Microsoft Word - Salamon.doc
|
|
- Manca Popović
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Elektrotehniški vestnik 74(1-2): 49-54, 2007 Electrotechnical Review: Ljubljana, Slovenija Neponovljivo obnašanje programov na razlinih procesorjih Matej Šalamon, Tomaž Dogša Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko ra(unalništvo in informatiko, Smetanova 17, 2000 Maribor E-pošta: matej.salamon@uni-mb.si Povzetek. lanek obravnava problem neponovljivega obnašanja programov, inštaliranih na raunalnikih z razlinimi procesorji. Predlagan je kriterij za ponovljivost in nain detektiranja neponovljivosti s posebnim testnim programom. Ta vsebuje testne primere, s katerimi je mogoe napovedati, ali lahko priakujemo na raunalnikih z razlinimi procesorji neponovljivo obnašanje poljubne programske opreme. Podrobneje so predstavljeni tudi morebitni vzroki za neponovljivost. Kljune besede: neponovljivost, procesorji, testiranje, simulator elektrinih vezij, Chujev oscilator Software non-repeatability behaviour in different processors Extended abstract. When we run the same program on computers with the same or different processors, we expect its behaviour would be the same. When this is not the case, the program non-repeatability occurs. Non-repeatability can remain hidden to users, if differences between results of different processors are very small. If differences increase in time, execution code behaviour in different processors will no longer be the same. This paper deals with the software non-repeatability problem and its detection with a test program. In section 2 we propose a software repeatability criterion and present an example of circuit simulator nonrepeatability. The test program for the software nonrepeatability prediction, installed on a computer with different processors, is described in section 3. The test program contains different test cases which verify the processors compliance with IEEE 754 and IEEE 854 standards. Results in section 3 show that the reasons for software non-repeatability are errors in the program, compiler errors and execution differences of the same mathematical operations in different processors. The latter occur when the program is running on a computer with a processor whose characteristics do not comply with the above standards. Namely, processor manufacturers build additional functions in their processors in order to achieve better performance and attractiveness for their market, although their functionality is not always in accordance with the IEEE standards. Prejet 12. september, 2006 Odobren 17. januar, 2007 Key words: non-repeatability, processors, testing, circuits simulators, Chua s oscillator. 1. Uvod Izdelovalci razline programske opreme zelo pogosto predpisujejo strojno opremo, ki bo zagotavljala dovolj hitro in pravilno delovanje programa. Pri tovrstni usklajenosti programske in strojne opreme uporabnik priakuje tudi ponovljivo obnašanje programske opreme na raunalnikih z razlinimi, predpisanimi procesorji. Ponovljivo obnašanje programa torej pomeni, da program, inštaliran na raunalnikih z enakimi ali razlinimi procesorji, daje zmeraj popolnoma enake rezultate. V nasprotnem primeru je obnašanje programa neponovljivo. Temeljno naelo znanosti je ponovljivost poskusov in opazovanj. Ponovljivost je lastnost poskusa oziroma opazovanja, da dá v kar se da podobnih razmerah enake oziroma vsaj približno enake rezultate, kar pomeni, da je variiranje med poskusi majhno oziroma zanemarljivo. Znanstvene dokaze je mogoe podati le, e je zagotovljena ponovljivost poskusov in opazovanj. Podobno kot velja za rezultate poskusov, mora veljati tudi za obnašanje programske opreme. e je na dveh raunalnikih z razlinima procesorjema inštalirana enaka programska oprema, mora biti njeno obnašanje oziroma odziv na obeh raunalnikih enak, sicer je obnašanje programske opreme neponovljivo. Neponovljivost je lahko izražena na razline naine. Lahko je prikrita, e so odstopanja med obnašanjem programa, inštaliranega na raunalnikih z razlinimi procesorji, vedno tako majhna, da jih uporabnik sploh ne opazi. V tem primeru je njena detekcija precej
2 50 Šalamon, Dogša zahtevna, saj zahteva natanno primerjavo procesiranih podatkov v procesorjih. Neponovljivost postane oitna, e se odstopanja med primerljivimi podatki procesorjev s asom veajo. V takšnem primeru postane ez as obnašanje enake izvršne kode programa, na razlinih procesorjih, zelo razlino. Zaradi velikih odstopanj je neponovljivost zelo opazna oziroma jo je mogoe enostavno zaznati. Nastopi lahko tudi situacija, ko program na enem raunalniku popolnoma odpove»se obesi«, medtem ko se na drugem obnaša popolnoma priakovano. V lanku predstavljamo problem neponovljivega obnašanja programske opreme in nain detekcije neponovljivosti s posebnim testnim programom. Drugi del lanka je namenjen opisu predlaganega kriterija za ponovljivo obnašanje programske opreme in primer neponovljivega obnašanje programska - simulatorja elektrinih vezij. V tretjem delu je opisan testni program, ki omogoa napoved morebitnega neponovljivega obnašanja poljubne programske opreme na raunalnikih z razlinimi procesorji. Na koncu so podani tudi rezultati izvedenega testiranja in možni vzroki za neponovljivo obnašanje programske opreme. 