Skavtske veščine v veji VV

Krak vditelja veje VV Skavtske veščine v veji VV Avtr: Matej Stšek, Iznajdljivi Jastreb, Brezvica 1 Mentrica: Špela Zalaznik, Ustvarjalna Kapibara, Brezvica 1 Brezvica, 29.2.2012

Kazal Kazal slik... 2 Pvzetek... 3 Vzli in vezave... 4 O vzlih... 4 Vezave... 5 Ognji... 5 Pstavitev gnja... 5 Vrste gnjev... 5 Opazvanje... 7 Sledenje... 7 Sledi živali... 7 Preverba... 9 Vzli... 9 Ognij... 9 Opazvanje... 9 Osebni napredek... 10 Priprčila vditeljem... 10 Viri... 10 Kazal slik Slika 1: Začetni vzel... 4 Slika 2: Zanka... 4 Slika 3: Plvzel... 4 Slika 4: Plicijski vzel ali lisice... 5 Slika 5: Piramidni genj... 5 Slika 6: Kcka... 6 Slika 7: Pagda... 6 Slika 8: Zvezdni genj... 6 Slika 9:Sledi srnjadi... 7 Slika 10: Sledi divjega prašiča... 8 Slika 11: Sledi veverice... 8 Slika 12: Sledi zajca... 8 2

Pvzetek Za krak sem se dlčil, ker sem pazil da VV zanima t pdrčje. Zat sem jim ga tudi blje predstavil. Za začetek sem se dlčil, da jih naučim nekaj snv vzlih in vezavah. Kasneje pa tudi pstavitvi in vrstah gnjev. Kt nazadnje sm pa se tudi skupaj dpravili in sledili različnim sledem v gzdu ter jim dlčali lastnike. Ključne besede: genj, vzli, vezave, sledenje, pazvanje Uprabil sem naslednje elemente skavtske metde: učenje z delm, del v majhnih skupinah dejavnsti na prstem dns med mladimi in draslimi NAMEN: Približati znanje snvnih skavtskih veščinah vlčičem in vlkuljicam. CILJI: PROGRAM: VV se nauči snvnih vzlih: ambulantni, začetni, zanka in tvrni. Lahk spzna tudi še druge. VV zna pvedati vrstah pstavitev gnjev. O pravilnem pstpku pstavljanja prstra za gnjišče. VV zna sam izbrati pravilen les za pstavitev gnja. VV zna zaslediti sled vsaj ene gzdne živali v Slveniji. 14.10.2011 - Prv srečanje VV 4-5.11.2011 - Jesenvanje VV (delavnice vzlih in vezavah) 27-29.1.2012 - Zimvanje VV - Tema: Skavtstv za fante in dekleta. Celtn zimvanje blj pdrbn iz knjige Skavstv za fante d Bi-Pi-ja. (gnij, rientacija, vdi,... ) 10.2.2012 - Srečanje VV (bisk Hatija in pazvanje, slednje sledi, ter živalih) 3

Vzli in vezave O vzlih Ambulantni vzel: Uprablja se ga večinma v zdravstvu, saj zaradi svje blike ranjenca nič ne vira. Uprablja se ga tudi za zavezvanje dveh enak debelih vrvi. Ne drsi in se ga da enstavn razvezati. Začetni vzel: Namenjen je pritrjevanju vrvi na ks palice ali večjega tvra. Slika 1: Začetni vzel Tvrni vzel: Uprabljam ga za pritrjevanje vrvi na palic. Oba knca vrvi staneta pri miru, ne glede ali vlečem vdravn ali navpičn. Zadrga ali zanka: Plvzel: Slika 2: Zanka Slika 3: Plvzel Lisice z. plicijski vzel: Že ime pve da je pdben lisicam in se ga uprablja za isti namen. Lpvu z njim lahk zavežem rke in nge ter zaključim za ambulantnim vzlm. Tedaj b ta zel težk pbegnil. 4

