Layout 1

Transkripcija

1 JULIJ Letnik 18 Cvetoœe ideje stran 8 Vse o... stran 10 Ruth Podgornik-Reø: Ko balkonsko cvetje poleti propade Andreja Vuœer: Vse o poleti dehteœih grmovnicah Ekoloøko vrtnarjenje stran 20 Miøa Puøenjak: Vodiœ do zdravih buœ in kumar Klubski kotiœek stran 37 Gain piknik bo na Obali BREZPLAŒNI NASVETI NA

2

3 Gaia ta mesec predstavlja: Tema meseca 4 Cvetoœe zakrivanje objektov Okrasni vrt 6 Trajnice v posodah 27 Najpogostejøa vpraøanja o oleandru Cvetoœe ideje 8 Ko balkonsko cvetje poleti propade Vse o Vse o poleti dehteœih grmovnicah Strokovnjak svetuje 13 Sejanje solate, oskrba brajde, zavarovanje sadovnjaka Ekoloøko vrtnarjenje 14 Oskrba zelenjave z vodo 16 Zastirke proti polæem 17 Potaknjenci s poœitnic 18 Kdaj je œas za rez jagodiœja 20 Vodiœ do zdravih buœ in kumar Dr. Gaia na obisku 22 Jovanova vrtnarita za zdravje Gaia na obisku 24 Namesto diamantov solata Zelenjavni vrt 26 Poletne setve Slovenski naravni biseri 29 AvrikeljOSV DOMZV ALE VRTNARI Mladi vrtnar 30 OØ Domæale vrtnari Dom brez mrgolazni 31 Prepreœimo razmnoæevanje komarjev, Miøja mrzlica Klubski kotiœek 33 Gaina poletna kriæanka 34 Gaina prijavnica, Naj naj nateœaj 35 Gaini kuponœki popustov 36 Gaini izleti 37 Gain piknik na Obali Koledar del 38 Opravila, na katera v mesecu juliju in avgustu ne smemo pozabiti Kar narava veleva Gaia razodeva! Za prijatelje si je treba vzeti œas... Toliko dela opravimo dan za dnem, a nam vselej øe kaj ostane za naslednje dni, pa œe smo øe tako pridni. Zavedajmo pa se, da marsikatero opravilo ali dolænost lahko tudi malo odloæimo zavoljo naøih prijateljev. Ker vemo, katere vrednote so nam najpomembnejøe, naj ne mine dan, da ne bi vsako posebaj utrjevali zdravje, ljubezen, iskreno tovariøtvo, pomoœ drugemu, delo in odgovornost in øe marsikaj naj se dnevno najde nekaj minut ali ur (poleti so dnevi itak podaljøani) za krepitev najpomembnejøih. Denimo, œe se vsak dan smejimo, postanemo veseli, v nas pa se sproøœajo koristni hormoni sreœe. Œe imamo radi ljudi, se nam ljubezen vraœa in œe darujemo drugim, tudi nam kdo daruje. V Klubu Gaia podpiramo vse omenjene vrednote in øe marsikatero. A tokrat si æelimo, da bi se z nami poveselili na naøem skupnem pikniku, ki bo na sobotni dan, 1. septembra, na koprskem podroœju. Tam, kjer je doma urednica revije Gaia. Veselo in pouœno bo kot vedno in nikar ne oklevajte s prijavo, saj si æelimo vaøe druæbe. Plesali bomo, peli, si ogledovavali lepote mediteranskega okolja in se seveda tudi okrepœali z dobro hrano in pijaœo. Nazdraviti uspeøni letini kljub suøi in toœi, seveda ni greh, saj smo se v Gaii vedno imeli odliœno in tako bo tudi v prihodnje, saj je druæenje pomembno. Julijska vsebina revije vas bo razveselila s trajnicami v posodah, z reøitvami za balkonska korita, s cvetjem za pokrivanje objektov in cvetoœimi grmiœi, kako zalivati in zastirati v vrtu ter kako poskrbeti za potaknjence, ki jih pridobimo na poœitnicah, s kriæanko in seveda s povabilom na izjemna vrtnarska izleta na Tirolsko in Nizozemsko. Privoøœite si kaj, saj veste, æivljenje teœe kot reka, na ladjico se lahko vkrcamo ali pa pelje mimo nas. Veselimo se sreœanja z Vami UGANI, KAJ JE NA NASLOVNICI! Med vaøimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izærebali vsak mesec enega œlana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru za julij pripiøite svoje podatke (ime in priimek, naslov, øtevilko telefona) ter ga do poøljite na naø naslov. Reøitev iz prejønje øtevilke: DATURA, ANGELSKA TROBENTA, KRISTAVEC Nagrejenka: Cita Zajc, Sodražica Uvodnik Uvodnik Strokovno izobraæevalna revija glavnega pokrovitelja Kluba Gaia - revija œlanov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, telefon: (01) , e-poøta: gaia@klubgaia.com Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahoviå Svetovalka: Vida Radivojeviå Glavna urednica: Mira Arh Strokovni sodelavci: Davor Øpehar, Nevenka Breznik, Ruth Podgornik - Reø, Miøa Puøenjak, Igor Prøa, Matjaæ Mastnak, Roman Mavec Lektor in redaktor: Mira Arh. ISSN , Grafiœna priprava: Trajanus, d. o. o., Kranj. Tiskano v Sloveniji. Izhaja meseœno, razen novembra in januarja. Letna naroœnina 17,90 EUR. Natisnjeno v izvodih. Naslednja øtevilka izide 15. avgusta

4 Cvetoœe zakrivanje objektov V vrtu je pogosto nekaj detajlov in kotiœkov, ki bi jih æeleli œim bolj diskretno skriti, popestriti in ozeleniti ali pa le loœiti od ostalega dela vrta. Kot univerzalne se pri tem izkaæejo vzpenjavke, ki za svojo rast potrebujejo oporo. Tema meseca Z vzpenjavkami lahko zakrijemo moteœe detajle pokonœnih elementov, prekrijemo pergole namenjene senœenju bivanjskega prostora, oæivimo betonske ograje ali pa poskrbimo za poæivitev doloœenega motiva. Vzpenjavke razvrøœamo v skupine, glede na naœin vzpenjanja, kar igra pomembno vlogo pri pravilni izbiri. Uvrøœajo se med: oprijemalke, kot ime samo pove, se oprijemajo z oprijemalnimi koreninami po stenah, drevesih ovijalke, katerih poganjki se ovijajo okoli opore plezalke se z listi ali stebelnimi viticami oprijemajo opore popenjavke pa se na oporo priœvrstijo z upognjenimi bodicami Izstopajoœa med ovijalkami je prav gotovo TRIBARVNA AKTINIDIJA - Actinidia kolomikta, saj vnese barvitost v prostor æe v maju in juniju z lisastimi listi bledo rumeno bele in roænate barve. V poletnem obdobju se priœnejo odpirati majhni, beli, skledasti cvetovi, ki so dvospolni. Listna obarvanost je intenzivnejøa na sonœnem rastiøœu, poleg tega pa se od ostalih aktinidij loœi tudi po manj bujnih poganjkih. Ena najpogostejøih æelja je imeti velikocvetni srobot na vrtu, ob rob pa so potisnjeni bolj raøœavi sroboti z majhnimi cvetovi. Prednost slednjih je, da so manj obœutljivi in zelo hitro rastoœi ter primerni za vzpenjanje ob pergoli, opori ali po ograji. Med zgodaj cvetoœe je uvrøœen manj uveljavljen GORSKI, HI- MALAJSKI SROBOT - Clematis montana Wilsonii z mnoæico majhnih belih cvetov. Za uspeøno rast potrebuje senœenje koreninskega sistema, kar ustvarimo s podsaditvijo trajnic ali pa namestimo zanimivo skalo, zgornji del pa mora biti œim bolj osonœen. Obrezujejo se po cvetenju in øe to le bolj po potrebi. Skrbno pognojimo in opravimo varstvo Vse vzpenjalke v začetku pomladi gnojimo z membranskim gnojilom plantella formulla 365 za okrasne rastline, s katerim gnojimo samo enkrat na leto. Če ga nismo uporabili, do konca poletja še lahko opravimo gnojenje s plantella specialnim gnojilom za okrasne rastline. V vročem poletju se na vrtnicah vzpenjalkah lahko pojavi pepelasta plesen, ki jo omejimo s pripravkom vivera quadris. Na vročih in suhih rastiščih, na spodnji strani listov najdemo drobne rdečkaste ali bledo rjave pršice, ki predejo zelo nežno pajčevino. V tem primeru ukrepamo s pripravkom vivera vertimec. Ob pojavu uši škropimo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde. Močnejši napad pa ustavimo s pripravkom vivera chess. 4

5 Vsako pomlad nas s svojimi omamno diøeœimi metuljastimi, v grozdasto socvetje zdruæenimi cvetovi, romantiœno zapelje BOGATOCVETNA GLICINIJA - Wisteria floribunda Alba. Uvrøœamo jo med ovijalke z olesenelimi stebli, z zelo moœno razrastjo, kar pa pogojuje zelo trdno oporo. Za svojo rast potrebuje s hranili bogata, a odcedna tla, z veliko sonca. Slednje navadno izkoristimo za prekrivanje sonœnega predela vrta s pergolo. Z obrezovanjem po cvetenju in po konœanem zimskem obdobju vzpodbudimo tvorbo cvetnih nastavkov. Obilnejøe cvetenje doseæemo tudi z vodoravno napeljanimi odganjki. Tema meseca Med oprijemalne vzpenjavke sodi VZPENJAVA, PLE- ZAVA HORTENZIJA - Hydrangea petiolaris, ki se z oprijemalnimi koreninami vzpenja po opori, œe pa je brez nje, pa odigra vlogo prokrovne rastline. Z njo lahko zarastemo zidane ali lesene stene, ali pa jo posadimo ob starejøe drevo z visoko kroønjo, ki bo poleti prav zanimivo, ko bodo po deblu cvetela sploøœena glaviœasta socvetja z majhnimi belimi cvetovi. Za rast potrebuje sonœne do polsenœne lege z odcednimi, rodovitnimi tlemi. Obrezujemo jo navadno le, œe jo æelimo usmeriti ali omejiti v rasti. Kadar je govora o cvetoœih vzpenjavkah, ne moremo zaobiti skupine popenjavk, v katero uvr - øœamo VRTNICE. Æe res, da se vrtnice pomagajo pri - œvrstiti k podlagi z zakrivljenimi trni, toda øe vseeno jim je potrebno dodatno pomagati pri uœvrstitvi. Posebno hitro se razraøœa Rose Madame Alfred Carriere iz skupine vrtnic Noisette, ki sodi med starejøe sorte øe iz 19. stol. Uspeva v bolj zaveternih legah, pa tudi ob severnih stenah. Veliki diøeœi cvetovi se odpirajo redno skozi vse poletje in øe tudi jeseni. Na vrtu se ne moremo vedno izogibati velikih moteœih a potrebnih betonskih povrøin, ki se jih æeli œim hitreje ozeleniti. V kolikor se doda primerno oporo jo lahko obsadimo s hitro rastoœo ovijavo vzpenjavko KOVAŒNIK, KOSTENIŒEVJE Lonicera x hecktotii Gold Flame. Opora sluæi svojemu namenu najbolj na zaœetku, dokler se ne prevesi œez ograjo. Kovaœnik pa lahko zaradi vpadljivih, moœno diøeœih roænatih cvetov z oranænim ustjem vkljuœimo tudi kot dekorativno poæivilo. Zaradi svoje listopadnosti ga lahko kombiniramo z NAVADNIM BRSLJANOM Hedera helix, kot je razvidno iz slike in tako poskrbimo za zimzelenost skozi vse leto. Andreja Pogaœar Øpenko 5