2. Kriterij za ponovljivo obnašanje programske opreme Detektiranje neponovljivosti zahteva zajemanje podatkov, procesiranih v primerjanih procesorjih in njihovo primerjavo. Zajemanje podatkov je razmeroma preprosto, e že sam program omogoa zapisovanje rezultatov (številnih vrednosti) v izhodno datoteko ali, e razpolagamo z njegovo izvorno kodo. Slednjo je potrebno modificirati tako, da omogoa prestrezanje in shranjevanje številnih vrednosti posameznih spremenljivk. Kadar ne obstaja nobena od teh dveh možnosti, je zajemanje podatkov precej bolj zahtevno. V takšnih primerih, ki pa so zelo pogosti, je potrebno podatke spremljati s pomojo razhroševalnika na nivoju strojnega jezika. Za detekcijo neponovljivega obnašanja programa P, inštaliranega na raunalniku s procesorjem A in raunalniku s procesorjem B predlagamo naslednje: podatke oziroma vrednosti spremenljivk, uporabljene pri procesiranju s procesorjem A oznaimo z a 1, a 2,... a n in jih zapišimo v obliki vektorja a: a = [ a 1, a2,... a n ], (1) vrednosti, s katerimi procesira procesor B, pa zapišemo v obliki vektorja b: b = [ b 1, b2,... b n ]. (2) Odstopanja med vrednostmi v procesorju A in B ovrednotimo s pomojo razdalje med vektorjema a in b: n d( a, b) = a i b i. (3) i= 1 Kriterij s pomojo katerega sklepamo, ali je obnašanje programa P na raunalniku s procesorjem A in B ponovljivo, je razdalja med primerjanima vektorjema a in b. e je ta enaka ni: d ( a, b) = 0. (4) je obnašanje programa P ponovljivo, sicer je njegovo obnašanje neponovljivo. Obnašanje programa P bo torej ponovljivo, e bodo vse številne vrednosti, ki nastopajo pri izvajanju raunskih operacij v procesorju A popolnoma enake tistim v procesorju B. Oglejmo si praktini primer neponovljivega obnašanja programske opreme. 2.1 Primer neponovljivega obnašanja simulatorja elektrinih vezij Simulator elektrinih vezij SPICE je eno izmed nepogrešljivih orodij nartovalcev integriranih vezij. Gre za kompleksen program, od katerega se priakuje ponovljive rezultate, e ga inštaliramo na raunalnikih z enakimi ali razlinimi in zanj predpisanimi procesorji. Z raziskavami smo ugotovili, da temu zmeraj ni tako. V okviru tega prispevka si oglejmo nekatere izsledke izvedenih raziskav, podrobneje opisanih v literaturi [7] in [8]. S simulatorjem SPICE 1 smo simulirali kaotini Chujev oscilator (slika 1) in ugotovili, da se rezultati asovne analize tega vezja, na raunalnikih z razlinimi procesorji, nekaj asa ujemajo, nakar prinejo vse bolj odstopati. Slika 1: Chujev oscilator [6] testno vezje Figure 1: Chua's oscillator [6] testing circuit Primer tovrstnega odstopanja je prikazan na sliki 2. asovna poteka napetosti na kondenzatorju C2 s asom divergirata, kar kaže na neponovljivo obnašanje testnega vezja, simuliranega z enakim simulatorjem na raunalnikih z dvema razlinima procesorjema Intel Pentium IV in AMD Duron. 1 ICAP/4 verzija 7.51 in
3 Neponovljivo obnašanje programov na razli(nih procesorjih 51 Slika 2: asovna poteka napetosti na kondenzatorju C2 v Chujevem oscilatorju, simuliranem na raunalnikih s procesorjem AMD Duron in Intel Pentium IV Figure 2: Voltage time-domain waveforms on capacitor C2 in the Chua s oscillator, simulated on computers with AMD Duron and Intel Pentium IV processors Ugotovili smo, da je neponovljivost zaznavna le, e je obnašanje vezja kaotino in e je izbran dovolj velik as trajanja analize prehodnega pojava [7]. e je osciliranje Chujevega oscilatorja periodino ali e je kljub kaotinemu režimu delovanja izbran prekratek as trajanja analize prehodnega pojava, dejanske neponovljivosti simulacij ni mogoe zaznati. V takšnih situacijah lahko ostane dejanska neponovljivost prikrita. 3. Testiranje neponovljivosti V zgornjem primeru smo razpolagali s programom, ki je omogoal shranjevanje izraunanih vrednosti v izhodno datoteko in s tem preprosto primerjavo rezultatov simulacij. Ker veina programov nima te možnosti, je zajemanje oziroma shranjevanje podatkov precejšnja težava. Zato smo izdelali samostojen program, s katerim je mogoe napovedati, ali lahko na raunalnikih z razlinimi, izbranimi procesorji priakujemo neponovljivo obnašanje poljubne programske opreme. Testni program vsebuje tri testne primere in omogoa shranjevanje njihovih vmesnih in konnih rezultatov v izhodno datoteko. Omogoa tudi primerjavo datotek oziroma detekcijo neponovljivosti na podlagi predlaganega kriterija po enabi (4). Ker je izbor testnih primerov kljunega pomena pri detekciji neponovljivosti, si najprej oglejmo njegove podrobnosti. 3.1 Izbor testnih primerov Testne primere za odkrivanje neponovljivosti smo izbrali na podlagi standarda IEEE 754 in IEEE 854, katerih namen je poenotiti raunske operacije in lastnosti procesorjev razlinih izdelovalcev. Standarda obravnavata raunanje s števili s plavajoo vejico: IEEE 754 obravnava binarno aritmetiko 2, IEEE 854 pa decimalno aritmetiko 3. Upoštevajo ju skoraj vsi današnji izdelovalci procesorjev [1], [2]. Standarda natanno doloata [3], [4]: format zapisa števil s plavajoo vejico: format z enojno natannostjo (f = 24-bitov) 4, razširjeno enojno natannostjo (f = 32-bitov), dvojno natannostjo (f = 53-bitov) in format z razširjeno dvojno natannostjo (f = 64-bitov); pravila zaokroževanja števil s plavajoo vejico; raunske operacije seštevanja, odštevanja, množenja, deljenja, kvadratnega korenjenja; obravnavo ostankov pri izvajanju raunskih operacij; primerjavo števil; pretvorbo med razlinimi formati zapisa števil s plavajoo vejico; pretvorbo med celoštevilnim formatom in formatom s plavajoo vejico; zaokroževanje števil s plavajoo vejico na celoštevilno vrednost; pretvorbo med osnovnimi formati zapisa števil s plavajoo vejico in decimalnim zapisom; izjeme in postopanje z njimi, vkljuno z obravnavo neštevil (NaNs). Kljub navedenim, natanno doloenim pravilom in formatom pa omenjena standarda ne doloata [3], [5]: zgornje meje za število posebnih bitov 5, ki jih uporabljajo procesorji z razširjeno natannostjo; natannega zaokroževanja rezultata transcendentnih funkcij (eksponentnih, logaritemskih, trigonometrinih, inverznih trigonometrinih, hiperbolinih, inverznih hiperbolinih). To je mogoe priakovati razline rezultate enakih matematinih operacij na razlinih procesorjih. Oglejmo si podrobnosti izbranih testnih primerov in njihov namen: 1. testni primer Algoritem: izraun rešitev logistine enabe: xn+ 1 = xn ( 1 xn ) (5) Za ; smo izbrali vrednost ; = 3.8, za zaetno vrednost x 0 = 0.2 in število iteracij n = Pri tako izbranih parametrih so rešitve logistine enabe kaotine. Po 10 9 iteracijah se vrednost x zapiše v izhodno datoteko. Namen: preveriti, ali bodo razlini mikroprocesorji dajali enake rezultate pri množenju in odštevanju, ki ju standarda IEEE natanno doloata. 2 Obravnava eksponentni zapis števil z osnovo 2, npr. 2 x. 3 Obravnava eksponentni zapis števil z osnovo 2 ali 10, npr. 2 x ali 10 x. 4 f pomeni število bitov mantise 5 Angl. Extra bits.