Slika 4: Plicijski vzel ali lisice Vezave Križna vezava: Z nj lahk pvežem skupaj pravktni si dve palici. Vežem pravktn na palici. Pri izdelavi mram paziti, da bm vedn imeli napet vrvj. Diagnalna vezava: Pdbn kt križna, sam da pri njej vežem diagnaln in ne pravktn. Ognji Pstavitev gnja Vedn preden začnem pstavljati gnjišče se mram spmniti, da je ptrebn dstraniti vs trav, listje, praprt in pdbn, da bi preprečili širjenje gnja. Ptem se ltim nabiranja lesa. Surv mker les izredn ni primeren. Zel dber je les ki je pdrt v gzdvih in ta ni mker ali pa še ni čist trhel, saj tudi ta nebi grel dbr. Ptrebujem netiv, za kar pa je najbljše dračje( t s suhe smrekve vejice, ki jih vedn dbiš pd smrek). Na netiv ptem plagam v bliki piramide tanke vejice in trske, da se bd te vnele z pmčj netiva. Nazadnje pa še ddam večje veje za večj mč grenja. Vrste gnjev Pznam več vrst pstavitve gnjev, saj vsaka pstavitev služi svjemu namenu. Piramidni T je snvna pstavitev za vsak vrst gnja. Je enstavna in hitra in pa tudi pravi svj dlžnst. Slika 5: Piramidni genj 5

Kcka Najprej naredim snvn pstavitev(piramid) nat pa sam kli piramide zlagam v parih enak velike palice d primerne veliksti. Na kncu lahk tudi t zaprem. Pagda Slika 6: Kcka Pdbn kt kcka, sam da velikst in pstavitev palic d tal prti vrhu vedn manjšam. Tak dbi piramida nekakšen nvi plašč. Zvezda Slika 7: Pagda Pstavim piramid in kli nje velike palice v bliki zvezde. Z ptiskm palic v genj ali stran lahk nadziram mč grenja. Lvski Stražni Slika 8: Zvezdni genj Če si lvec, želiš biti čim maj pazen. Zat pstaviš piramid in zraven plžiš dve veliki palici(hlda) da genj ddaja čim manj svetlbe. Zraven piramide pstaviš nekakšn stjal za palice. Te bd same se nalagale na genj k bd spdaj ta zgrela. Zel praktičn za na straži, saj želim vedn imeti na čeh zastav. 6

Opazvanje En izmed zel pmembnih stvari, ki se jih mra skav naučiti je, da ne sme nič uiti njegvemu budnemu česu. Opaziti mra majhna znamenja in sklepati, kaj naj bi pmenila. Za t pa ptrebuješ velik vaje. Sledenje Sledenje je eden izmed snvnih načinv, s katerimi glednik pridbiva infrmacije in lvci ujamej svj plen. Lvci, ki iščej svj plen, najprej pgledaj kakršne kli sledi, stare ali nve, da ugtvij, če se tam krg nahajaj kakšne živali. Kasneje se psvetij svežim stpinjam, da dkrijej kje se žival skriva. Sledi živali Srnjad Spretn se giblje v gsti pdrasti. Uspešna je na kratkih tekih, daljši pgn pa j hitr upeha. Pred nevarnstj se rešuje z nekaj skki v gščav. Približn plvic dneva prabi za paš in prežvekvanje. Največ se hrani z bjedanjem listv in brstja, pase pa se tudi na travnikih in psevkih. Vse let se zadržuje na enem in istem bmčju, navadn tam, kjer se je sktila. Slika 9:Sledi srnjadi Divji prašič Divji prašič je previdna in razumna žival. Aktiven je največ pnči. Je vsejed, večin v prehrani pa sestavljaj pdzemski deli rastlin in pldvi. V zemlj rije za nevretenčarji, rad pa se lti tudi mrhvine. Svinje in mlade živali se družij v trpe, ki v naših krajih štejej 10 d 30 živali. Odrasli merjasci s samtarji. 7