6 Okrasni vrt Trajnice v posodah Pri nas je tradicija zasajanja cvetliœnih korit, loncev in drugih posod æe zelo dolga. Na tem podroœju so zadnja desetletja pravi razcvet doæivele enoletnice in sezonske rastline. Zaradi iskanja novih idej za zasaditve so se v to druæbo prikradle tudi nekatere okrasne zelnate trajnice. Razlog je verjetno potrebno iskati predvsem v spremembi trendov ter njihovi pestrosti, s katero lahko zadovoljijo praktiœno vse okuse. Sezonske zasaditve so poznane pri enoletnicah oz. sezonskih rastlinah, mnogo manj pa smo take uporabe vajeni pri trajnicah. Tako bi lahko v grobem rekli, da obstajata dve moænosti uporabe okrasnih trajnic. Lahko se odloœimo za trajno zasaditev, kar pomeni, da bomo posode zasadili in priœakovali, da nam bodo take sluæile vsaj dve, tri, morda veœ let brez presajanja ali menjave rastlin. Druga moænost je sezonska uporaba trajnic, ki nam daje mnogo veœ svobode pri kreiranju zasaditev in ustvarjanju razliœnih vtisov, saj bomo v iste posode vsak letni œas posadili drug nabor trajnic, ki kar najbolj odraæajo trenutni del leta. Zatakne se lahko predvsem pri prvi moænosti, saj vse vrste trajnic niso primerne za daljøe bivanje v loncih, ker nujno potrebujejo veliko prostora za korenine. Za VEŒLETNE zasaditve trajnic si v primerno veliki posodi in ob dobri oskrbi lahko privoøœimo: hoste Hosta hy, sonœece Helianthemum hy., karpatske in nekatere druge niæje zvonœnice Campanula carpatica, maslenico sorte Hemerocallis Stella de Oro, timijane Thymus sp., mnoge okrasne trave, kot so ovœje bilnice Festuca ovina, praktiœno vse homulice in hermelike Sedum sp., netreske Sepervivum sp. ter øe mnoge druge. Za KRATKOTRAJNEØE nasade trajnic z moœnim sezonskim utripom lahko uporabimo spomladanske in obloglave jegliœe Primula veris in P. denticulata v kombinaciji z mahovnimi kamnokreœi Saxifraga x arendsii in œrno kaœjo brado Ophiopogon planiscapus Nigrescens. Poletje je lahko posuto z zlatimi cvetovi vretenœastih lepih oœk Coreopsis verticillata vcillata v druæbi niæjih sort gavr Gaura linheimeri in bergenij Bergenia cordifolia. Jesen pa naj npr. zaæari v mavrici barv, ki jih ponujajo sodobne sorte iskrivk Heuchera hy., hermelike in homulice, kakøna nizka astra in plazeœi skreœniki Ajuga reptans ter okrasne trave. Ogrodje zasaditve Veœina zasaditev v loncih in koritih najlepøe izpade, œe izberemo eno vodilno, lahko bi rekli tudi ogrodno rastlino. Ponavadi je taka trajnica ali najviøja ali najbolj koøata oz. øiroka in ima dobro zastavljeno strukturo (kompakten grmiœek, jasno oblikovane linije poganjkov, vejic ). S to rastlino najlaæje tvorimo trikotno oblikovano zasnovo. Œe je taka trajnica najviøja, jo postavimo v sredino ali v ozadje, potem pa po»stopnicah«okoli oz. pred njo nizamo øe ostale rastline. Kombiniranje Kadar sadimo veœ rastlin skupaj, se je najbolje orientirati najprej po strukturi in nato po teksturi. Pazimo torej, da zdruæimo rastline, ki imajo œim bolj razliœno obliko rasti. Tako npr. izberemo eno pokonœno rastoœo (niæja sorta ameriøkega slamnika Echinacea purpurea), eno grmiœasto (mandljevolistni mleœek Euphorbia amygdaloides Purpurea ) in eno preveøajoœo (okroglolistna pijavœnica Lysimachia nummularia). Ko pridemo do teksture, se torej najpogosteje posvetimo listom in ustvarjamo kontraste s celorobimi, øirokimi na eni strani (bergenija Bergenia cordifolia) in npr. zelo ozkimi, dolgimi listi na drugi strani (øaøi Carex sp.). Solistke Mnogo je trajnic, ki zaradi doloœene znaœilnosti najlepøe izgledajo posajene posamezno. Na drugi strani pa je tu lahko razlog za soliranje tudi agresivnejøa rast oz. potrebe koreninskega sistema po œim veœ prostora. Agresivnejøe rastline bi se med sabo izœrpale, na koncu pa bi preæivela najodpornejøa. Posoda kot edina moænost Tu pa tam se najde kakøna trajnica, ki se tako bujno razraøœa, da je v vrtu moteœa, ker nam hitro preraste veliko povrøino in zapleveli nasade. Take rastline nadzoro- 6

7 vano lahko torej gojimo skoraj izkljuœno le v posodah, kot so npr. mete. Brez vrta 5 Tudi tisti, ki premorejo le balkon ali teraso, si v veœjih posodah lahko ustvarijo prave male vrtove. Œeprav v omejenem obsegu, si lahko privoøœijo kreativno preizkuøanje razliœnih kombinacij. Zbiratelji si lahko ustvarijo prave miniaturne skalne vrtove, na senœni terasi pa celo zbirko host in praproti. Øe veœ, mnogim rastlinam v posodah laæje nudimo specifiœne zahteve po substratu, odcednosti, izpostavljnosti soncu kot v gredicah in si tako lahko omislimo tudi zahtevnejøe redke rastline. 1Poletno-jesenski koktail razliœnih poganjkov, listov in cvetov: srebrno obarvano sonœece Helianthemum hy. The Bride, modrikaste»smreœice«, upognjene homulice Sedum reflexum ter krasni vijoliœasti poganjki, ki jeseni øe zacvetijo v temni roænatordeœi barvi homulice Sedum hy. Bertram Anderson. Ta druæba dobro uspeva na polnem soncu, øe lepøe obarvana pa bo ob rahlem primanjkovanju vode. 2Pred vhodom v hiøo nas pozdravljajo zimzeleni øaøi Carex Ice Dance, malo modrine dodajo drobni cvetovi kitajske plavice Ceratostigma plumbaginoides, malo poæivitve v oranænem pa doda zataknjen øopek øipkov. 3Zasaditev ni samo lepa, paœ pa tudi diøeœa in uporabna. V svetu trajnic je mnogo zeliøœ in diøavnic, ki se odliœno podajo v take zasaditve. Sivka, nizka bela gavra, modrikasta sinjezelena bilnica Festuca glauca in novejøa sorta pisanolistnega origana Origanum vulgare Panta izgledajo œudovito æe tik po sajenju, œez poletje pa se bodo samo øe razbohotili. 4Jeseni nikar ne omahujmo pri uporabi nizkih aster oz. jesenskih nebin in øtevilnih trav. Œe nam cvetja ni dovolj, uporabimo øe kakøno sezonsko rastlino, kot je ciklama. 5Za ljubitelje alpskih cvetlic se prav tako najde mnogo moænosti. V liœnih posodah si je moæno s pomoœjo kamnov, nizkih trpeænih rastlin ter zastirko iz gruøœa ustvariti pravi alpski vrtiœek. 6Primer izrazito sezonske in kratkotrajnejøe zasaditve hermelike sorte Matrona, trave Imperata cylindirca Rubra, iskrivke Heuchera Palace Purple in preveøajoœe neprave homulice Sedum spurium. Ta druæba je pregosta in ima precej razliœne zahteve po rasti, zato nas bo razveseljevala npr. septembra in oktobra, potem pa bomo ustvarjali na novo. 7Tudi senœni predeli so lahko domiselno zasajeni. Vhod obdaja prava mala zbirka host in øe nekaterih drugih senœnih rastlin, kot sta npr. oranæna iskrivka Heuchera hy. Big Top Gold in rumenolistni øaø Cerex Lemon Zest. Vse kar potrebujejo, je redno zalivanje in obœasno dognojevanje. Okrasni vrt Oskrba Æe pri zasajanju moramo imeti v mislih to, da bo koreninski sistem rastlin v posodi precej bolj omejen kot v gredici. Pomembno je torej zaloæno gnojenje z membranskim gnojilom plantella formula 365 za okrasne rastline ali pa bomo morali kasneje poskrbeti z rednim dognojevanjem s plantella specialnim gnojilom za okrasne rastline. Øe posebno tiste trajnice, ki bodo v isti posodi rasle veœ let, potrebujejo vsako leto dodatno gnojenje. Substrat naj bo odceden, izjema so le vodne in moœvirske rastline, ki jih lahko gojimo v posodah s polnim dnom. Za vse druge trajnice je potrebno dno posode preluknjati, œe æe sama po sebi nima odtoœnih odprtin. Na dno je primerno posuti grob pesek ali lonœene œrepinje, ki bodo prepreœevale zamaøitev odprtin s plantella specialno zemljo za okrasne rastline. Ker so take zasaditve veœinoma zelo na oœeh, øe toliko bolj poskrbimo za lep videz in dobro kondicijo rastlin, odstranjujemo porumenele liste, odcvetele cvetove, izrezujemo stare poganjke in po potrebi zamenjamo kakøno odcvetelo rastlino s sveæo. Matic Sever

8 Ko balkonsko cvetje poleti propade Cvetoœe ideje Pri klasiœnih zasaditvah, ko imamo vse pod kontrolo, nam lahko prekriæa naœrte le narava z vetrom in toœo. Pogosto pa podoba zasaditve æe sredi poletja ni veœ takøna, kot smo si jo zamislili. Vzrokov je lahko veœ, a pogosto osnovni razlog tiœi v razliœni bujnosti rastlin moœnejøe brez naøega posredovanja nadvladajo øibkejøe, ki propadejo. Zato je pomembno, da roæ ne obiskujemo le z zalivalko, marveœ tudi s økarjami. Neustrezna oskrba Razen v najhujøi vroœini, ko rastline hrepenijo po vodi, preverimo, ali jo sploh potrebujejo. Saj vemo æejna roæa si bolj ali manj opomore, preveœ zalita pa nikoli. Zaradi koreninske gnilobe najbolj pogosto propadejo gomoljne in bolivijske begonije ter milijonski zvonœki. Øtevilne sezonske rastline ne uspevajo po naøih priœakovanjih ali pa celo predœasno zakljuœijo z æivljenjem, saj energijo preusmerijo v nastavek semena. Dobro je vedeti, da nas na primer pri grmastih marjetah, lantanah in dalijah œaka odstranjevanje odcvetelih cvetov. O tem, da naøe cvetoœe prijateljice priœakujejo najboljøo oskrbo, to je kakovostna gnojila, pa verjetno ni treba izgubljati besed. Premagovanje sonœne pripeke Œe na vroœo lego postavimo rastlino, ki ji te razmere ne ustrezajo, jo lahko»speœe«tako moœno, da ne preæivi. Manjøe sonœne opekline po daljøem oblaœnem obdobju pa so pri vseh rastlinah nekaj vsakdanjega. Sicer pa velja upoøtevati namig, da vsem rastlinam olajøamo preæivetje v prostornih koritih z vodno rezervo. Ob nakupu pazimo, da ima meter dolgo korito naslednje karakteristike: vanj nasujemo 25 litrov substrata, imeti pa mora sedem litrov in pol vodne zaloge. Preverimo, ali je dno, ki loœi zemljo in vodo, ustrezno perforirano. Le tako bo skozi odprtine lahko prodrlo veliko lasastih korenin. Pri skledah ne pozabimo Bolivijska begonija in milijonski zvonœki predstavljajo klasiœno kombinacijo. V naøem desnem primeru so slednji propadli, nadomeøœa jih lantana. na prostorne podstavke, sicer moramo zasaditve z bujnimi rastlinami zalivati veœkrat na dan. Oskrba pa bo zagotovo najlaæja, œe sezonske cvetke posadimo v gredice. Tam zaradi æeje redko kdaj propade kakøna rastlina. Deæevno poletje Lahko se zgodi tudi to, da sezonskih lepotic ne muœi vroœina, marveœ padavine, ki lahko zdræema trajajo veœ kot teden dni. Neredko se»utopijo«, œe niso posajene v ustrezna korita ali sklede. Zato æe pred sajenjem preverimo, da imajo dovolj velike odprtine za odtekanje odveœne vode. Dobro je vedeti, da sicer neuniœljive pokonœne pelargonije slabo prenaøajo dolgotrajno deæevje in Za nekatere rastline vemo æe vnaprej, da ne bodo preæivele do jeseni. V tem koritu je takega znaœaja nemezija. Ko usahne, bodo njeno mesto zasedle sosede. Teæavam z menjavanjem sezonskega cvetja se elegantno izognemo, œe spomladi izberemo trpeæne sadike take so dipladenija ter rumenolistni deteljica in pijavœnica.