4 52 Šalamon, Dogša Ker je rešitev logistine enabe kaotina, lahko zaradi znanega metuljevega efekta [7] priakujemo, da se bo morebitna izredno majhna razlinost procesorjev pri velikem številu iteracij enabe 5 odrazila z zelo razlinim konnim rezultatom enakega algoritma. 2. testni primer Algoritem: izraun vsote kvadratnih korenov po enabi: y = n i= 0 i. (6) Pri tem smo za vrednost n izbrali veliko število n = V izhodno datoteko se zapiše vrednost y po vsaki stoti operaciji seštevanja. Namen: preveriti, ali bodo razlini procesorji dajali enake rezultate pri operaciji korenjenja in seštevanja, ki ju standarda IEEE natanno obravnavata. Iterativno korenjenje in seštevanje velikih števil smo izbrali zato, ker smo predvidevali, da bi lahko morebitno razlinost procesorjev zaznali šele po zadostni akumulaciji odstopanj posameznega sumanda. 3. testni primer Algoritem: izraun rešitev enabe, ki vsebuje trigonometrini funkciji: yn+ 1 = yn + sin (x) + cos(x) (7) Pri tem je y 0 = 0, vrednosti x pa vzame iz intervala N x N PQ, po koraku V izhodno datoteko se zapiše konna vrednost y. Namen: preveriti, ali prihaja na razlinih procesorjih do odstopanj pri raunanju s trigonometrinimi funkcijami in velikimi argumenti, ki jih standarda IEEE 754 in IEEE 854 natanno ne doloata. Vsi trije algoritmi pomenijo rekurzivno izvajanje raunskih operacij z namenom, akumulirati morebitna izredno majhna odstopanja, ki lahko tako postanejo dober indikator razlinosti procesorjev. 3.2 Prevajanje izvorne kode testnega programa Standarda IEEE 754 in IEEE 854 ne obravnavata, kako naj bi se ukazi višjeprogramskih jezikov prevedli v strojne oziroma procesorske ukaze [3]. Zato smo s testnim programom želeli preveriti tudi, ali obstaja možnost razline interpretacije istih ukazov višjeprogramskih jezikov na razlinih procesorjih. Zato smo izvorno kodo testnega programa prevedli 6 z dvema prevajalnikoma: Visual C in GNUCC 3.2. S prvim smo kodo prevajali v nainu Release (konni) in Debug, z drugim pa v nainu O3 in Debug. Dobili smo štiri razliice istega testnega programa, ki smo jih nato inštalirali na raunalnikih z razlinimi procesorji. S primerjavo rezultatov, ki smo jih dobili pri testiranju s posamezno razliico izvršne kode, smo lahko sklepali o vplivu prevajalnika in naina prevajanja programa na njegovo obnašanje na raunalnikih z razlinimi procesorji. 3.3 Rezultati testiranja Testiranje z opisanim testnim programom smo izvedli na raunalnikih s procesorji: AMD Duron, Intel Pentium IV, Intel Pentium MMX in Cyrix (IBM) 6x86MX. Zanimalo nas je, ali je na teh raunalnikih zagotovljena ponovljivost obnašanja testnega programa in ali lahko vrsta prevajalnika in naina prevajanja vplivata na ponovljivost rezultatov njegove izvršne kode. Rezultate testiranja smo zbrali v tabeli 1. Oznaka pomeni, da rezultati v oklepaju navedenih testnih primerov (TP) niso ponovljivi, oznaka DA pa, da je bil kriterij ponovljivosti izpolnjen pri vseh treh testnih primerih. Iz rezultatov razberemo, da so rezultati testnega programa: 1. ponovljivi, e njegovo izvorno kodo prevedemo s prevajalnikom GNUCC v nainu O3 ali Debug; 2. ponovljivi samo na raunalnikih s procesorji izdelovalcev Intel in AMD, e izvorno kodo testnega programa prevedemo s prevajalnikom Visual C++ v nainu Debug; 3. neponovljivi, e je izvorna koda prevedena s prevajalnikom Visual C++ v nainu Release; 4. neponovljivi, e je izvorna koda prevedena s prevajalnikom Visual C++ v nainu Debug in, e jih primerjamo med raunalnikom s procesorjem Cyrix ter Intel ali AMD. Ker so rezultati, ki smo jih dobili s testnim programom, prevedenim s pomojo prevajalnika GNUCC, na vseh platformah popolnoma enaki, s pomojo prevajalnika Visual C++ pa ne, sklepamo, da lahko na neponovljivo obnašanje programa vpliva tudi vrsta prevajalnika in nain prevajanja izvorne kode. Ker je izvršna koda programa vedno popolnoma enaka, se lahko morebitna neponovljivost rezultatov pojavi le zaradi neenakosti v izvajanju ali interpretaciji iste strojne kode na primerjanih procesorjih. 6 Izvedeno na raunalniku s procesorjem AMD Duron.
