega toka & prostora za manevriranje. Dostopa do dokov. Dimenzij vozil (višine vozil), dimenzij tovornih enot in metod raztovarjanja načrtovanje dimenzij vrat (širina & višina vrat). Vir: (AdaptaLift 2017)
Širina vrat Klasični polpriklopnik, volumenski polpriklopnik in polpriklopnik so široki 2,50 m. 2,50 m široka sprejemno/odpremno odpremna vrata bi sicer služila tovrstnim vozilom, vendar bi bilo njihovo manevriranje omejeno. Idealna širina vrat za vozila široka 2,50 m je 2,90 m- 3, 0 m. V primeru tovora velikih dimenzij se priporočajo širša vrata. Vrata širših dimenzij pa vodijo v večje skladiščne površine in višje stroške.
Višina vrat 1. 2,8 m visoka vrata omogočajo izvajanje velikega števila manipulacij, ne omogočajo pa razkladanja volumenskega polpriklopnik in priklopnika, ki ima tovor naložen do stropa. 2. 3 m in več visoka vrata pa služijo vsem vrstam nakladalno/razkladalnih manipulacij in omogočajo razkladanje tovora, ki je naložen čisto do stropa vozila ali kontejnerja.
OBLIKA sprejemno odpremnih dokov odvisna od: Dimenzij (dolžina vozila) in karakteristik vozil, ki bodo najpogosteje dostopala do skladišča & smeri premikov vozil načrtovanje prometnega toka & prostora za manevriranje. Dostopa do dokov. Dimenzij vozil (višine vozil), dimenzij tovornih enot in metod raztovarjanja načrtovanje dimenzij vrat (širina & višina vrat). Nosilnost in frekvenca vozil/dan velikost sprejemno odpremnih dokov. Vir: (AdaptaLift 2017)
OBLIKA sprejemno odpremnih dokov odvisna od: Dimenzij (dolžina vozila) in karakteristik vozil, ki bodo najpogosteje dostopala do skladišča & smeri premikov vozil načrtovanje prometnega toka & prostora za manevriranje. Dostopa do dokov. Dimenzij vozil (višine vozil), dimenzij tovornih enot in metod raztovarjanja načrtovanje dimenzij vrat (širina & višina vrat). Nosilnost in frekvenca vozil/dan velikost sprejemno odpremnih dokov. Tip logističnih enot. Postopek prevzema blaga. Vir: (AdaptaLift 2017)
VRSTE POSTOPKOV prevzema blaga: Direktno uskladiščenje v rezervno ali komisionirno cono. Ohranjanje rezervne zaloge & komisioniranje celih palet Dopolnjevanje zalog Komisioniranje zabojev/ kartonov Dopolnjevanje zalog Komisioniranje delnih kartonov ali posameznih kosov izdelkov Združevanje, sortiranje, pakiranje, kontrola Prevzem v skladišče Cross-dock Odprema iz skladišča http://www.gs1si.org/
NAČRTOVANJE SPREJEMNIH IN ODPREMNIH DOKOV Načrtovanje lokacije sprejema in odpreme. Oblikovanje sprejemno odpremnih dokov. Določanje števila sprejemnih/odpremnih vrat z uporabo sistema množične strežbe. Določanje velikosti sprejemne/odpremne cone.
Množična strežba Zelo veliko realnih situacij je mogoče popisati s sistemi množične strežbe.
ELEMENTI množične strežbe Sistem množične strežbe je sestavljen iz: 1. STREŽNIH MEST. 2. PRIHAJANJA STRANK, ki zahtevajo strežbo. 3. PROCESA STREŽBE.
ENOKANALNI SISTEMI množične strežbe Sistem ima ENO strežno mesto.
DVO ali VEČKANALNI SISTEMI množične strežbe Sistem ima DVE ali VEČ strežnih mest.
MODELI sistema množične strežbe: Glede na vhodno porazdelitev prihodov strank v sistem/ Porazdelitev prihodov strank v sistem je lahko: - NEPRAVA (stranke prihajajo v sistem v enakomernih presledkih), - EKSPONENTNA OZ. ZAPOREDNA, čemur pravimo Poissonov proces, - SPLOŠNA PORAZDELITEV-stranka takoj ko zapusti eno vrsto, vstopi v drugo (npr. stranka najprej kupi kruh, nato pa vstopi v vrsto za meso).
Glede na vhodno porazdelitev prihodov strank v sistem/porazdelitev časa strežbe Čas strežbe je lahko: - KONSTANTEN (avtomatizirana strežba), - EKSPONENTNA, uporablja se, ko je v sistemu veliko strank, ki zahtevajo kratko strežbo ali manjše število strank, ki zahtevajo daljšo strežbo, - ERLANGOVA PORAZDELITEV- uporablja se, ko prva dva modela ne ustrezata situaciji.