9 Œe bodo milijonski zvonœki predœasno zakljuœili z æivljenjem, ni tragike le igriva barvita zasaditev bo dobila umirjen travnat znaœaj. so zato videti klavrno. Na prosto lahko brez økode posadimo le pisanolistno zvezdasto pelargonijo. Ne prizanaøajo! Imeti moramo veliko sreœo, da bogato rastoœih in cvetoœih rastlin ne prizadenejo bolezni in økodljivci. Nekatere oœitno nanje delujejo kot magneti. Teæko se izognemo zatiranju, zavedamo se, da pri moœnih napadih rastlina shira in propade. Najpogostejøa bolezen na balkonskih rastlinah je koreninska gniloba, ki povzroœi odmiranje starejøih listov rastlin in je posledica nepravilnega zalivanja ali zastajanja vode v koritih. Bolezen prepreœimo tako, da rastline ob presajanju v korito zalijemo s sredstvom proti koreninski gnilobi vivera proplant. Na fuksijah, nageljnih in pokonœnih pelargonijah je pogosta rja, ki jo prepreœimo z rednim økropljenjem z ekoloøkim fungicidom bio plantella natur-f. Œe pa se je bolezen æe pojavila, uporabimo fungicid vivera quadris. Gomoljne begonije, surfinije in nageljne pogosto napada pepelasta plesen, ki jo prepreœimo z rednim økropljenjem z naravnim fungicidom bio plantella superf, œe pa se je æe pojavila, s fungicidom vivera quadris. Med økodljivci so pogoste uøi in prøice. Proti uøem uporabimo naravni insekticid bio plantella kenyatox verde, proti prøicam pa vivera vertimec. Rumena deteljice, posajena v manjøi lonœek, œaka v pripravljenosti, œe bo treba zapolniti vrzel v kakøni zasaditvi. Veter ima razdiralno moœ, zato poskrbimo, da so korita œim bolj varno pritrjena. Podobno kot toœa tudi neurje lahko naredi nepopravljivo økodo. Po toœi rastline najprej oœistimo in odstranimo poøkodovane dele. Popolnoma uniœenim æal ni pomoœi, preostale pa zalijemo z naravnim vitaminskim kompleksom bio plantella vita. Trik, s katerimi ohranjamo cvetoœo podobo naøega doma Œe nam prostor dopuøœa, si æe spomladi omislimo rezervna korita, s katerimi zapolnimo nastale vrzeli. Sicer pa se sprijaznimo z dejstvom, da bo prej ali slej v deæelo priøla jesen. Ko so na voljo prve drobnocvetne maœehe, jih v kombinaciji z vreso posadimo v korita. Rastline na zalogi Navadimo se posaditi nekaj rastlin v manjøe glinene lonœke. Nikoli ne vemo, kdaj nam pridejo prav. V takih razmerah»na œakanju«veœ mesecev lahko preæivijo dipladenije, drobnocvetni mleœki, poœasi rastoœe sorte okrasnih kopriv, rumenolistne deteljice ter pokonœne in botaniœne pelargonije. Ruth Podgornik Reø Izziv v vrtu Naravne ujme Dogaja sem vsako leto, da korita s koøatimi rastlinami pristanejo na tleh. Pri tem nastane dvojna økoda uniœena so tako korita kot naø cvetoœi ponos. 9

10 Vse o... Vse o poleti dehteœih grmovnicah Zgodnje spomladanske œebulnice so æe odcvetele, tudi bogato cvetje rododendrov in azalej se kaæe samo øe v sledovih, blazinaste trajnice pa so si zasluæile poœitek. Napoœil je œas, da se v vsej svoji lepoti pokaæejo cvetoœe poletne grmovnice. 10 Skupina nepravega jasmina deluje zelo mogoœno. Krœnica z nemøkim roæmarinom in rumeno vrtnico dopolnjuje podobo dvignjene grede. Ognjeno rdeœi poganjki medvejke Gold Flame. Slednje skupaj z drevjem tvorijo ogrodje tako velikih kot tudi manjøih vrtov. Izbor grmovnic, ki nas z cvetenjem razveseljuje v poletnih mesecih, je kar obseæen in o nekaterih smo pisali æe v prejønji øtevilki revije. Najdemo jih med visokimi grmovnicami in rastlinami z zelo nizko rastjo. Barva cvetja se giblje od bele, roænate, vijoliœaste, modre in rumene. Odlika nekaterih grmovnic ni samo v cvetju, temveœ se lahko pobahajo z obarvanim in pisanim listjem. Skobotovec, nepravi jasmin Ena izmed viøje rastoœih poletnih grmovnic je vsekakor nepravi jasmin ali skobotovec Philadelphus sp. Je izredno skromna in nezahtevna rastlina, ki uspeva skoraj na vseh tipih tal. Zato ne preseneœa dejstvo, da ga najdemo skoraj v vsakem vrtu. Ima kremaste do bele cvetove, ki so lahko enojni ali pa dvojni. Opojen sladek vonj se omamno razøirja v toplih dneh in veœernih urah. Znane so tudi sorte z nizko rastjo, ki sega do slabega metra viøine. Taka je npr. Philadelphus Manteau d Hermine, ki je primerna za manjøe gredice. Ima dvojen cvet. Kriæanec Philadelphus Belle Etoile zraste do viøine 2m. Philadelphus coronarius s polvrstnatim kremastim cvetom je res mogoœna grmovnica, saj zraste tudi do 5m v viøino. Zato je primerna za sajenje v veœje vrtove. Philadelphus Virginal ima popolnoma bele dvojne cvetove. Ker dobro prenaøa obrezovanje, je skobotovec primeren za oblikovano æivico. Po cvetenju ga obreæemo vse do letoønjega lesa, ki bo zacvetel naslednje leto. Ima pa skobotovec teæave z uømi, saj ga rade napadejo œrne fiæolove uøi, katerim zlasti teknejo mehki vrøni poganjki. Napadeno rastlino poøkropimo s sredstvom, ki ne økoduje drugim koristnim æuæelkam. Skobotovec sadimo lahko v skupine, kot posamiœne grme in v kombinaciji z ostalimi, visokimi, poleti cvetoœimi grmovnicami. Medvejka Obstaja veliko vrst teh skromnih rastlin, ki uspevajo tako na soncu kot tudi v polsenci. V ta rod sodi skupina listopadnih grmovnic, ki jih je lahko gojiti in je njihovo vzdræevanje sorazmerno lahko in preprosto. Viøine se gibljejo od 50 do 250 cm. Barve cvetov poletnih medvejk so roænate, rdeœe in pa tudi bele barve. Med najbolj priljubljenimi poletnimi medvejkami je japonska medvejka Spiraea japonica Anthony Waterer, z karminastim roænatim socvetjem in viøino do 150 cm. Spiraea japonica Little Princes z neænimi roænatimi cvetovi je odliœna nizka pokrovna rastlina. Prava posebnost je sorta Shirobana. ki ima na ki ima na isti rastlini socvetja bele in roænate barve. Æareœe oranæne poganjke ima v spomladanskem œasu sorta Goldflame, s poleti cv poleti cvetoœimi cvetovi v temno roænati barvi. Stoæœasta socvetja in nekoliko posebne oblike ima Spiraea billiardii Triumphans. Albiflora ima neæne bele cvetove. Medvejke najveœkrat sadimo v skupine, zlasti to velja za niæje rastoœe sorte. Primerne. Primerne so za sajenje tudi na balkone, terase in korita.

11 Bradatec Œe imamo 20 minut VROŒE IDEJE Z rednim spomladanskim obrezovanjem 10 cm nad tlemi pomlajujemo poleti cvetoœe medvejke. Venœkar Ta majhen grmiœek, katerega odlika je v gosti pokrovnosti tal, ima cvetove v beli barvi. Hitro rastoœi grm, z rahlo lokasto, nizko rastjo, je uporaben za prekrivanje tal na teæko dostopnih in nagnjenih legah, kjer je koønja trave oteækoœena. Stephanandra incisa Crispa ima liste sveæe zelene barve. Cvetovi so drobni, kremaste barve, a so zaradi nizke rasti manj opazni. Grmasti petoprstnik Kot sonce sijejo cvetovi œez poletje rumeno cvetoœega grmastega petoprstnika, Neæni, drobni kremasti cvetovi venœkarja v zgodnjem poletju. Potentilla Fruticosa ki so øtevilni, majhni in kroæno razporejeni na koncu stebel. Je nizko rastoœi listopaden grmiœek. Najpogostejøi rumeni barvi cvetov se pridruæujejo tudi oranæna Red Ace, bela Abbotswood, roænata Princess in rdeœa Sunset, vendar so rumene sorte Klondike, Arbuscula, Goldstar najbolj opazne in najbolj atraktivne. Grmastemu petoprstniku prijajo sonœne lege, uspevajo pa tudi v rahli polsenci, s tem da je cvetenje na takih legah manj intezivno. So primerni za sajenje v skupine za prekrivanje tal. Lahko ga sadimo v korita, posode in lonce na terase, v vrtovih in pa tudi v javnih nasadih se lepo obnese. Lepo se kombinirajo s poletnimi trajnicami in so primerni za sajenje v manjøe grede in za nizke cvetoœe Medvejka Anthony Waterer Ustavimo økodljivce Grmi bodo manj izpostavljeni nevarnostim napada økodljivcev, œe bomo poskrbeli za ustrezno vrtno higieno. Zato redno odstranjujemo obolel in mrtev les. Listne uøi odpravimo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde, prøice s pripravkom bio plantella aktiv, ob hujøem napadu uporabimo pripravek vivera vertimec. Na grmovnicah so pogosti tudi kaparji, ki jih najlaæje omejimo s sistemiœnimi insekticidi. Œe imamo 15 minut Stop boleznim Vse o... Med boleznimi se na grmovnicah zelo rada pojavi pepelasta plesen, ki jo prepreœujemo s pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-fr. Ko se bolezen æe pojavi, pa ukrepamo s pripravkom vivera quadris. Na ømarni hruøici, paneøplji, japonski kutini, glogu, skorøu, jerebiki, fotiniji in ognjenem trnu se lahko pojavi tudi hruøev oæig, ki ogroæa nasade jablan, hruøk in kutin, zato te grmovnice redno pregledujemo, obolele poganjke in rastline odstranimo in zaægemo. Œe imamo 10 minut Øe pognojimo Okrasne grmovnice s plantella specialnim gnojilom za okrasne rastline øe zadnjiœ pognojimo ob koncu poletja. Prvo redno gnojenje s plantella specialnim gnojilom za okrasne rastline je priporoœljivo opraviti v spomladanskem œasu in drugo v zaœetku poletja. Redno odstranimo tudi trdovratne plevele, ob daljøi suøi ne pozabimo na zalivanje, odstranjujemo tudi poganjke pod cepljenim mestom. 11

12 Petoprstnik v druæbi nizke japonske medvejke. Heavenly Blue in Kew Blue, ki razkoøno, ki razkoøno cvetita. Ker cveti na enoletnih vejah, je priporoœljiva korenita spomladanska rez. Ker cveti pozno v poletje do pozne jeseni, se lepo poda z vrtnicami, budlejami, travami in vsemi rastlinami s srebrnim oz. sivim pridihom, kot so okrasni æajblji, srebrne vrbe, perovskija, sivka in vanilijevka, Je uporaben za sajenje v grede, kot posamezen grm na parkiriøœih, v lonce in korita. Vse o... Metuljnik OBREZOVANJE IN POMLAJEVANJE GRMOVNIC Poleti cvetoœi grmi tvorijo cvetove na poganjkih tekoœega leta, zato rez opravimo v pozni zimi oz. zgodaj spomladi. Optimalni œas rezi nastopi pred zaœetkom nove rasti. Pri grmovnicah, kot so: bradatec, latasta hortenzija, metuljnik ali budleja, perovskija, poganjke zgodaj spomladi skrajøamo na dva do øtiri brste. Rez malih okrasnih grmovnic, kot so: krœnica, petoprstnik, sivka, spomladanska vresa, tudi za zaœetnike ni nikakrøen problem. V zaœetku marca odstranimo vse poganjke prejønje rastne sezone oz. jih moœno prikrajøamo (10-15 cm). Sivki takoj po cvetenju odstranimo vsa cvetna stebla. æivice. Z rednim obrezovanjem ob koncu zime spodbudimo novo rast. Budleja, metuljnik Listopadna davidova metuljka ima cvetove v razliœnih barvnih odtenkih. Purpurna stoæœasta socvetja ima Royal Red, roza Pink Dza Pink Delight, bela Peace, vijoliœasta Black Knight ali 12 Jesensko tihoæitje budleje in ameriøkega slamnika. modra Empire Blue. Socvetja so privlaœna za øtevilne metulje. Budleja je grm, ki zraste tudi do 4m visoko. Metuljka je izredno obœutljiva na pozebo in nemalokrat pozebe, vendar ima dobro lastnost obnavljanja. Spomladi je treba veje obrezati pol metra ali pa øe niæje nad tlemi. Je nezahtevna rastlina, ki uspeva skoraj v vsakih tleh, prijajo ji organski dodatki za boljøo rast. Za pomladitev rastline takoj po cvetenju odstranite 2/3 poganjka. Lahko jo sadimo kot posamiœno rastlino ali v skupinah. Pri sajenju je treba paziti na razdalje sajenja,saj je to zelo hitro rastoœa visoka grmovnica, ki lahko ob nepravilni izbiri mesta saditve zatre kakøno drugo poœasneje rastoœo rastlino. Lepo se ujema z ostalimi poleti cvetoœimi grmovnicami. Bradatec Modro cvetoœih grmovnic med drevnino je zelo malo, zato je nizko rastoœ koprivœek, z viøino do 1m zelo uporabna grmovnica, øe zlasti pri kombiniranju s kontrastnimi rumenimi grmovnicami, trajnicami in sezonskim cvetjem. Najpogostejøi je kriæanec Carryoptris x clandonensis clandonensis s sortami Krœnica Ta skromna rastlina je skoraj izginila iz naøih vrtov, kar je pripisati njegovi obœutljivosti na pozebo. Moteœ je spomladanski pogled na pozeblo, rjavo listje. Vendar po koreniti rezi se popolnoma obraste in kot odliœna pokrovna rastlina zlasti na breæinah cveti skozi vse poletje v æivo rumeni barvi. Dobro uspeva tudi v senci visokih dreves. Hypericum calycinum je sicer zimzelen grm, ki zraste do viøine 30 cm. Je ena izmed najboljøih cvetoœih pokrovnih rastlin, ki v zelo kratkem œasu prekrijejo tla pod seboj. Hyperum patulum Hidcote je viøje rastoœa rastlina, saj zraste do 150 cm. Njen cvet je veœji in bolj vpadljiv. Vrsta H. androseanum pa ima zelo vpadljive plodove, ki so lep dodatek v jesenskih dekoracijah. Andreja Vuœer