Slika 10: Sledi divjega prašiča Veverica Na tleh, kjer se giblje z dlgimi skki, se ne pčuti varn. Dbr pleza in skače. Pri lvljenju ravntežja si pmaga z repm. Zna tudi plavati. Aktivna je pdnevi. Mčn deževje zavre aktivnsti zunaj gnezda. Zime ne prespi in brez hrane ne vzdrži dlje kt nekaj dni. Iz vej si zgradi gnezd, ki v premeru meri približn 30 cm. Gnezd naredi v pazduhi veje, najpgsteje 8 m višje d tal, nikli pa nižje d 3 m. Slika 11: Sledi veverice Zajec Aktiven je pdnevi in pnči. Je samtar in se vse let zadržuje na svjem teritriju. Je dber tekač, ki se predvsem s hitrim tekm rešuje pred plenilci. Največ se hrani z zelenimi deli rastlin, vendar je prehrana zel dvisna d sezne. Slika 12: Sledi zajca 8

Preverba Vzli Sprva s bile težave pri VV kateri je levi in katri desni knec vrvi. Zat sm naredili tak da sm si en (v našem primeru desni) knec vrvi značili z trakm. VV se je navadil narediti ambulantni vzel in tudi pvedal zakaj se ga uprablja. Preizkusil je tudi tvrni vzel in njegv uprab. Skupaj sm spletli velik vrv v kitk s pmčj zanke. Na kncu pa sm tudi se mal pigrali in se med sebj aretirali z plicijskim vzlm. Velik VV je pkazal zanimanje za še večji nabr vezav in vzlv. Zat sem še izpeljal učenje vezav in njihv uprab pri bivakiranju ali pstavljanju zgradb. Ognij Najprej sm se skupaj dpravili v gzd in tam pizvedeli lesu. Kateri je primeren za genj in kateri ne. Kak lahk ravnam v gzdu in tudi ta material nabrali. Ptem sm skupaj pstavili gnjišče in se ltili pstavljanja gnja. Pred tem pa sm si iz vseh teh vrst gnjev ki sm jih spznali tudi izbrali enega in tega pstavili. Na kncu je VV sam prižgal pstavljene gnje in skupaj sm si spekli večerj. VV je pkazal zel velik zanimanja in navdušenja. Velik jih je zanimal pstavljanju gnja in pa tudi kakšni gnji vse bstajaj. Opazvanje Pri pazvanju sem si pridbil mal pmči. Pklical sem na pmč Hatija, ta pa nas je blj pdrbn pdal na lv za živalimi. Skupaj sm iskali razne sledi živali, jim iskali lastnike in tudi marsikje ugibali starst sledi z. iztrebkv. Opazili sm da se v zimskem času k je sneg p gzdu izredn dbr vidij sledi. Pa tudi v kakšnih blatnih pdrčjih, k se tisi sledi dbr vidij. Ddbra pa s tudi preučili sled Bagire, k je ta ušel. Svje znanje pa sm na kncu še blje pglbil z manjšim kvizm sledeh in živalih v Slveniji. 9

Osebni napredek K sem se pripravljal na akcij sem sam zel velik pnavljal vsem česar bm VV naučil. Med delm sem pazil, da si je vredn vzeti čas in se psvetiti njim. Saj zel radi sprejemaj nva zanja. Sam pa sem tudi blje spznal kak mja skupina splh djema mene kt del. Tak sem se lahk še blje vključil mednje in jim zagtvil bljši uspeh. Zagtv bd ta znanja ki s jih pridbili lahk še zel dbr uprabili, še psebej SSV, saj jim bd zel prav prišla za leta ki jim še sledij v četi. Opazil pa sem, da je velik blje, če deluješ z manjšimi skupinami, saj se tak lahk psvetiš vsakem psamezniku psebej in skupaj ustvarita bljši svet za ba. Priprčila vditeljem Vsem vditeljem bi kar priprčil, da večkrat uvedem te veščine v naš celletni načrt veje. Saj današnje trke ta smer na velik pritegne. Hkrati pa tudi mgča večj samzavest in dgvrnst. Naučij pa se tudi velik snv, katere jim bd še na velik kristile v življenju. Obenem pa mram paziti, da če VV ne zanima t pdrčje je blje da se ustavim in p mžnsti pvprašam kaj bi radi izvedeli iz te teme. Tudi za SSV je velik blje če že znaj nekaj snv teh skavtskih veščin, saj jim b t prinesl dsti lepša leta v četi. Ker vsi pznam kak je biti nvinec v četi. Viri Skavtstv za fante, Rbert Baden Pwell Bdi pripravljen, skavtski prirčnik za življenje v naravi, 2003 10