Glede na vhodno porazdelitev prihodov strank v sistem/porazdelitev časa strežbe/število strežnih mest Število strežnih mest je lahko: - ena ali n.
OZNAČEVANJE MODELOV Zaradi lažjega razumevanja modelov je bilo uvedeno tudi enotno označevanje modelov in sicer: vhodna porazdelitev prihodov strank v sistem/porazdelitev časa strežbe/število strežnih mest Porazdelitev prihodov strank v sistem je lahko: - NEPRAVA (stranke prihajajo v sistem v enakomernih presledkih) = D - EKSPONENTNA OZ. ZAPOREDNA, čemur pravimo Poissonov proces = M - SPLOŠNA PORAZDELITEV-stranka takoj ko zapusti eno vrsto, vstopi v drugo (npr. stranka najprej kupi kruh, nato pa vstopi v vrsto za meso) = G - Število strežnih mest = s.
Primer MODELOV sistema množične strežbe M/M/s pomeni: vhodni tok je Poisson, čas strežbe je eksponenten, število strežnih mest je s. M/G/1 pomeni: vhodni tok je Poisson, čas strežbe je porazdeljen po nekem splošnem zakonu, strežno mesto je eno.
Kaj nam omogoča analiza sistemov množične strežbe? Ugotoviti učinkovitost delovanja strežnega sistema. Omogoča uvajanje izboljšav v obstoječi sistem (uvedba novega strežnega mesta, zaposlitev dodatnega skladiščnika ipd.). Projektiranje novih sistemov strežbe.
Raztovarjanje/natovarjanje vozil v DC - Je sistem množične strežbe (glej sliko), pri čemer je vhodna porazdelitev strank po Poissonu/porazdelitev časa strežbe je eksponentna/število strežnih mest je n. - Sistem lahko zapišemo kot: M/M/s. Prihajajoča vozila (klienti) vozilo I vozilo II vozilo III vozilo IV Raztovarjanje vozila (strežba) postreženo vozilo čakajoča vrsta
Za model M/M/1 (eno strežno mesto) pa se predpostavlja sledeče: ρ = λ μ < 1 Pri čemer je: ρ = izkoristek delavcev λ = pogostost prihodov strank v časovni enoti (npr. 4 polpriklopniki na uro) μ = število postreženih strank v časovni enoti (npr. 2 polpriklopnika na uro
Sistem z ENIM strežnim mestom Izkoristek sistema (rampe, delavca) ρ = λ μ < 1 Če bi se intenzivnost prihodov klientov v sistem povečala v taki meri, da bi bil izkoristek sistema ρ = λ > 1, potem bi se μ število čakajočih pričelo povečevati in sistem bi kaj kmalu postal neuravnovešen.
Sistem z ENIM strežnim mestom Povprečen čas čakanja na strežbo (čakanje vozila na razklad) W q = ρ μ λ
Sistem z ENIM strežnim mestom Povprečen čas čakanja v sistemu (od prihoda v skladišče, do odhoda iz skladišča) W = 1 μ λ
Sistem z ENIM strežnim mestom Povprečno število klientov v sistemu (število vseh vozil v skladišču, tistih, ki čakajo, tistih, ki se razkladajo) L = ρ 1 ρ
Sistem z ENIM strežnim mestom Povprečno število klientov v čakalni vrsti L q = ρ2 1 ρ
Sistem z ENIM strežnim mestom Verjetnost, da v sistemu ni nobenega klienta p 0 = 1 ρ
Sistem z ENIM strežnim mestom Verjetnost, da je sistemu k klientov p k = (1 ρ)ρ k
Za model M/M/s (eno strežno mesto) pa se predpostavlja sledeče: ρ = λ s μ < 1 Pri čemer je: ρ = izkoristek delavcev λ = pogostost prihodov strank v časovni enoti (npr. 4 polpriklopniki na uro) μ = število postreženih strank v časovni enoti (npr. 2 polpriklopnika na uro
Sistem z več strežnimi mesti; s > 1 Izkoristek sistema (rampe, delavca) ρ = λ sμ < 1 Če bi se intenzivnost prihodov klientov v sistem povečala v taki meri, da bi bil izkoristek sistema ρ = λ > 1, potem bi se število čakajočih pričelo povečevati in sistem bi kaj kmalu postal zelo neuravnovešen. sμ
Sistem z več strežnimi mesti; s > 1 Povprečen čas čakanja na strežbo (čakanje vozila na razklad) W q = L q λ
Sistem z več strežnimi mesti; s > 1 Povprečen čas čakanja v sistemu (od prihoda v skladišče, do odhoda iz skladišča) W = W q + 1 μ
Sistem z več strežnimi mesti; s > 1 Povprečno število klientov v sistemu (število vseh vozil v skladišču, tistih, ki čakajo, tistih, ki se razkladajo) L = λ W q + 1 μ = L q + λ μ
Sistem z več strežnimi mesti; s > 1 Povprečno število klientov v čakalni vrsti λ μ ρ L q = p 0 s! 1 ρ 2 s
Sistem z več strežnimi mesti; s > 1 Verjetnost, da v sistemu ni nobenega klienta p 0 = = 1 + σs 1 k=1 σs 1 k=0 λ µ k! k λ µ k! 1 + k λ µ s! s + 1 λ µ s! s 1 1 λ sµ σ k=s λ sµ k s
Sistem z več strežnimi mesti; s > 1 Verjetnost, da je sistemu k klientov p k = ( λ µ )k p k! 0, če je 0 k s 1 ( λ µ )s s! s k s p 0, če je k s.