13 Vpraøanja naøih œlanov?kam in kdaj poleti sejem solato ter kako prepreœim dostop v vrt vaøkim øtirinoæcem (maœke, psi)? Anica iz Ljutomera!Solato v poletnih mesecih raje presajamo, kakor sejemo neposredno na gredice. Najbolje je, da jo presadimo v polsenco visokega fiæola, paradiænika, paprike ali sladke koruze, gredice pa obogatimo z bio plantella nutrivitom za listno zelenjavo. Do sredine avgusta je øe vedno œas za setev poletnih solat, sadike presajamo vse do prvega tedna septembra. Poletne setve in sajenja solate bodo najbolj veseli tisti, ki imajo radi mehkolistne solate, saj bodo v prijetnem jesenskem vremenu spet lepo uspele. Za hitre, sveæe solate lahko ves œas sejemo tudi razliœne meøanice rastlin za mlade liste. Æe tri tedne po setvi dobimo okusno, zanimivo solato iz razliœnih rastlin. Po presajanju, takoj ko vidimo, da so se sadike dobro ukoreninile, jih zalijemo øe s tekoœim organskim gnojilom bio plantella vrt ali stimulatorjem rasti na osnovi aminokislin in vitaminov bio plantella vita. Da v zelenjavnem vrtu ne bo neprijetnih sreœanj s psi in maœkami, ki pogosto kopljejo, tacajo in poøkodujejo naøe vrtnine, uporabite odganjalec psov in maœk plantella repel.?kako konec julija in v avgustu ukrepam v nasadu nekaj trsov vinske trte in brajde? Proti gnilobi uporabljam pripravek vivera switch. S œim je treba v tem œasu øe ukrepati? Silvo iz Novega mesta!konec julija, v zaœetku in v drugi polovici avgusta opravimo øe zadnje varstvo proti peronospori s pripravkom vivera cuprablau-z. Kolikokrat ga uporabimo? Potrebno koliœino sredstva stresemo v posodo z manjøo koliœino vode, kjer z meøanjem pripravimo suspenzijo, ki jo vlijemo v tank økropilnice, napolnjen do polovice s œisto vodo. Med meøanjem økropiva se økropilnico dopolni s preostalo koliœino vode. Pripravek vivera cuprablau-z je primeren tudi za nujno økropljenje v primeru toœe. V tem primeru økropivu dodamo øe pripravek na osnovi aminokislin in vitaminov bio plantella vita, ki omogoœi dobro regeneracijo trte. Œe v vinogradu opazite okuæbe s peronosporo, lahko konec julija ali v zaœetku avgusta øe vedno uporabite pripravek vivera ridomil gold. Za zakljuœno varstvo v drugi polovici avgusta proti peronospori pa uporabimo pripravek vivera cuprablau-z. Ko ukrepamo proti peronospori, økropivu dodamo tudi enega izmed registriranih pripravkov proti oidiju (zadnje varstvo opravimo z æveplenimi pripravki).?v sadovnjaku sem æe obral œeønje, zrele so tudi marelice. Kaj je treba øe postoriti, da bo moj sadovnjak varen pred»poletnimi preseneœenji«? Aleø iz Dvora!V œasu obiranja oz. dozorevanja naøe plodove rada napade sadna gniloba. Gliva prodre v plod le skozi rane, ki nastanejo zaradi toœe ali mehaniœnih poøkodb, grizenja raznih æuæelk ali napada drugih gliviœnih bolezni. Sadno gnilobo pred zorenjem omejimo s pripravkom vivera chorus. Kolikokrat økropimo? V sredini poletja opravimo tudi poletno rez, s katero odstranjujemo odveœne vodene poganjke, ki odvzemajo hrano plodovom in siromaøijo drevo. Okrog dreves ohranjamo obmoœje brez trave in plevela, v pomoœ nam bo pripravek vivera touchdown (pazimo, da sredstvo ne zanaøamo po zelenih poganjkih in listih). Pozornost posvetimo tudi drugi generaciji jabolœnega zavijaœa. Na bio plantella rumenih lepljivih ploøœah spremljamo veœji nalet økodljivca in takrat ukrepajmo z ustreznim pripravkom. V poletnem œasu se rade pojavijo tudi prøice, proti katerim ukrepamo s pripravkom vivera vertimec. 13 Strokovnjak svetuje

14 Oskrba zelenjave z vodo Voda je eden od kljuœnih elementov v preskrbi rastline. Ker predstavlja kljuœ æivljenja, je nujno potrebna za vsako æivo bitje in tudi rastline. Je sestavni del vsake rastline ter nosilec mnogih pomembnih procesov v obdobju vegetacije. Ekoloøko vrtnarjenje Zalivamo lahko na razliœne naœine. Osredotoœili se bomo na to, kako zalivati na prostem v domaœem vrtu. Vsak dober vrtnar je zelo zgodaj spoznal, da s hladno vodovodno vodo nikoli ne zalivamo ob visokih dnevnih temperaturah. Tak naœin zalivanja pri rastlinah namreœ izzove øok. V poletnem œasu ne pretiravajmo z rednim, pomanjkljivim oz. plitvim zalivanjem, bolje je zalivati v nekoliko daljøih presledkih in takrat bolj izdatno. Najprej prepreœimo stres V poletnem œasu se procesi v rastlini zaradi visokih temperatur skoraj ustavijo. Kdaj je za rastline najhuje, najlaæje opazimo takrat, ko se vsa popreœna bitja umaknejo v hladnejøe dele vrta ali hiøe. Takrat je rastlinam treba pomagati s pripravkom na osnovi aminokislin bio plantella vita, ki ga raztopimo v vodi za zalivanje, lahko pa ga dodajamo tudi preko listov. Aminokisline stimulirajo biokemiœne procese, pri katerih nastajajo energija, potrebna za æivljenje in snovi za obnavljanje celic. Najhitrejøe sprejemanje aminokislin in vitaminskega kompleksa (naravni bioloøki pospeøevalec) doseæemo z dodajanjem preko listov. S tem pripravkom rastline oskrbujemo v 10 do 14 dnevnih presledkih. Tako v poletnem œasu uspeøno zmanjøamo stres, izboljøa se tudi cvetenje in pridelek. Pripravek bio plantella vita obvezno uporabimo tudi po toœi, ki je v poletnem œasu vse bolj pogosta vsakoletna nadloga. Z njim si bomo v tem œasu najbolj uœinkovito pomagali pri premagovanju razliœnih stresov, ki so najveœkrat posledica previsokih temperatur in suøe. cevi se voda na ciljno povrøino nanaøa v obliki lahkega deæja, nikakor pa ne zalivamo s curkom. Namakamo lahko tudi z razprøilci, ki so sestavljeni iz mreæe cevi in razprøilcev, ki vodo razprøijo po okolici. Pri razprøilcih najveœ vode pade v bliæini razprøilca, proti koncu dometa pa je vode vse manj. Za zagotovitev optimalne oskrbe z vodo je zato treba razprøilce pametno razporediti po celotni povrøini namakanja. Na ta naœin lahko zalivamo veœino nizkih vrtnin, kot je npr. solata. Kapljiœno namakanje Pri kapljiœnem namakanju voda rastline vlaæi iz gosto postavljenih plastiœnih cevi ob njihovi neposredni bliæini. Ta metoda velja za najbolj precizno, seveda pa je treba cevi speljati tik ob rastlinah, saj tako z manjøo porabo vode rastlinam zagotovimo optimalno vlaænost. Kapljiœno namakanje je zelo uporabno in je rastlinam zagotovo najbolj»vøeœ«. Œe voda ne doloœenih mestih ne pronica veœ, je verjetno priølo do zamaøitve, ki je najveœkrat posledica veœjih ali manjøih delcev. Ta naœin namakanja je øe posebno priporoœljiv pri paradiæniku, papriki, kumarah in jajœevcu. Pri obeh naœinih zalivanja oz. namakanja je treba paziti, da ne pride do prevelike zasiœenosti tal z vodo. Tako pride do poslabøanja lastnosti tal, izpiranja hranil in erozije. Razliœni naœini oskrbe z vodo Namakanje z razprøilci Pri namakanju z razprøilci se voda na povrøino tal dodaja v obliki deæja. Tako namakamo dva do trikrat na teden, ko je najbolj vroœe. Na ta naœin v najbolj vroœih dnevih namakamo 2 3x tedensko. Zalivanje z razprøilci je laæje in bolj praktiœno kot prenaøanje bolj ali manj teækih zalivalk. Pri zalivanju z razprøilcem iz vrtne 14 N A R A V N O U Œ I N K O V I T O Z D R A V O