5 Neponovljivo obnašanje programov na razli(nih procesorjih 53 Prevajalnik/ nain prevajanja Visual C++ /Release Visual C++ /Debug GNUCC/ O3 GNUCC /Debug Intel Pentium IV in AMD Duron DA Intel Pentium IV in Cyrix (IBM) 6x86MX (TP1, TP2, TP3) Intel Pentium IV in Intel Pentium MMX DA Primerjani procesorji Cyrix (IBM) 6x86MX in AMD Duron (TP1, TP2, TP3) Intel Pentium MMX in AMD Duron DA Intel Pentium MMX in Cyrix (IBM) 6x86MX (TP1, TP2, TP3) DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA Tabela 1: Rezultati testiranja neponovljivosti s testnim programom, inštaliranim na raunalnikih z navedenimi procesorji Table 1: Results of non-repeatability testing using the test program installed on computers with the stated processors 3.4 Vzroki za neponovljivost Rezultati testiranja kažejo, da je treba vzroke za neponovljivo obnašanje testnega programa iskati v procesorjih in/ali prevajalniku. Razlogi za razline rezultate enakih matematinih operacij v procesorjih so lahko naslednji: Razlini procesorji ne podpirajo vseh formatov zapisa števil, ki jih obravnavata standarda IEEE 754 in IEEE 854. Primer: procesorji, kot so Intel x86/x87, Pentium, P6 in njegovi kloni proizvajalcev AMD in Cyrix, podpirajo primarno format z razširjeno dvojno natannostjo in izvajajo vse aritmetine operacije z razširjeno dvojno natannostjo, ne glede na velikost operandov, shranjenih v pomnilniku. Morebitno zahtevo po rezultatu z dvojno ali enojno natannostjo izvedejo z ustrezno zaokrožitvijo rezultata z razširjeno dvojno natannostjo. Zato lahko slednji odstopa od rezultata, dobljenega s procesorjem, ki podpira le raunanje s števili z enojno ali/in dvojno natannostjo. Lastnosti aritmetike s plavajoo vejico, ki jih standarda IEEE 754 in IEEE 854 natanno ne doloata, so lahko v razlinih procesorjih razlino implementirane. Nekateri procesorji uporabljajo lastne posebne bite, ki v standardu IEEE 754 in IEEE 854 niso doloeni [9]. Primer: DAZ (Denormals Are Zeros) bit in FZ (Flush-to-zero) bit pri procesorjih izdelovalca AMD [10]. Izdelovalci procesorjev poskušajo namre z lastnimi dodatki dosei vejo atraktivnost na trgu. Rezultati testiranja so pokazali, da lahko tudi vrsta prevajalnika in naina prevajanja vplivata na razlino obnašanje programske opreme na razlinih procesorjih. Razlog za to je lahko ena ali ve napak v prevajalniku, zaradi katerih je dopušena razlina interpretacija istih procesorskih ukazov na raunalnikih z razlinimi procesorji. 4. Sklep Neskladnost razlinih procesorjev z doloili standardov IEEE 754 in IEEE 854 in s standardi nedoloenih lastnosti procesorjev so lahko vzroki za neponovljivo obnašanje programske opreme. Izdelovalci procesorjev v izdelke vgrajujejo lastne dodatke, s katerimi želijo dosei vejo atraktivnost na trgu, eprav njihov vpliv ni v skladu z obstojeimi standardi. Neponovljivo obnašanje programske opreme pa je lahko tudi posledica napak v sami programski opremi ali v njenem prevajalniku. Glede na rezultate testiranja sklepamo, da prevajalnik Visual C++ v nasprotju s prevajalnikom GNUCC dopuša razlino interpretacijo istih procesorskih ukazov na razlinih procesorjih. 5. Literatura [1] W. Kahan: Lecture Notes on the Status of IEEE Standard 754 for Binary Floating-Point Arithmetic, Univerity of California, Berkeley, 1995, /. [2] J. D. Darcy: Borneo Adding IEEE 754 floating point support to Java, Berkeley, University of California, [3] D. Goldberg: What Every Computer Scientist Should Know About Floating-Point Arithmetic, Computing Surveys, marec [4] B. Verdonk, A. Cuyt, D. Verschaeren: A precision and range independent tool for testing floatingpoint arithmetic I: basic operations, square root and remainder, ACM Transactions on Mathematical Software, letnik 27, št. 1, 2001, str. 92V118.
6 54 Šalamon, Dogša [5] Sun Microsystems: Numerical Computation Guide, št , maj [6] M. P. Kennedy: Three steps to chaos. II. A Chua's circuit primer, IEEE Transactions on Circuits and Systems I: Fundamental Theory and Applications, letnik 40, št. 10, oktober 1993, str. 657V674. [7] M. Šalamon: Problem neponovljivosti simulacij elektri(nih vezij, doktorska disertacija, 2003, UM FERI. [8] M. Šalamon, T. Dogša: Problem neponovljivosti simulacij elektrinih vezij, Inormacije. MIDEM, 2004, letnik. 34, št. 1, str. 11V17. [9] J. Demmel: Basic Issues in Floating Point Arithmetic and Error Analysis, 21/lecture21.html. [10] Advanced Micro Devices: AMD64 Technology - AMD64 Architecture Programmer's Manual Volume 1: Application Programming, št , rev. 3.08, april 2003, str. 0V398 Matej Šalamon je docent na Fakulteti za elektrotehniko, raunalništvo in informatiko v Mariboru. Na raziskovalnem podroju se ukvarja predvsem s kaotinimi in kriptografskimi sistemi, simulatorji elektrinih vezij in njihovim testiranjem. Tomaž Dogša je izredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko, raunalništvo in informatiko v Mariboru, kjer predava na dodpilomski in podiplomski stopnji ter vodi Center za verifikacijo in validacijo sistemov. Na raziskovalnem podroju se ukvarja predvsem s preverjanjem programske opreme in s simulatorji elektrinih vezij.