Praktičen primer 1: V distribucijski center Intereurope d.d. se predvideva prihod 3 klasičnih polpriklopnikov (33 euro palet) na uro. Management načrtuje postaviti 1 razkladalno rampo in zaposliti enega viličarista. Predvideva se, da potrebuje viličarist za razklad enega vozila v povprečju 15 minut. Skladišče obratuje 8 ur/dan. Čas med prihodi in čas strežbe je eksponentno porazdeljen.
1. Izračunajte izkoriščenost viličarista, čas čakanja vozila v vrsti, število vozil v vrsti itd. 2. Za koliko bi se zmanjšal čas vozila v vrsti, če bi viličarist raztovoril vozilo v 10 minutah? 3. Koliko bi bilo v tem primeru vozil v vrsti?
Praktičen primer 2: V distribucijsko skladišče Schenker d.d. prihaja na vsakih pet minut v povprečju en polpriklopnik na raztovor. Distribucijsko skladišče ima zmogljivost raztovora 4 vozil na uro. Število prihodov se porazdeljuje po Poissonu, čas strežbe pa eksponentno.
1. Izračunajte izkoriščenost viličarista, čas čakanja vozila v vrsti, število vozil v vrsti itd.
Praktičen primer 3: Petrol d.d. načrtuje novo skladišče. Trenutno imajo v skladišču 1 razkladalno rampo. V skladišče prihaja na razklad 10 kombiniranih vozil na uro. Skupina skladiščnikov potrebuje za razklad vozila 5 minut. Čas med prihodi in čas strežbe je eksponentno porazdeljen.
1. Je sistem z enim razkladalnim mestom v ravnovesju? 2. Kolikšen je čas čakanja v vrsti/vozilo? 3. Nekatere stranke trenutno niso zadovoljne s časom čakanja na razklad. Pristanejo le na čas razkladanja manjši od 10 min. Kako lahko Petrol zadosti pogoju strank? Kaj s tem pridobi?
Praktičen primer 4: Spar d.d. oskrbuje svoje trgovine iz centralnega skladišča v Ljubljani. V povprečju pridejo na naklad v centralno skladišče v Ljubljani po 5 Kobalovih vozil na uro. Dva delavca sta vozilo sposobna naložiti v 15-ih minutah.
Dilema Zakaj upravljalci skladišč ne zagotovijo, da čakanja vozil ni? Odgovor je sledeč: Strošek vložka v dodatno delovno silo ter nakup manipulativnih sredstev ali postavitev dodatnih nakladalno/razkladalnih vrat, ki bi zelo verjetno odpravila čakajoče vrste, bi bil večji od koristi, ki bi jih ta investicija prinesla.
NAČRTOVANJE SPREJEMNIH IN ODPREMNIH DOKOV Načrtovanje lokacije sprejema in odpreme. Oblikovanje sprejemno odpremnih dokov. Določanje števila sprejemnih/odpremnih vrat. Določanje velikosti sprejemnih/odpremnih dokov.
Praktičen primer 1: V distribucijski center Intereurope d.d. se predvideva prihod 3 klasičnih polpriklopnikov (33 euro palet) na uro. Management načrtuje postaviti 1 razkladalno rampo in zaposliti enega viličarista. Predvideva se, da potrebuje viličarist za razklad enega vozila v povprečju 15 minut. Skladišče obratuje 8 ur/dan. Čas med prihodi in čas strežbe je eksponentno porazdeljen.
Če ima skladišče 1 rampo je sistem v ravnovesju. P SD = s št. SKU vozilo dimenzija SKU, pri čemer je: P SD površina sprejemnega doka (brez delovne površine in transportne površine)
Če ima skladišče 1 rampo je sistem v ravnovesju. P SD = 1 dok 26 palet vozilo 1,20 0,80 m2 = 24,96 m 2
SPREJEMNA CONA http://www.inotecbsl.com
Skupna površina delovne P D in transportne površine P T je 2 P SD, Potemtakem je skupna površina sprejemne cone enaka: P SD + 2 P SD
Če ima skladišče 1 rampo je sistem v ravnovesju. P SD = 1 dok 26 palet vozilo 1,20 0,80 m2 = 24,96 m 2 24,96 m 2 + 2 24,96 m 2 74,88 m 2