15 Druge domaœe reøitve Za zalivanje paradiænika v vrtu uporabimo 1,5-litrsko plastenko, ki ji odstranimo zamaøek in odreæemo dno. K vsaki rastlini zakopljemo v tla eno tako plastenko z oæjim delom navzdol. Vanjo nalijemo vodo, ki si jo rastlina nato sama vzame po potrebi. Vsi, ki imate doma posajen cepljen paradiænik ali kakøno drugo plodovko, ste poleti nekoliko v prednosti. Njihov koreninski sistem je moœnejøi in veœji, tudi vodo je sposoben œrpati iz veœje globine, kar se dobro obnese ob suøi. Pri cepljenih sadikah moramo upoøtevati, da rastlina, ki zraste veœja, viøja in moœnejøa, potrebuje tudi veœ hranil. Zato v tem primeru vodi za zalivanje dodamo vsaj dvojni predpisani odmerek tekoœega organskega gnojila na osnovi morskih alg bio plantella vrt. Ekstrakt morskih alg z dodanimi vitamini krepi rastlinski koreninski sistem, pomaga pri boljøem sprejemu hranil in omogoœa bolj zdrav razvoj rastlin. V domaœem vrtu ne pozabimo tudi na zastirko, saj vrtnine veliko bolje uspevajo v hladnejøih tleh, ki zadræijo veœ vlage. Kako zalivamo posamezne vrtnine A) Vrtnine, ki zahtevajo stalno visoko vlaænost in nekoliko pogostejøe zalivanje so (slabøi in plitev koreninski sistem, potratna poraba vode preko listov): kumare, paprika, solata, zelje, øpinaœa. B) Œebula ima plitve, slabo razvejanje korenine, zato v œasu debelitve (suøa junija) ne smemo pozabiti na zalivanje. C) Vrtnine, ki dobro œrpajo vodo: paradiænik, korenje (ekonomiœna poraba); pesa, repa (potrata pri porabi). Œ) Minimalno zalivanje v œasu cvetenja: paradiænik in kumare. D) Obilno zalivanje v obdobju zaœetka dozorevanja: paradiænik, kumare. Zalivanje pri tleh in po listih Pri paradiæniku, papriki in jajœevcu je treba paziti, da ne omoœimo nadzemnih delov rastline, tako smo mnogo bolj uspeøni pri prepreœevanju razvoja bolezni na listih. Za varstvo pred boleznimi v vrtu je zelo pomembno preventivno ekoloøko varstvo z naravnima pripravkoma bio plantella natur-f in bio plantella super-f, ki krepita rastline (krepitev celiœnih sten, obnavljanje celic). Vsem kapusnicam (zelje, ohrovt, cvetaœa, ) in solati ugajajo vlaæna tla, hvaleæne so tudi za zalivanje po listih. Tako zalivanje prepreœi tudi razvoj pepelaste plesni na radiœu, peterøilju in motovilcu. Zelje je øe posebno hvaleæno za veœjo koliœino vode v œasu formiranja glav. Ko zalivamo vrt, dobro namoœimo tla do globine okoli 30 cm. Œe sprva nimamo obœutka za to, veœkrat preverimo, kako globoko smo zalili. Zalivamo raje manj pogosto, a takrat obilno, kolikokrat, pa je vedno odvisno od rastline, vremena in temperature. Glede na navedena dejstva lahko povzamemo, da je zalivanje, prepreœevanje stresa, dognojevanje in varstvo pred boleznimi nujno potrebno za kakovosten in bogat pridelek vseh vrtnin. Davor Øpehar Zrahljajmo tla in dognojujmo vrtnine Rahljanje in okopavanje v poletnem času je zelo koristno. Tako omogočimo boljšo izmenjavo zraka, boljše gospodarjenje rastlin z vodo in vpijanje pri močnih nalivih. Preprečimo tudi zablatenje, zaskorjenje tal in zapleveljenost. Bak te ri je, ki raz gra ju je jo or gan sko snov, za svo je delo po tre bu je jo zrak. Tudi to je še en raz - log za po go sto rah lja nje tal ob rast li nah. Ker z okopa va njem in rahlja njem močno pospešimo sproščanje dušika, razgradnjo organske snovi in tudi dru gih hra nil nih sno vi je tudi poleti zelo koristno gnojenje z visoko vrednostnim organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit univerzal, s katerim dognojujemo ob okopavanju. Bio plantella nutrivit univerzal, organsko gnojilo v obliki granul, bogati strukturo in aktivnost tal, povečuje tudi delež organske snovi in enakomerno prehranjuje rastline. Drobne granule se ob stiku z vodo hitro raztopijo, kar zagotavlja sproščanje hranil in dolgotrajno dostopnost, zato je v rastni dobi še posebno primerno za dognojevanje vseh vrtnin, jagodičevja in okrasnih rastlin. Za okusnejše plodove Ekoloøko vrtnarjenje Organsko gnojilo v obliki granul bio plantella nutrivit univerzal uporabljamo tudi za osnovno gnojenje pri sajenju. V juliju ga tako uporabimo za dognojevanje ob rahljanju tal ali okopavanju ter pred setvijo ali sajenjem podzemne kolerabe, črne redkve ali repe, kitajskega zelja, sladkega komarčka in poletne solate. Za gnojenje solate priporočamo tudi organsko gnojilo v obliki granul bio plantella nutrivit za listno zelenjavo, ki spodbuja vitalno rast in dober razvoj zelene listne mase. Pri dognojevanju paradižnika, paprike in ostalih plodovk svetujemo tudi organsko gnojilo v obliki granul bio plantella nutrivit za paradižnik in ostale plodovke, ki ima posebej prilagojeno sestavo za plodovke. Ker vsebuje več kalija kot kompost, se bistveno izboljša razvoj plodov, ki so tudi večji in kakovostnejši. V avgustu sadimo jagode, zato za dober pridelek ne pozabimo na gnojenje z organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit za jagode in jagodičevje, ki je posebej prilagojeno za gnojenje jagod in jagodičevja. Z uporabo bio plantella nutrivitov zagotavljamo zdravo rast in razvoj rastlin ter uživamo vitaminsko bogat, zdrav in naraven pridelek. N A R A V N O U Œ I N K O V I T O Z D R A V O 15

16 Ekoloøko vrtnarjenje Zastirke proti polæem Zatiranje gredic je zelo pomemben ukrep v ekoloøkem vrtnarjenju, s katerim ohranjamo vlago in prepreœujemo rast plevela. Hkrati pa na vrtovih, kjer se pojavljajo øtevilni økodljivci, kot so: voluharji, polæi in bramorji, prekrivanje tal z organskimi ostanki odsvetujemo. Sicer pa poznamo rastline, ki polæe odganjajo, hkrati pa poskrbijo, da bodo naøa tla kljub vsemu uæivala vse prednosti, ki jih zagotavlja koristna organska zastirka. Poleti je zastiranje na gredicah bistvenega pomena. Organska zastirka, s katero prekrijemo gredice med vrtninami, zmanjøuje izhlapevanje vode iz tal, kar pomeni manj dela z zalivanjem v suønih obdobjih. Hudi poletni nalivi lahko tla precej zbijejo in poruøijo strukturo tal, kar zastirka uspeøno prepreœuje ali vsaj moœno ublaæi. Koristni organizmi v tleh in rastlinske korenine so zaradi zastirke v poletnih mesecih izpostavljene manjøemu nihanju vlaænosti in temperature. Tudi plevel ima tako manj moænosti v konkurenœnem boju z vrtninami. V ekoloøkem vrtnarjenju uporabljamo zlasti organske zastirke, ki se med letom poœasi razgrajujemo in tla obogatijo tudi s hranili. Tako lahko zastiranju pravimo tudi povrøinsko kompostiranje. Dobre organske zastirke so lahko: pokoøena in rahlo posuøena trava, zdravi ostanki rastlin, slama, suho listje in lubje za okrasne gredice. Slaba stran zastirke Zastirka pa na æalost nima samo dobrih strani. Œe imamo na vrtu veliko økodljivcev, kot so: voluhar, miøi, polæi, bramor in podobno, se nam lahko zgodi, da se bodo ti pod zastirko øe bolj namnoæili, saj jim bo tam prijetno, udobno in varno. Ustavimo polæe Œe za zastirko uporabimo rastline, ki jih polæi ne marajo, smo za naø vrt naredili veliko. Zastirka bo ohranjala vlaænost in prepreœevala rast plevela, polæev pa ne bo pritegnila. V ta namen lahko uporabimo praprot, bezeg, vratiœ, rman, preslico ali klekove iglice. Vratiœ Vratiœ lahko posejemo ob vrtne gredice, najdemo ga pa tudi na nekoœ obdelanih, zdaj pa zapuøœenih zemljiøœih. Za zastirko uporabimo zelene dele rastline, ki jih posipamo okrog vrtnin. Pelin Pelin nam je s svojim moœnim vonjem odliœna pomoœ v vrtu. Ker zraste precej visoko in bujno, ga lahko naberemo dovolj, da v obliki zastirke, debele do 3 cm, z njim uœinkovito odganjamo polæe. Siva barva rastline deluje na vrtu precej dekorativno, zato je tudi lepa kombinacija rastlinam v okrasnem vrtu. Praprot Za zastirko uporabimo gozdno ali orlovo praprot, ki jo je po naøih gozdovih precej. Praprot vsebuje tudi kalij, obenem pa njena prevrelka insekticidno deluje proti uøem in polæem. Bezeg Bezeg je v Sloveniji avtohtona rastlina in jo lahko precej pogosto sreœamo ob robovih gozdov in travnikov. Listi imajo zelo uœinkovito delovanje proti polæem, zato jih v obliki 3-5 cm debele zastirke posujemo na golo zemljo med vrtninami. Uœinkovita zaøœita proti polæem Posamezne rastline ali skupine rastlin lahko uœinkovito za - øœitimo s plantella gelom proti polæem, ki ga nanesemo okoli ogroæenih vrtnin ali gredic. Nanos po 14 dneh obnovimo, odvisno od vremena. Na gredice lahko na manjøi podstavek v kupœku nastavimo tudi zrnca bio plantella arion +, uœinko- Rman Praprot Bezeg vito vabo proti polæem, ki deluje tudi v vlaænem vremenu in obvaruje naø pridelek pred temi poæreønimi økodljivci. Nevenka Breznik 16 N A R A V N O U Œ I N K O V I T O Z D R A V O

17 Potaknjenci s poœitnic Vrtnarski øport je nabiranje potaknjencev tam, kjer to brez vpraøanja ni dovoljeno - na tujih vrtovih, zasaditvah in v tujih parkih. Œe smo veøœi potikanja, se marsikaj prime. Seveda, kadar rastlina preæivi stres dolgega potovanja. Rastlina, vzgojena iz potaknjenca, je lahko le spomin na potovanje, ali pa sorta, ki smo si jo v naøi domaœi zbirki æe dolgo æeleli in nismo znali (ali hoteli) drugaœe priti do nje. Pustimo ob strani moraliziranje, ali je jemanje potaknjencev kraja ali ne. Toliko æe moramo biti korektni, da rastline z jemanjem potaknjenca ne razobliœimo. Ob slikah je nazorno razloæeno, kaj za to potrebujemo in kako potaknjence prenaøamo. V torbi lahko preæivijo veœ dni. Pazimo pa, da jih po nepotrebnem ne stiskamo in lomimo. Iz potaknjencev s v poletnem œasu prime zelo veliko rastlin. Za nekatere je treba biti veøœ vrtnar, za mnoge ne. Mnogi se nam primejo tudi brez uporabe praøka za ukoreninjanje in rastlinjaka z napetim, stalno vlaæenim zrakom. Ob prihodu domov Potaknjenci naj bodo dolgi do deset cm. Doma ob pripravi potaknjenca pustimo le zgornja dva ali øtiri liste. Sveæe potaknjene potaknjence dobro zalijemo in nato skrbimo, da je substrat trajno vlaæen. Vlaæen, ne moker. Pokriti potaknjenci morajo biti na svetlem, a ne na soncu. Po treh tednih preverimo, ali je potaknjenec ukoreninjen. Najprej pogledamo, ali so skozi luknjice na dnu lonœka pogledale koreninice. Lahko tudi poskusimo narahlo povleœi potaknjenec iz lonœka. Œe se upira, so korenine verjetno æe prepredle substrat. Matjaæ Mastnak 1 Pripomoœki za popotno»pridobivanje«potaknjencev: plastiœne vreœke, noæ, papirœki, kemiœni svinœnik. 3 5 Œim denemo potaknjenec v vreœko, takoj na listek napiøemo sortno ime. Listek damo k vejici v vreœko. Œe spravimo v vreœko veœ potaknjencev, listiœ nabodemo na poganjek tako, da se ne more sam od sebe sneti. Vreœko dobro zaveæemo in spravimo v torbico. V vreœki naj ostane zrak, da se potaknjenec ne zlepi in manj poøkoduje. Za potaknjenec izberemo mlad poganjek brez cvetov, ki je brez bolezni in økodljivcev. Odloœimo se za srednje krepek (stranski) poganjek z osvetljenega dela kroønje. 2 4 V vreœko s potaknjencem in listkom nekajkrat dahnemo, da se na stenah vreœke nabere kondenz. 6 Nekatere vrste, denimo sivka, potrebujejo potaknjence»s peto«. Stranski poganjek potegnemo od glavnega tako, da se odœesne øe delœek starejøega lubja. Ekoloøko vrtnarjenje 7 Potaknjenec pripravljen za potikanje: prikrajøan je pod najniæjim œlenkom in do polovice oœiøœen listov. 8 Potikamo v zraœen substrat. Poleg potaknjenca nujno sodi etiketa z imenom. 9 Pokrijemo z vreœko za œas, dokler se potak - njenec ne ukorenini. Pokriti potaknjenci ne smejo na neposredno sonce! N A R A V N O U Œ I N K O V I T O Z D R A V O 17