Microsoft Word - avd_vaje_ars1_1.doc
ARS I Avditorne vaje Pri nekem programu je potrebno izvršiti N=1620 ukazov. Pogostost in trajanje posameznih vrst ukazov računalnika sta naslednja: Vrsta ukaza Štev. urinih period Pogostost Prenosi podatkov
Prikaži večSlide 1
Tehnike programiranja PREDAVANJE 10 Uvod v binarni svet in računalništvo (nadaljevanje) Logične operacije Ponovitev in ilustracija Logične operacije Negacija (eniški komplement) Negiramo vse bite v besedi
Prikaži večDiapozitiv 1
RAČUNALNIŠKA ARHITEKTURA 5 Operandi RA - 5 2018, Škraba, Rozman, FRI Predstavitev informacije - vsebina 5 Operandi - cilji: Razumevanje različnih formatov zapisovanja operandov Abecede (znaki) Števila
Prikaži večStrojna oprema
Asistenta: Mira Trebar, Miha Moškon UIKTNT 2 Uvod v programiranje Začeti moramo razmišljati algoritmično sestaviti recept = napisati algoritem Algoritem za uporabo poljubnega okenskega programa. UIKTNT
Prikaži večMicrosoft Word - MD_1_IJS_Mrovlje.doc
Aplikacija za merjenje razdalj s pomojo stereoskopskih posnetkov Jernej Mrovlje 1, amir Vrani 1 Institut»Jožef Stefan«1 Jamova cesta 39, 1 Ljubljana, Slovenija jernej.mrovlje@ijs.si, damir.vrancic@ijs.si
Prikaži večDES
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Digitalni sistemi Vgrajeni digitalni sistemi Digitalni sistem: osebni računalnik
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 4 - AV 4 Linije LTSpice, simulacija elektronskih vezij VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI LTSpice LTSpice: http://www.linear.com/designtools/software/ https://www.analog.com/en/design-center/design-tools-andcalculators/ltspice-simulator.html
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Osnove jezika VHDL Strukturno načrtovanje in testiranje Struktura vezja s komponentami
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Programirljivi Digitalni Sistemi Digitalni sistem Digitalni sistemi na integriranem vezju Digitalni sistem
Prikaži več4.Racionalna števila Ulomek je zapis oblike. Sestavljen je iz števila a (a ), ki ga imenujemo števec, in iz števila b (b, b 0), ki ga imenujemo imenov
4.Racionalna števila Ulomek je zapis oblike. Sestavljen je iz števila a (a ), ki ga imenujemo števec, in iz števila b (b, b 0), ki ga imenujemo imenovalec, ter iz ulomkove črte. Racionalna števila so števila,
Prikaži večUvodno predavanje
RAČUNALNIŠKA ORODJA Simulacije elektronskih vezij M. Jankovec 2.TRAN analiza (Analiza v časovnem prostoru) Iskanje odziva nelinearnega dinamičnega vezja v časovnem prostoru Prehodni pojavi Stacionarno
Prikaži večPreštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom
Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pomembne, oziroma osnovne naloge so poudarjene v rumenem.
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Procesorji Model računalnika, mikrokrmilnik CPE = mikrosekvenčnik + podatkovna
Prikaži večMATLAB programiranje MATLAB... programski jezik in programersko okolje Zakaj Matlab? tipičen proceduralni jezik enostaven za uporabo hitro učenje prir
MATLAB programiranje MATLAB... programski jezik in programersko okolje Zakaj Matlab? tipičen proceduralni jezik enostaven za uporabo hitro učenje priročno programsko okolje tolmač interpreter (ne prevajalnik)
Prikaži večRAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni
RAM stroj Nataša Naglič 4. junij 2009 1 RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni trak, pomnilnik ter program. Bralni trak- zaporedje
Prikaži večREŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1
REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 Nekateri pripomočki in naprave za računanje: 1a) Digitalni
Prikaži večDiapozitiv 1
9. Funkcije 1 9. 1. F U N K C I J A m a i n () 9.2. D E F I N I C I J A F U N K C I J E 9.3. S T A V E K r e t u r n 9.4. K L I C F U N K C I J E I N P R E N O S P A R A M E T R O V 9.5. P R E K R I V
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večARS1
Nepredznačena in predznačena cela števila Dvojiški zapis Nepredznačeno Predznačeno 0000 0 0 0001 1 1 0010 2 2 0011 3 3 Pri odštevanju je stanje C obratno (posebnost ARM)! - če ne prekoračimo 0 => C=1 -
Prikaži večElektrotehniški vestnik 76(1-2): 13 18, 2009 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Ugotavljanje podatkovne odvisnosti za procesorje z naborom
Elektrotehniški vestnik 76(1-2): 13 18, 2009 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Ugotavljanje podatkovne odvisnosti za procesorje z naborom ukazov SIMD Patricio Bulić, Tomaž Dobravec Univerza
Prikaži večDatum in kraj
Ljubljana, 5. 4. 2017 Katalog znanj in vzorci nalog za izbirni izpit za vpis na magistrski študij Pedagoško računalništvo in informatika 2017/2018 0 KATALOG ZNANJ ZA IZBIRNI IZPIT ZA VPIS NA MAGISTRSKI
Prikaži večUniverza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna
Prikaži večMicrosoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc
20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Predstavitev novosti COBISS_OPAC_V60_17-18_06_2010_za objavo.ppt
Predstavitev novosti: COBISS/OPAC, V6.0 (1. del) Maribor, 17. junij 2010 Ljubljana, 18. junij 2010 Program predstavite Uvod v predstavitev Marta Seljak Predstavitev COBISS/OPAC, V6.0 Robert Vehovec Predstavitev
Prikaži večDES11_realno
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Delovanje realnega vezja Omejitve modela vezja 1 Model v VHDLu je poenostavljeno
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Java_spremenljivke
Java Spremenljivke, prireditveni stavek Spremenljivke Prostor, kjer hranimo vrednosti Ime Znak, števka, _ Presledkov v imenu ne sme biti! Tip spremenljivke int (cela števila) Vse spremenljivke napovemo
Prikaži večMicrosoft Word - vaje2_ora.doc
II UKAZI 1. Napišite zaporedje ukazov, ki vrednost enobajtne spremenljivke STEV1 prepiše v enobajtno spremenljivko STEV2. Nalogo rešite z neposrednim naslavljanjem (zaporedje lahko vsebuje le 2 ukaza v
Prikaži večDN5(Kor).dvi
Koreni Število x, ki reši enačbo x n = a, imenujemo n-ti koren števila a in to označimo z n a. Pri tem je n naravno število, a pa poljubno realno število. x = n a x n = a. ( n a ) n = a. ( n a ) m = n
Prikaži večPowerPoint Presentation
I&R: P-X/1/15 operatorji, ki jih uporabljamo za delo z vektorskimi veličinami vektorski oklepaj [ ] ločnica med elementi vrstičnega vektorja je vejica, ali presledek ločnica med elementi stolpčnega vektorja