18 Ekoloøko vrtnarjenje Kdaj je œas za rez jagodiœja Rez sadnih rastlin je tehnoloøki ukrep, ki jo veœinoma izvajamo v obdobju mirovanja rastlin, torej v poznem zimskem ali zgodnjem spomladanskem œasu. Tako imenovana poletna rez je poznana predvsem pri jablanah, œeønjah in breskvah. Pri orehih je najboljøi œas za obrezovanje ravno od julija do avgusta, ker se rane do zime dobro zacelijo. Pri jagodiœju pa prave poletne rezi, razen pri malinah, nimamo. Nekateri pridelovalci jagodiœja so zagovorniki rezi po obiranju oziroma v zgodnji jeseni, veœina pa zagovarja zgodno spomladansko rez tik pred brstenjem. Razlogi za in proti poletni koønji jagod Za veœjo rodnost je potrebno dosledno odstranjevanje æivic. Talni poganjki robide v nekaj tednih doseæejo viøino dveh ali veœ metrov. Vrtne oz. ælahtne jagode so rastline, ki nas najbolj zaposlujejo v pomladnem œasu. V nekaj tednih iz mirujoœih cvetnih brstov dozorijo prvi pomladni plodovi. Soœasno s cvetovi in øtevilnimi listi iz zalistnih brstov izraøœajo tudi æivice s pritlikami. Ob dotiku s tlemi se pritlike ukoreninijo in razvijejo v mlado rastlino. Æivice iz nasada dosledno odstranjujemo, saj so velike porabnice hrane. Zaradi svoje øtevilœnosti in bujne rasti je okolica grma vlaæna, kar omogoœa razvoj bolezni na plodovih. Tudi prisotnost polæev je v gostih sklopih veœja kot v zraœnih grmiœih. Pred zaœetkom zorenja bujno izraøœajo poleg æivic tudi jagodni listi. Ob zakljuœku zorenja, ki sovpada z zaœetkom poletne vroœine, je obiœajno jagodni grmiœek izœrpan, prepleten s øtevilnimi æivicami in starimi listi. Videz rastline je moœno odvisen od zdravstvenega stanja listne mase. Œe so listi zdravi, jih obiœajno ne reæemo ali kosimo. Œe so v naøem jagodnem vrtu ali pridelovalnem nasadu prisotne listne bolezni ali prøice, potem je bolje, da rastline pokosimo in liste odnesemo iz nasada ter seægemo. Za rez se odloœimo tudi v prebujno rastoœih nasadih. Pri veœkrat rodnih jagodah rezi listov oz. koønje ne izvajamo. Veœkrat rodne jagode za dober in kakovosten pridelek potrebujejo bujno in zdravo listno maso. Pri veœkrat rodnih jagodah odstranjujemo (reæemo in ne trgamo) samo æivice. Zatrgovanje lahko izvajamo le pri sortah, ki imajo krhke æivice. Nekatere sorte so namreœ izredno vlaknate, zato ob zatrgovanju ne zatræemo samo æivic, temveœ potrgamo tudi drobne koreninice, ki rastlino povezujejo s tlemi in so osnovni vir prehrane in vode. Posadimo jagode Æe pred sajenjem v avgustu povrøino temeljito pognojimo z visoko kakovostnim organskim gnojilom bio plantella nutrivit za jagode in jagodiœevje, ki je posebej prilagojeno za gojenje jagod in jagodiœevja. S plantella specialnim gnojilom za jagode jih dognojujemo pred cvetenjem, pred priœetkom barvanja plodov in zadnjiœ dober teden po obiranju plodov. Robide Stranske poganjke iz zalistnih brstov pinciramo ali prikrajøamo na dva brsta. Poletna rez neskonœno dolgih in øtevilnih poganjkov Breztrnata robida je trajnica, katere nadzemni del, torej poganjki, æivijo dve leti, potem pa se posuøijo. Je rastlina, ki ima zelo velik rastni potencial. Njeni poganjki, ki izraøœajo iz korenike, zrastejo tudi pet in veœ metrov. Rast poganjkov je izredno bujna in ob ugodnih rastnih razmerah konec maja in zaœetek junija doseæejo tudi do 30 cm na dan. Øe preden se rast talnega poganjka zakljuœi, zaœnejo iz zalistnih brstov izraøœati stranski poganjki. Tudi ti izredno bujno in hitro rastejo ter v kratkem œasu doseæejo dolæino nekaj metrov. Zaradi øtevilnih poganjkov in velike listne mase postane grm robide gost in neprezraœen. V obdobju bujne rasti se priœne zorenje izredno obœutljivih in neænih plodov robide. V gostem grmu plodovi slabo dozorevajo, ob deæevnem vremenu pa tudi moœno gnijejo. Zaradi vseh naøtetih dejstev je rez robid v poletnem œasu nujna. Z rezjo oz. krajøanjem talnih in stranskih poganjkov osonœimo dozorevajoœe plodove in prepreœimo zadræevanje vlage v grmu. Talne poganjke, ki jih med intenzivno rastjo stalno usmerjamo in veæemo ob oporo, odreæemo takrat, ko doseæejo viøino, ki si jo æelimo. Najpogosteje je to okrog 2 do 2,5 m. Stranske poganjke, ki 18 N A R A V N O U Œ I N K O V I T O Z D R A V O

19 Grm ameriøke borovnice s primernim øtevilom talnih poganjkov (desno) in s preveœ poganjki (levo). izrastejo iz zalistnih brstov skrajøamo na dva do tri brste, ali pa jih pinciramo oz. mandamo æe ob zaœetku izraøœanja. Obiœajno takoj po rezi iz zalistnih brstov na stranskih poganjkih spet poæenejo poganjki. Ta proces izraøœanja se nadaljuje do pozne jeseni. Œe hoœemo robido obdræati v doloœenem obsegu, moramo poletno rez izvajati vse poletje. Œe poletne rezi ne izvajamo, se poleg ogromne gostote grma in gnitja plodov pojavi øe problem nedozorevanja plodov. Robida ima namreœ ogromen rodni potencial, ki ga koreninski sistem enostavno ne more prehraniti. Plodovi na grmu ostajajo rdeœe barve in ne preidejo v fazo dozorevanja. Ameriøke borovnice Redœenje poganjkov in vzpodbujanje izraøœanja talnih poganjkov Poletna rez ameriøkih borovnic ni rez v klasiœnem smislu, kjer grmu ali drevesu dajemo vzgojno obliko, ampak je to redœenje pregostih talnih poganjkov. Pri borovnici je intenzivnost rasti talnih poganjkov zelo odvisna od sorte in tal oz. rastnega substrata. Nekatere sorte borovnic imajo izredno velik potencial priraøœanja poganjkov (stari nemøki sorti Goldtraube in Herma), medtem ko pri drugih, predvsem bolj drevesastih tipih, komaj izraste toliko poganjkov, da z njimi spomladi nadomestimo star izrojen les. Taka sta npr. sorti Berkeley in Coville ter druge. V grmu obiœajno pustimo do 5 mladih talnih poganjkov, ki nam sluæijo kot potencial za nove rodne veje. Pri gojenju borovnic je pogostejøi problem izraøœanja poganjkov. Eden izmed naœinov vzpodbujanja priraøœanja poganjkov je zastiranje z æaganjem iglavcev. Pri veœ let vzdræevani previsoki zastirki se pogosto pojavi problem prevelike gostote talnih poganjkov. V borovnicah poleti izvajamo øe drugi tip rezi, ki prav tako nima nikakrønega gojitvenega namena, ampak z rezjo popravljamo økodo zaradi hræice. Morda ste opazil, da vœasih mladi vrøiœki borovnic poœrnijo. Odmrtje vrøiœka je posledica napada hræice. Rastlina se sicer obraste, vendar v drugaœni obliki. Namesto pokonœnega vrha, dobimo metlasto razraøœen poganjek. Ker se hræica pojavi v veœ zaporednih generacijah, je økoda lahko dokaj velika. Veœkrat napaden poganjek je kolenœasto in metlasto razrasel ter mnogo niæji kot normalno zrasel talni poganjek. Œe se nam poganjek zaradi hræice bujno razraøœa, ga moramo v poletnem œasu delno obrezati. Poganjek s tem ukrepom dvignemo in s tem vsaj delno pribliæamo normalno razraslim rodnim poganjkom. Redœenje ribezov in kosmulj Pri ribezih in kosmuljah, gojenih v obliki grma, je poletna rez omejena izkljuœno na redœenje pregostih talnih poganjkov. Pri gojenju ob opori je v poletno rez vkljuœeno øe odstranjevanje stranskih poganjkov na spodnjem delu stebla. Prenizko leæeœi stranski poganjki se v prihodnjem letu obdajo s pridelkom, ki zaradi teæe sega prenizko in je zato blaten. Glavna oz. poletna rez malin Maline po obiranju nujno obrezujemo. Z rezjo malin zaœnemo kmalu po obiranju, sredi poletja. Z rezjo v grmu vzdræujemo zdravstveno stanje rastlin, vzpodbujamo rast novih poganjkov ter obenem pripravljamo æivljenjski prostor za novo izrasle poganjke. Rodni poganjki enkrat in dvakrat rodnih malin se po poletnem zorenju zaœnejo postopoma suøiti. Œe so poganjki okuæeni z boleznimi ali økodljivci, jih iz nasada izreæemo œim prej. Prav tako rez pospeøimo takrat, ko je rast mladih poganjkov zelo moœna. Œe so v nasadu rastline zdrave, z rezjo nekoliko poœakamo. Ko se priœnejo poganjki suøiti, hranilne snovi iz listov in stebel potujejo v koreninski sistem. S tem se v rastlini kopiœijo zaloge hranil, ki jih rastlina potrebuje za rast in prezimitev. Ta proces se zaœne pribliæno en mesec po zorenju. Ko se odloœimo za ukrep rezi, jo moramo izvajati dosledno. Rodne poganjke reæemo œim bolj pri tleh in ne puøœamo øtrcljev. Na odmrlem lesu se naselijo patogeni organizmi, ki so pozneje vir okuæb. Z dosledno rezjo poganjkov do tal vzpodbudimo rast brstov pod povrøino tal (podzemna stebla). Œe poganjki niso porezani dovolj nizko, odæenejo bazalni brsti starih poganjkov, ki so obiœajno øibkejøi. Rez suhih poganjkov je enostavnejøa tudi zaradi mase odrezanega lesa, ki ga moramo odnesti iz nasada. Ob rezi starih poganjkov izvajamo dodatno redœenje na novo zraslih mladih poganjkov. V vrsti puøœamo nekoliko veœ poganjkov kot smo jih predvideli, in sicer zaradi morebitnih poøkodb v jesenskem in zimskem œasu. Med mladimi poganjki naj bo v poletno-jesenskem œasu vsaj 7 do 8 cm razmaka. Odrezane poganjke malin vedno odnesemo iz nasada in jih ne mulœimo. Iznos in seæig poganjkov sta najboljøi sanitarni ukrep v malinovih nasadih. Konec julija oz. v avgustu poganjki malin, ki jih bomo pustili kot rodni potencial za prihodnje leto, obiœajno æe doseæejo konœno viøino. Poganjke privezujemo ob oporo in jih s tem obvarujemo pred poøkodbami, ki obiœajno nastanejo ob vzdræevanju ledine v medvrstnem prostoru. Z mulœenjem trave v medvrstnem prostoru pomulœimo tudi poganjke malin, ki se razrastejo v medvrstni prostor. Poletna rez se v jagodiœastih sadnih vrstah izvaja na razliœne naœine. Nekje jo izvajamo kot pravo rez, drugje kot koønjo ali kot redœenje poganjkov. Poimenovanja in izvajanja so razliœna, cilj pa je isti. Rastlino je potrebno razbremeniti odveœne listne mase, v grmu je potrebno vzpostaviti zraœnost in osonœenost notranjosti grma, vkljuœno s pridelkom. S poletno rezjo delno usmerjamo rastlino v æeleno vzgojno obliko, ki jo bomo dokonœno oblikovali v zgodnjem spomladanskem œasu. Darinka Koron Ekoloøko vrtnarjenje N A R A V N O U Œ I N K O V I T O Z D R A V O 19