Prikaži več5 Programirljiva vezja 5.1 Kompleksna programirljiva vezja - CPLD Sodobna programirljiva vezja delimo v dve veliki skupini: CPLD in FPGA. Vezja CPLD (
5 Programirljiva vezja 5.1 Kompleksna programirljiva vezja - CPLD Sodobna programirljiva vezja delimo v dve veliki skupini: CPLD in FPGA. Vezja CPLD (angl. Complex Programmable Logic Device) so manjša
Prikaži večMAGISTERIJ
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ORGANIZACIJSKI MODEL SPREMLJANJA ZASEDENOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENIH STORITEV Mentor: izred. prof. dr. Robert Leskovar Kandidat: Emil
Prikaži več(Microsoft Word - EV_Ga\232peri\350_1.doc)
Elektrotehniški vestnik 7(4): 203-208, 2004 Electrotechnical Review; Ljubljana, Slovenija Nova zasnova regulacije napetosti v distribucijskem omrežju Samo Gašperi, Curk Jurij 2, Ferdinand Gubina Fakulteta
Prikaži večVrste
Matematika 1 17. - 24. november 2009 Funkcija, ki ni algebraična, se imenuje transcendentna funkcija. Podrobneje si bomo ogledali naslednje transcendentne funkcije: eksponentno, logaritemsko, kotne, ciklometrične,
Prikaži večDES
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Model vezja Računalniški model in realno vezje Model logičnega negatorja Načini
Prikaži večMicrosoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo
Prikaži večZavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija Programiranje v Pythonu Program za računanje Maturitetna seminarska naloga iz informatike Kandidat:
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija Program za računanje Maturitetna seminarska naloga iz informatike Kandidat: Tinkara Čadež Mentor: Helena Starc Grlj Ljubljana Šentvid, april 2019 POVZETEK
Prikaži večCelotniPraktikum_2011_verZaTisk.pdf
Elektrotehniški praktikum Osnove digitalnih vezij Namen vaje Videti, kako delujejo osnovna dvovhodna logi na vezja v obliki integriranih vezij oziroma, kako opravljajo logi ne funkcije Boolove algebre.
Prikaži večresitve.dvi
FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika Pisni izpit. junij 22 Ime in priimek Vpisna st Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer so
Prikaži večDODATEK_F8
COMARC/B F.8 F.8 Tabela polj/podpolj s stopnjo obveznosti za posamezen bibliografski nivo V tabeli je podana obveznost polj/podpolj (o - obvezen podatek, p - obvezen podatek, če obstaja, in n - neobvezen
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Vmesniki Vodila, vzporedni (paralelni) vmesniki Vmesniki in vodila naprava 1
Prikaži večDruštvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum
Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - IBM Celovito Obvladovanje Varnosti Bostjan Gabrijelcic.ppt
IBM Software Group Najbolj iskane rešitve in znanja na področju varnosti informacijskih sistemov Boštjan Gabrijelčič IBM Software Group bostjan.gabrijelcic@si.ibm.com Ključne varnostne zahteve Poslovni
Prikaži večMicrosoft Word - diploma-b.doc
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Janko HERLAH PRAKTINA UPORABA ALGORITMOV STISKANJA PODATKOV Diplomska naloga Maribor, Julij 009 I UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA
Prikaži večMicrosoft Word - UP_Lekcija04_2014.docx
4. Zanka while Zanke pri programiranju uporabljamo, kadar moramo stavek ali skupino stavkov izvršiti večkrat zaporedoma. Namesto, da iste (ali podobne) stavke pišemo n-krat, jih napišemo samo enkrat in
Prikaži večDIGITALNE STRUKTURE Zapiski predavanj Branko Šter, Ljubo Pipan 2 Razdeljevalniki Razdeljevalnik (demultipleksor) opravlja funkcijo, ki je obratna funk
DIGITALNE STRUKTURE Zapiski predavanj Branko Šter, Ljubo Pipan 2 Razdeljevalniki Razdeljevalnik (demultipleksor) opravlja funkcijo, ki je obratna funkciji izbiralnika. Tisti od 2 n izhodov y 0,.., y 2
Prikaži večUrejevalna razdalja Avtorji: Nino Cajnkar, Gregor Kikelj Mentorica: Anja Petković 1 Motivacija Tajnica v posadki MARS - a je pridna delavka, ampak se
Urejevalna razdalja Avtorji: Nino Cajnkar, Gregor Kikelj Mentorica: Anja Petković 1 Motivacija Tajnica v posadki MARS - a je pridna delavka, ampak se velikokrat zmoti. Na srečo piše v programu Microsoft
Prikaži večMicrosoft Word - lipnik16.doc
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DRAGICA LIPNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA IN SPREMEMBE ORGANIZACIJE PODJETJA BANKART LJUBLJANA Ljubljana,
Prikaži večKotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku β a c γ b α sin = a c cos = b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu naspr
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete in hipotenuze. Kosinus kota je razmerje
Prikaži večREALIZACIJA ELEKTRONSKIH SKLOPOV
Načrtovanje zaemc = elektronike 2 1 Katedra za elektroniko 2 Čemu? 3 Kdo? Katedra za elektroniko 4 Izziv: DC/DC stikalni napajalnik navzdol U vhod Vhodno sito Krmilno integrirano vezje NMOSFET NMOSFET
Prikaži večOsnove matematicne analize 2018/19
Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Zaporedni vmesniki Zaporedni (serijski) vmesniki Zaporedni (serijski) vmesniki
Prikaži večPRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
Prikaži večBrownova kovariancna razdalja
Brownova kovariančna razdalja Nace Čebulj Fakulteta za matematiko in fiziko 8. januar 2015 Nova mera odvisnosti Motivacija in definicija S primerno izbiro funkcije uteži w(t, s) lahko definiramo mero odvisnosti
Prikaži večMicrosoft Word - Kostevc.doc
Elektrotehniški vestnik 74(1-2): 37-42, 2007 Electrotechnical Review: Ljubljana, Slovenija Izbira primerne kalibracijske metode za vektorski analizator z nestandardnimi prikljuki Drago Kostevc Fakulteta
Prikaži večŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA
ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA Navdih Poizvedovanje po BD podatkovnih virih, ki imajo časovno dimenzijo in so dostopni. Večji promet pomeni večje število dobrin in močnejšo
Prikaži več(Microsoft Word - VIS_\212egula_Bojan_1981.doc)
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Informatika v organizaciji in managementu UVEDBA IN ANALIZA SLUŽBE ZA PODPORO UPORABNIKOM V PODJETJU SRC.SI Mentor: doc. dr. Igor Bernik Kandidat:
Prikaži večPoskusi s kondenzatorji
Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.