20 Ekoloøko vrtnarjenje Muøkatna buœa ostane v skladiøœu vse do pomladi, odliœna za mermelade, kompote in druge sladice iz buœ. Buœe in kumarice sodijo v druæino buœnic, kjer jim druæbo delajo øe œajota, lubenica, melona, grenka kumara oz. momordika in øe øtevilne druge kumare in buœke. Za vse pa je znaœilno, da so ljubiteljice dobro pognojene, humusne prsti. Œe imajo dovolj hranil, bodo dobro rodile. Œe pa je hranil preveœ, potem bodo prej zbolele, veœ teæav bodo imele tudi s økodljivci. Ti pa imajo to skupino zelenjadnic zelo radi. Koliko in kako gnojiti? Ko opazite v nasadu take svetlejøe rastline, kot so kumare v ospredju, je to znak napada prøice, potrebno je ukrepati. Œe sodite med klasiœne vrtnarje in uporabljate øe vedno hlevski gnoj, potem ga za gredice z buœnicami v jeseni preteklega leta potresite 2,5 l/m 2. In to bo zadoøœalo, dodatnega gnojenja ne potrebujejo veœ. S hlevskim gnojem vedno gnojimo jeseni, obvezno ga zadelamo v tla, da po nepotrebnem ne izgubljamo hranil, predvsem pa da dodatno ne onesnaæujemo naøega zraka. Priporoœam uporabo komposta, in sicer 3 4 l/m 2, poljubno spomladi ali jeseni. Za buœnice so odliœna tudi kupljena organska gnojila, za plodovke na sploh je priporoœeno uporabiti plantella organik K ali pa biogreno. Vendar opozarjam, dræite se navodil o odmerkih gnojila in ga ne dodajati za pest veœ, da bo bolje raslo. V zadnjih letih se pogosto sreœujemo z zelo spremenljivim vremenom, kjer obdobju deæevnega vremena sledi suho vreme, veœkrat pa tudi temperature hitro padejo ali se moœno poviøajo. V takih razmerah buœnice zelo trpijo, svoje nelagodje pa pokaæejo tako, da prenehajo nastavljati æenske cvetove. Dokazano je, da je ta pojav moœnejøi in se pojavi prej tam, kjer smo pretiravali z organskim gnojilom. Navodila na gnojilih niso namenjena samo izpolnjevanju zakonodaje, ampak so vam v pomoœ, zato jih uporabite. Œe gnojimo z organskimi gnojili, poletno dognojevanje praktiœno ni potrebno. Tudi lubenice in melone bolje uspevajo na opori, pa øe manj prostora zavzamejo. Vodiœ do zdravih buœ in kumar Prav letoønje leto je napisati œlanek, kako pridelati zdrave buœnice, dokaj teæka naloga. Kot veste, sodijo buœnice med toplotno zahtevne rastline, a jih je ves maj precej zeblo. Zato lahko priœakujemo z njimi kar nekaj teæav. Setev buœnic Buœnice sejemo øele, ko se zemlja ogreje vsaj na 15 C. V letoønjem letu smo imeli s tem kar veliko teæav. Buœe in kumare, sejane ali sajene v prehladno zemljo kalijo poœasi in zgubljajo veliko energije, to pa se pozna potem tako, da rastline veliko hitreje napadejo razliœne gliviœne, celo bakterijske bolezni. Kako si lahko pomagamo? Seme pred setvijo vedno namoœimo oz. nakalimo. To naredimo tako, da ga pomeøamo z vlaæno æagovino ali kar substratom za sajenje balkonskih ali drugih rastlin. Tako meøanico damo nekam na toplo. Ko seme poœi in vidimo kalœek, pa ga posadimo. Ne bojte se, tudi œe je v œasu setve nakaljenega semena zemlja zelo suha ali vroœa, ali pa hladna, seme dobro kali. Prihranimo pa mu veliko energije, ki jo rastlina s pridom uporabi za boj proti boleznim. Œe je zelo hladno, setev na vrtni gredici zalijemo s pripravkom iz listov in cvetov baldrijana. Ta zelo pomaga ravno pri nizkih temperaturah. Po vzniku tla okoli rastlin zastremo s slamo. Ta ima dobro lastnost, da energijo sonœnih æarkov, tudi œe jih je zelo malo, vpija, in jo potem ponoœi oddaja rastlinam. V takih vremenskih razmerah kot so bile letos buœe, kumare in buœke obvezno pokrijemo tudi z agrokopreno. Kakor hitro vremenoslovci napovedo hladno vreme, øe pred padcem temperatur rastline pognojimo s tekoœim organskim gnojilom na osnovi morskih alg bio plantella vrt ali jih okrepimo s pripravkom na osnovi aminokislin in vitaminov bio plantella vita. Po konœanem stresnem obdobju pa postopek ponovimo. Lahko pa si sami naredite pripravek iz cvetov regrata ali ognjiœa. Tudi te uporabimo pred in po nastanku stresa. Kumare, pa tudi buœe vedno bolj pogosto vzgajamo iz sadik. Dokazano je, da je pridelek tudi do dvakrat viøji. Sadike za 20 N A R A V N O U Œ I N K O V I T O Z D R A V O

21 zgodnja sajenja si je teæko vzgojiti doma, na okenskih policah ne bodo dobro uspevale, saj potrebujemo rastlinjak ali zimski vrt. Poleti pa je bolje, kakor da se muœimo z rednimi in pogostimi økropljenji, da si nekje pod balkonom sami vzgojimo sadike. Biti morajo seveda sadike s koreninsko grudo. V vsak lonœek posejemo do dve semenki, ki bosta predstavljali eno sadiko. Sadiko kumar vzgojimo v 3 tednih, buœke pa v øtirih. Zelo hitro po presajanju pa v poletnih toplih dnevih tudi ponovno rodijo. Ljubitelji buœk lahko sadike presajajo øe v zaœetku avgusta, tudi za solatne kumarice takrat øe ni prepozno. Nega med letom Buœnice, tudi lubenice in melone, predvsem pa kumare bodo bolje uspevale na opori kakor na tleh. Nasad je bolj prezraœen, rastline pa tudi lepøe osvetljene. Opora je navadno mreæa, ki jo napnemo na ustrezen okvir. Nekaj primerov lahko vidite tudi na slikah. Vendar morate ve- Odliœna ideja, kako narediti oporo za kumarice in ostale buœnice: med kole je seveda treba napeti øe mreæo. deti, da kumare in buœke po mreæi ne plezajo same. Ves œas jih boste morali v mreæo vpenjati, poravnavati. Vendar je uœinek dober, zato se to dodatno delo splaœa. Buœnice so zelo hvaleæne, œe so tla okoli njih vedno zastrta, pokrita. Ali se odloœiti za folijo ali naravne zastirke, je prepuøœeno vam. Sama sem pristaø naravnih zastirk. Spomladi uporabimo slamo, saj bo rastline obenem grela, poleti pa lahko priœnemo dodajati zelene rastline. Najpogosteje je to kar trava z domaœe zelenice. Namesto nje lahko tla zastremo tudi s pokoøenimi koprivami, gabezom, gozdno praprotjo, bezgovimi listi ali celo listi bele gorjuøice oz. oljne redkve, œe smo ti dve kriænici za zeleni podor sejali spomladi. Nujno potrebno je tudi namakanje. Brez namakanja so plodovi redki, slabi, plodovi kumar pa pogosto grenki. Nujno je tudi, da je to namakanje redno. Najveœjo napako delamo takrat, ko izpustimo kakøno namakanje zato, ker se napoveduje deæ. Ravno tega, da za nekaj ur ali dan zmanjka vode, rastline ne marajo. Odzovejo pa se s øtevilnimi fizioloøkimi motnjami: odpadanje oziroma suøenje plodiœev, moøki cvetovi, grenki plodovi, pa øe kaj bi naøli. Bolezni in økodljivci Kumare in buœke najpogosteje napade pepelasta plesen. Ta je dokaj obvladljiva na zaœetku, rastline veœkrat, vsake tri dni, poøkropimo s pripravki iz njivske preslice. Ko pa plesen priœne preraøœati liste in delati økodo, je najbolje vzgojiti nove sadike in posaditi nove rastline. Ko priœnejo mlade rastline rojevati, stare preprosto odreæemo. Mlade rastline æe v zaœetku redno økropimo s preslico. Buœna plesen je nevarna, samo kadar je zelo vlaæno in toplo. Obiœajno so takrat rastline æe izœrpane in jih raje pospravimo. Buœno plesen prepoznamo po trikotnih, z listnimi æilami omejenih lisah, ki so sprva rumene, kasneje se zdruæijo in listi se suøijo. Pomaga sojin lecitin, ki pa ga moramo v neugodnih vremenskih razmerah nanaøati vsakih pet dni. Od domaœih pripravkom lahko uporabimo rmanov, œesnov, kamiliœni, bezgov in v primeru okuæbe tudi æajbljev pripravek. Œe rastline redno krepimo s pripravki iz izvleœkov morskih alg in seveda nismo pretiravali pri gnojenju, potem nam ta plesen ne bi smela delati veœjih teæav. Izmed økodljivcev so na buœnicah, posebej v mladosti, nevarne uøi. Vendar je proti njim na voljo odliœen naravni izvleœek dalmatinskega bolhaœa bio plantella kenytox verde. Deluje tudi na resarje, tripse, ki s svojim sesanjem povzroœajo ukrivljanje plodov. Na prostem je vsem buœnicam, lubenicam, melonam in kumaram nevarna tudi prøica. Prepoznamo jo hitro, saj se del Tudi momordika oz. grenka kumarica je buœnica, zato zanjo velja vse zapisano, sodi pa med najbolj zdravilne buœnice. rastlin najprej nekoliko bolj rumeno obarva. Od blizu vidimo, da so listne æile øe zelene. Kasneje ti listi porjavijo in se suøijo. Œe smo dovolj zgodnji, lahko prøico odpravimo z naravnim pripravkom bio plantella aktiv. Tretiranje ponovimo vsaj trikrat v razmaku treh dni, poskusimo pa poøkropiti tudi spodnje strani listov. Istoœasno uporabite tudi pripravek iz izvleœkov morskih alg bio plantella vrt. Z njimi rastline kar økropimo. Dobra prijateljica buœnic je bazilika, poleg nje pa øe ognjiœ in kapucinke. Spomladi lahko med buœami pridelamo solato, jeseni pa posejemo motovilec. Odliœen sosed na sosednji gredi ali pa ob rastlinjaku je tudi koruza, naj bo sladka ali navadna. Kumare so osveæilna solata poletnih dni, buœke in buœe pa sploh postajajo zelo priljubljene, saj iz njih lahko pripravljamo vse jedi, od juhe, glavne jedi, prikuhe do sladic. Zato so vedno bolj pogoste tudi na naøih vrtovih. Naœeloma sodijo med manj zahtevne vrtnine, zato jih toplo priporoœam tudi za œetnikom. Miøa Puøenjak Ekoloøko vrtnarjenje N A R A V N O U Œ I N K O V I T O Z D R A V O

22 Jovanova vrtnarita za zdravje Œeprav sta Mira in Maks Jovan iz Dobrove s srcem v planinah, doma zgledno urejata velik samooskrbni vrt in se z uæitkom predajata nekaterim podrobnostim okrasnega vrta, da se skoraj zdi, da si sredi parka in ker s sosedi nimajo meja, se ta park kar zliva en v drugega. Dr. Gaia na terenu gniti. Tudi kumare in jedilne buœke se dobro razraøœajo. Zakonca Jovan tla okoli rastlin zastirata s pokoøeno travo z domaœe zelenice, s œimer vzdræujeta primerno vlaænost tal. Paradiænik in paprika imata veliko regeneracijsko sposobnost in se zato dobro obraøœata. Œebula ne kaæe veœjih znakov poøkodb in bo normalno dozorela. Ga. Mira s pobiranjem œebule priœne, ko se posuøita dve tretjini listov. Ugotovila je, da se z odlaøanjem in morebitnim deæjem kakovost moœno poslabøa. Pred skladiøœenjem plodove skrbno prebere in pusti, da se osuøijo, zlaga pa jih v plitve zabojœke ali splete v kite. V œasu dozorevanja najbolj zaliva papriko in kumare. Œebule ne zaliva, œeprav bi jo lahko v œasu debelitve, posebno v letih, ko je junija suøa æe izrazita. Po toœi se je ukrepanje s tekoœim organskim gnojilom na osnovi morskih alg bio plantella vrt izkazalo zelo dobro, zato øe ostalim priporoœa, da z njim skozi vse poletje (enkrat na 10 do 14 dni) oskrbujete svoje vrtnine. Ambrovec za hiøo, nekaj smrek in grmovnic nudijo prijetno kuliso za krepitev medsosedskih odnosov. Sredi junija je klestila toœa Gospa Mira je po toœi poœakala nekaj dni, tako je videla resniœne uœinke neurja, nato pa je odstranila vse moœno poøkodovane vrtnine. Takoj po neurju je ukrepala tudi tako, da jih je okrepila oz. pognojila s tekoœim organskim gnojilom na osnovi morskih alg bio plantella vrt. Svetovali smo ji, da bo øe boljøi uœinek dosegla s pripravkom na osnovi aminokislin in vitaminov bio plantella vita, ki ga je ravno tako kot bio plantella vrt najbolje dodati skozi list. Ne smemo pozabiti tudi na varstvo pred boleznimi oz. krepitev rastlin s pripravki na osnovi sojinega lecitina bio plantella super-f ali njivske preslice bio plantella natur-f, ki utrjuje celiœne stene in tako rastlino varuje pred razliœnimi boleznimi. Naøo dolgoletno œlanico smo smo tudi spomnili, da po vsakem moœnejøem nalivu zemljo zrahlja, tako bo vzpostavljen boljøi zraœno vodni reæim, vrtnine pa bodo imele boljøe pogoje za rast. Zelenjavni vrt po toœi in pred vroœino Po toœi se zelo dobro obraøœata paradiænik in visok fiæol. Solata tudi ni utrpela veœje økode, saj glave niso priœele 22 Naøa dolgoletna œlana Mira in Maks. Zelenjavni vrt po toœi se bo lepo obrasel pri tem mu bo v pomoœ organsko gnojilo bio plantella vrt.