Prikaži večDES11_vmesniki
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Vmesniki in sekvenčna vezja Zaporedna in vzporedna vodila 1 Vmesniki in vodila
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M15178112* SPOMLNSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Četrtek, 4. junij 2015 / 90 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - vorsic ET 9.2 OES matri\350ne metode 2011.ppt [Compatibility Mode])
8.2 OBRATOVANJE ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA o Matrične metode v razreševanju el. omrežij Matrične enačbe električnih vezij Numerične metode za reševanje linearnih in nelinearnih enačb Sistem algebraičnih
Prikaži večSlikovne transformacije_2017_18_DKT
DEJAVNIKI KAKOVOSTI V TISKU Deja Muck Pri obdelavi digitalnih slik se večinoma srečujamo s slikami v prostorski domeni, a določeni postopki, npr. filtriranje, lahko potekajo tudi v t. i. frekvenčni domeni.
Prikaži večIme in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 31. avgust 2018 Navodila Pazljivo preberite
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 31 avgust 018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Za pozitiven
Prikaži večSistemi Daljinskega Vodenja Vaja 1 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
Sistemi Daljinskega Vodenja Vaja 1 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani matej.kristan@fe.uni-lj.si Sistemi Daljinskega Vodenja Ime: Matej Kristan Docent
Prikaži večAPS1
Algoritmi in podatkovne strukture 1 Visokošolski strokovni študij Računalništvo in informatika Abstraktni podatkovni tipi Jurij Mihelič, UniLj, FRI Podatkovni tipi Razvil Pascal, Oberon itd. Software is
Prikaži večSTROKOVNI PRISPEVKI Izboljšanje testiranja programske opreme študija primera Sašo Greblo CGS plus, d. o. o., Brnčičeva ulica 13, 1000 Ljubljana saso.g
STROKOVNI PRISPEVKI Izboljšanje testiranja programske opreme študija primera Sašo Greblo CGS plus, d. o. o., Brnčičeva ulica 13, 1000 Ljubljana saso.greblo@cgsplus.si Izvleček Članek obravnava izboljšanje
Prikaži večMicrosoft Word - Perc_Kristof_diploma_univ.doc
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacijska informatika IZGRADNJA PODATKOVNEGA SKLADIŠA IN RAZVOJ UPORABNIŠKE REŠITVE V TEHNOLOGIJI OLAP Mentor: red. prof. dr. Jože Zupani
Prikaži večLaTeX slides
Linearni in nelinearni modeli Milena Kovač 22. december 2006 Biometrija 2006/2007 1 Linearni, pogojno linearni in nelinearni modeli Kriteriji za razdelitev: prvi parcialni odvodi po parametrih Linearni
Prikaži večUniverza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Mario Trifković Programljivi 6 Timer Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja V Ljubljani, junij 2009 Mario Trifković Programljivi 6 Timer 2 1.
Prikaži večMicrosoft Word - UNI_Tomc_Edi_1968.doc
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO Edi Tomc UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacijska informatika NARTOVANJE PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA S
Prikaži večUčinkovita izvedba algoritma Goldberg-Tarjan Teja Peklaj 26. februar Definicije Definicija 1 Naj bo (G, u, s, t) omrežje, f : E(G) R, za katero v
Učinkovita izvedba algoritma Goldberg-Tarjan Teja Peklaj 26. februar 2009 1 Definicije Definicija 1 Naj bo (G, u, s, t) omrežje, f : E(G) R, za katero velja 0 f(e) u(e) za e E(G). Za v V (G) definiramo presežek
Prikaži večIme in priimek
Polje v osi tokovne zanke Seminar pri predmetu Osnove Elektrotehnike II, VSŠ (Uporaba programskih orodij v elektrotehniki) Ime Priimek, vpisna številka, skupina Ljubljana,.. Kratka navodila: Seminar mora
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OAPS1- Uvod.ppt
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Igor Rožanc Osnove algoritmov in podatkovnih struktur I ( OAPS I ) 2. letnik VSP Računalništvo in informatika, vse smeri Študijsko leto 2006/07
Prikaži večNo Slide Title
Glavne napake-pomoč KRONOS 1 Diagnostika in dostop do sistema PEČICA NAPAKA NAPAKA PRIKAZANA Z KODO NAPAKE NAPAKA BREZ INDIKACIJE KODE NAPAKE 2 Diagnostika in dostop do sistema Prikaz kode napake Informacije
Prikaži večEU-TPD 1 PODROBNOSTI KODIRANJA Informacije za trgovino JB za DCTA, (Final 1.2) Obveznost kodiranja izdelka, urejena s predpisom EU-TPD se n
EU-TPD 1 PODROBNOSTI KODIRANJA Informacije za trgovino Obveznost kodiranja izdelka, urejena s predpisom EU-TPD se nanaša na tobačne izdelke na trgu EU in na tobačne izdelke, izdelane v EU, vključno s tistimi
Prikaži večDiapozitiv 1
Pogojni stavek Pogojni (if) stavek Tip bool Primerjanje Uranič Srečo If stavek Vsi dosedanji programi so se izvajali zaporedoma, ni bilo nobenih vejitev Program razvejimo na osnovi odločitev pogojnega
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Dostopnost elektronskih virov za slepe, slabovidne in druge osebe z motnjami branja Kristina Janc ZSSML - 27. Seja TIFLO sekcije 22.3.2012 Možnost izkoriščanja elektronskih virov za slepe, slabovidne in
Prikaži več(Microsoft Word - Kanalizacija MUHABER-OBRAZLO\216ITEVzaOSMONM.docx)
Številka: 354-20/2011(2010) Datum: 21.2.2011 OBINSKI SVET MESTNE OBINE NOVO MESTO ZADEVA: NAMEN: Predlog sprememb in dopolnitev programa opremljanja stavbnih zemljiš za obmoje opremljanja»kanalizacija
Prikaži večMED RAZGL 2008; 47: 3 12 RAZISKOVALNI ^LANEK Janez Dolen{ek 1 Simulacije dihanja I Simulation of Pulmonary Ventilation I IZVLE^EK KLJU^NE BESEDE: plju
MED RAZGL 2008; 47: 3 12 RAZISKOVALNI ^LANEK Janez Dolen{ek 1 Simulacije dihanja I Simulation of Pulmonary Ventilation I IZVLE^EK KLJU^NE BESEDE: plju~na ventilacija, bronhokonstrikcija, modeli anatomski
Prikaži večSTAVKI _5_
5. Stavki (Teoremi) Vsebina: Stavek superpozicije, stavek Thévenina in Nortona, maksimalna moč na bremenu (drugič), stavek Tellegena. 1. Stavek superpozicije Ta stavek določa, da lahko poljubno vezje sestavljeno
Prikaži večCpE & ME 519
2D Transformacije Zakaj potrebujemo transformacije? Animacija Več instanc istega predmeta, variacije istega objekta na sceni Tvorba kompliciranih predmetov iz bolj preprostih Transformacije gledanja Kaj
Prikaži večMicrosoft Word - PROSPEKT CSA G2.doc
VIJANI KOMPRESORJI CSA G2 5,5-7,5-10 - 15-20 HP Tehnologija in Zmogljivost Velika zmogljivost, tiho delovanje, enostavna instalacija in vzdrževanje,uvršajo CSA kompresor v najkakovostnejši razred na tržišu.
Prikaži večMicrosoft Word - prispevek za DSI.doc
PROTOTIPNA REŠITEV UPRAVLJANJA ALARNEGA ITEA NA DALJAVO Eva Doganoc, Benjamin Lesjak, Igor Trontel Univerza v ariboru, Fakulteta za organizacijske vede Kranj eva.doganoc@mobitel.si, benjamin.lesjak@uni-mb.si,
Prikaži večMicrosoft Word - Kocijancic2006
Informacijska družba IS 2006 / Information Society IS 2006 9. mednarodna multi-konferenca / 9th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information
Prikaži večUČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Numerične metode 1 Course title: Numerical methods 1 Študijski program in stopnja Study programme and l
UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Numerične metode 1 Course title: Numerical methods 1 Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program Finančna matematika
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Uvod v numerične metode Introduction to numerical methods Študijski program in stopnja St
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Uvod v numerične metode Introduction to numerical methods Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program
Prikaži večMicrosoft Word - Lenardic304
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZVOJ VIRTUALNIH SVETOV ODPIRA NOVE MOŽNOSTI POSLOVANJA Ljubljana, maj 2002 Jaka Lenardi IZJAVA Študent JAKA LENARDI izjavljam, da sem avtor tega
Prikaži več3. Metode, ki temeljijo na minimalnem ostanku Denimo, da smo z Arnoldijevim algoritmom zgenerirali ON bazo podprostora Krilova K k (A, r 0 ) in velja
3. Metode, ki temeljijo na minimalnem ostanku Denimo, da smo z Arnoldijevim algoritmom zgenerirali ON bazo podprostora Krilova K k (A, r 0 ) in velja AV k = V k H k + h k+1,k v k+1 e T k = V kh k+1,k.
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17178111* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 1 Četrtek, 1. junij 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večAnaliza vpliva materiala, maziva in aktuatorja na dinamiko pnevmatičnega ventila
Programsko orodje LabVIEW za kreiranje, zajem in obdelavo signalov (statične in dinamične karakteristike hidravličnih proporcionalnih ventilov) Marko Šimic Telefon: +386 1 4771 727 e-mail: marko.simic@fs.uni-lj.si
Prikaži večMicrosoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc
Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) Podatki o predpisu: Uradni list RS, št. 56-2342/2008, stran 6015 Datum objave: 6.6.2008 Veljavnost: od 21.6.2008 Podatki o tej verziji istopisa: Zadnja
Prikaži večMicrosoft Word - CNR-BTU3_Bluetooth_vmesnik
CNR-BTU3 Bluetooth vmesnik A. Vsebina pakiranja Bluetooth USB Adapter Bluetooth programska oprema in CD z gonilniki Navodila za uporabo in CD 1. Namestitev Bluetooth programske opreme za Windowse 1. Vstavite
Prikaži večNaloge iz kolokvijev Analize 1 (z rešitvami) E-UNI, GING, TK-UNI FERI dr. Iztok Peterin Maribor 2009 V tej datoteki so zbrane naloge iz kolokvijev za
Naloge iz kolokvijev Analize (z rešitvami) E-UNI, GING, TK-UNI FERI dr. Iztok Peterin Maribor 2009 V tej datoteki so zbrane naloge iz kolokvijev za predmet Analiza na smereh E-UNI, GING in TK-UNI na Fakulteti
Prikaži večSinopsis
Socialno integracijski vidiki vkljuevanja otrok s posebnimi potrebami v šolo in vrtec Avtorji: Lebari Nada, Grum Kobal Darja, Kolenc Janez V izhodišu smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:
Prikaži večARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov
Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NEŽKA RUGELJ SHOROV ALGORITEM DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2017
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA NEŽKA RUGELJ SHOROV ALGORITEM DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DVOPREDMETNI UČITELJ: matematika - računalništvo NEŽKA RUGELJ
Prikaži več