23 Lepo negovana zelenica z rdeœim javorjem (levo) in brini v obliki topiarjev (desno). Pustoøila krompirjeva plesen V œasu pred in po cvetenju je za zanesljiv in kakovosten pridelek odloœilna pravilna in pravoœasna zaøœita pred krompirjevo plesnijo in koloradskim hroøœem. Za prepreœevanje økode, ki ga povzroœa koloradski hroøœ, pri Jovanovih skrbijo s pravoœasnim in rednim pobiranjem. Svetovali smo tudi varstvo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora verde, ki najbolje deluje na majhne, bolj obœutljive liœinke, ki jih ob pobiranju pogosto spregledamo. Z ukrepanjem proti krompirjevi plesni so bili letos nekoliko prepozni. Ta se je po toœi zelo hitro razbohotila in v dobrem tednu zajela ves pridelek krompirja. Da temu drugo leto ne bo tako, smo svetovali, da krompir øe pred prvimi znaki okuæb varujejo s pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f ali sojinega lecitina bio plantella super-f, ki rastline krepita. Za ekoloøko zaøœito lahko uporabimo tudi bakreni pripravek vivera cuprablau-z. Ker je nasad krompirja æe moœno okuæen, se je Maks odloœil, da cimo krompirja pokosi, tako bo prepreœil prehod plesni na gomolje in prepreœil poslediœno gnitje gomoljev. Z izkopom krompirja bo poœakal pribliæno 14 dni, cimo pa odstranil in seægal na robu vrta. Mira vzorno pazi, da se ne ukvarja s krompirjem preden gre opravljat delo med paradiænik (privezovanje, trganje zalistnikov). Zelo dobro ve, da ta bolezen lahko uniœi tudi pridelek paradiænika. Paradiænika tudi ne zaliva po listih. Svetovali smo ji, da se mokrih ali vlaænih rastlin (tudi jutranja rosa) ne dotika, v mokrem pa naj tudi ne odstranjuje zalistnikov ali trga plodove. Gospod Maks vzorno skrbi tudi za skalnjak, ki ga spomladi pognoji z dolgo delujoœim organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik. V skalnjaku najdemo zelo pisano sestavo rastlin. V œasu naøega obiska so cvetele medvejke, kmalu pa lahko priœakujemo tudi cvetenje maslenic. Lepo se razraøœajo tudi razni sekulenti, nizek japonski javor in øtevilne trajnice. Rob skalnjaka zakljuœujejo grmovnice, ki mu dodajo viøino. Spomladi se zagotovo najlepøe razbohoti magnolija, v tem œasu pa smo opazili, da se na cvetenje pripravljajo tudi razliœne vrste hortenzij. Trata predstavlja osrednji in povezovalni prostor na vrtu, pravi lepotec pa je tudi 30 let star rdeœelistni japonski javor, ki dosega viøino nekaj metrov in nudi idealno zavetje za senœne trajnice. Smrdljivi brin je Maks vzgojil v prav œeden topiar. Med drevesi je jeseni najlepøi ambrovec, poleg njega se æe nekoliko gosto razraøœajo tudi razliœne smreke, ki jih bodo Jovanovi v bliænji prihodnosti nekoliko razredœili, prazen prostor pa najverjetneje dopolnili s tulipanovcem. Lani sta prejela nagrado Kluba Gaia za naj naj skalnjak. Maks je okuæene cime krompirja pokosil. Oskrba trate Maks trati namenja posebno skrb. Zgodaj spomladi in jeseni jo prezraœi, kar omogoœa globoko rast korenin in povzroœa dobro vraøœanje ter utrditev travne ruøe. Za dognojevanje trate uporablja membransko gnojilo plantella formula 365 za trato. Ker se hranila iz membrane sproøœajo postopoma skozi vso rastno dobo, popoln videz doseæemo æe s samo enkratnim gnojenjem. Poleg koønje, zraœenja in gnojenja skrbi øe za zalivanje. Poleti, ko je najveœja pripeka, zaliva zgodaj zjutraj ali pozno zveœer, ko se tla æe nekoliko ohladijo. Upoøteva pravilo, da zaliva raje manj pogosto, pa takrat bolj obilno. Tako voda prodre globlje v tla, od tam pa jo korenine sprejemajo postopoma in po potrebi. Za uniœevanje øirokolistnih plevelov uporablja selektivni herbicid, ki deluje proti regratu, slaku, kislici in ostalim øirokolistnim plevelom. Davor Øpehar Dr. Gaia na terenu Skalnjak in okrasni vrt 23

24 Gaia na obisku Namesto diamantov solata Klub Gaia je bil tokrat na obisku pri naøem œlanu, univerzitetnem profesorju, pravniku, sociologu, politiku, publicistu, pa tudi spretnem vrtnarju dr. Gojku Staniœu ter njegovi æeni Viki v Ljubljani. Pogovarjali smo se z njima o najnovejøih reøitvah v samooskrbnem vrtu. Æivita v veœstanovanjski hiøi v mestu, natanœneje v naøi prestolnici, pa vendarle pridelujeta zelenjavo, sadje in jagodiœevje, in sicer na ekoloøki naœin. Sta namreœ mnenja, da bi lahko imel vsak posameznik domaœo zelenjavo. Pravzaprav verjameta, da bi z uveljavitvijo mnoæiœnega, urbanega, sonaravnega vrtnarjenja ustvarili velike premike glede samooskrbe s hrano, poslediœno pa bi dvignili kakovost æivljenja, saj bi se ljudje ob niæjih stroøkih bolj zdravo prehranjevali. Pa poglejmo, kako sta odgovorila na nekaj zanimivih vpraøanj: Na kakøen naœin bi lahko gospodarneje uporabljali naøo zemljo? Slovenci smo æe sicer narod vrtiœkarjev. Se vam zdi, da bi lahko øe izboljøali samooskrbo s hrano? Dasiravno ima 70 odstotkov slovenskih druæin vrtove, sveæe domaœe sadje in zelenjavo jedo le pol leta. Malo je takønih, ki se preskrbujejo skozi vse leto. Mislim, da je mogoœe v Sloveniji doseœi popolno samooskrbo z zelenjavo in sadjem. Naøe hiøe bi obdali s skromnimi zimskimi vrtovi in se hkrati povezali z lokalnimi kmetovalci, tako da bi pri njih kupovali nesporno pridelana æita in zdravo meso. Res je, da bi potrebovali øe nekaj zemlje v drugih dræavah ali vsaj urejen sistem s pridelovalci po principih poøtenega trgovanja, bi pa na ta naœin prihranili pribliæno milijardo evrov. Izdali ste vrsto knjig, v kratkem bo luœ sveta ugledala 43. z naslovom Sonaravni vrt na strehi. Pa se najprej ustaviva pri slednjem. Kdaj in zakaj ste ga pravzaprav uredili? Vse æivljenje sem vajen æiveti z vrtom. Imeli smo ga pred hiøo, kjer smo kasneje morali urediti dodatna parkiriøœa. Ker imava oba z æeno zelo rada sveæo solato, sem se spomnil, da lahko vrt naredim na strehi dnevne sobe. Pisalo se je leto Sœasoma pa se je izkazalo, da je to izvrstna reøitev. Uœim se od strokovnjakov sonaravnega vrtnarjenja in v to res verjamem. V zadnjih letih smo dosegli, da imamo vsak dan v letu veliko skledo sveæe solate, zelenjavno prilogo, na zelo majhnem podroœju okrog hiøe pa pridelamo øe veliko sadja. 24 Knjigo Sonaravni vrt na strehi ste napisali tako, da je uporabna kot praktiœen priroœnik za vsakogar, ki bi se sam lotil vrtnarjenja v mestu. Kaj bodo œlanice ter œlani Kluba Gaia lahko prebrali v njej, ko jim bo priøla pod roke? Knjigo sem napisal kot poroœilo o tem, kako delam na vrtu na strehi v kombinaciji z zimskim vrtom. Cilj je namreœ, da bralci dobijo zelo konkretne dodatne informacije, kako se lotiti tovrstnega vrtnarjenja. Na spletni strani sta sicer javno dostopna uvod in kazalo, tako da lahko vsak podrobneje pregleda, kaj natanœno bo vkljuœeno v knjigo. Slednja bo hkrati tudi zbornik drugih slovenskih inovativnih podjetnikov in Slovencev, ki imajo na podroœju urbanega vrtnarjenja zelo zanimive lastne doseæke. Ob tem je dodana druæbena dimenzija, ker verjamem, da bi bilo dobro, œe bi øtiri milijarde ljudi, ki æivijo v mestu, dejansko uporabili ta prototip. Knjiga bo sicer izøla v avgustu. Do konca julija sprejemamo prednaroœila. Za œlane Kluba Gaia pa bo na voljo po posebno ugodni ceni. Svojih tovrstnih veøœin ne izraæate le na vrtu na strehi, ampak sadje in zelenjavo gojite tudi na terasi, v zimskem vrtu pred dnevno sobo, na stenah hiøe in na majhnem zemljiøœu okoli hiøe. Kako so urejene vaøe vrtnarske povrøine? Na strehi, kjer je pribliæno 20 m 2, sadim okrog 50 vrst razliœnih rastlin. Gre za izjemno intenzivno pridelavo. Okrog hiøe imamo øe 30 m 2, ki jih izkoriøœamo predvsem za pridelavo beluøev, fiæola in krompirja. Na preostalih 143 m 2 pa raste sadno drevje ter jagodiœevje. Stene hiøe so do sedmih metrov obrasle s trto, figami in marelicami, kar pomeni dodatnih 190 m 2 pridelovalnih povrøin. Na majhni povrøini pridelate ogromen pridelek. Kako do takønega uspeha? Pridelamo 300 kg zelenjave, 277 kg sadja (31 kg jagodiœja, 100 kg grozdja). Naœrtujem izdelavo novih gred, prilagojenih starejøi populaciji. Odprt problem je tudi deæevnica, saj je treba narediti rezervoar, ki bo na tleh. Brez ljubezni ni niœesar moja æena ljubi solato in jaz ljubim njo. Nekateri svojim dragim darujejo diamante, jaz ji darujem vsak dan sveæo zelenjavo.

25 Letos smo imeli kar dve pozebi. Velika nadloga so mravlje, ki jih je teæko odstraniti, na strehi pa ni voluharjev, miøi, srnjadi, itd. Paradiænike jemo æe v zaœetku junija, pa vse do boæiœa. Sredi maja æe obiramo takøne kumare. Sredi decembra posejem semena v lonœke, potem pa rastline poœasi rastejo v zimskem vrtu. Konec januarja jih prepikiram v lonœke, sredi marca pa so sadike æe zelo razvite, tako da jih preadim v grede na strehi pod folijo. Ker je takrat veliko sonca, rastline lepo rastejo, zato imamo zgodnji krompir æe v zaœetku maja, brokoli in kumare dva tedna kasneje, paradiænike pa jemo prve dni junija in vse do konca decembra. Semena sicer kupujem, sadike pa si izmenjavamo med sosedi ter øirøim sorodstvom in prijatelji. Katera sredstva uporabljate za oskrbo rastlin? Vsa ta leta uporabljam organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik, uleæan konjski gnoj ter hiøni kompost. Za odpornost proti boleznim poskrbim z visokokakovostnim naravnim sredstvom iz izvleœka njivske preslice bio plantella natur- f, za zatiranje økodljivcev pa bio plantella flora kenyatox verde, ki je iz naravnega piretrina. Kdaj in koliko jih zalivate? Na vrtu na strehi sta pripeka in veter zelo moœna. Moje grede so tako izolirane s tervolom, vendar se vseeno v enem dnevu posuøijo, tako da zalivam vsak dan. Preizkuøam nove naravne materiale, s katerimi se bo frekvenca zalivanja lahko uspeøno podaljøala na veœ dni. Glede na izkuønje, ki sem jih pridobil, bom priøel øe do nekaterih novih reøitev. Za konec lahko izpostavim øe vaø citat, ki pravi:»avtomobili so mi pojedli vrt, zato sem nad dnevno sobo naredil grede.«rekli bi lahko, da se v vsaki stvari skriva in najde kaj dobrega. Vas lahko za konec prosim, da nam razkrijete øe svoje optimistiœne naœrte za prihodnost. Ko je leta 2009 nastopila svetovna kriza, sem se lotil analize glavnih svetovnih problemov in napisal knjigo Naœela sreœe, v kateri sem objavil druæbene zakonitosti, ki jih je treba spoøtovati, œe œloveøtvo misli preæiveti. Dejstvo je, da æe danes obstajajo tehniœno-tehnoloøke reøitve, ki omogoœajo trajnostni naœin æivljenja, vendar na svetu vladajo fosilni in drugi lobiji. V knjigi Moœ svobode sem utemeljil ekoistiœno druæbeno ureditev. Tudi v prihodnje bom objavljal knjige o tem, kaj narediti, da bo konec gospodarske krize, da bo zaposlenost veœja in da se bo kakovost vseh sedem milijard ljudi bistveno poveœala. Katja Øtucin Gaia na obisku PREDNAROŒILO ZA KNJIGO SONARAVNI VRT NA STREHI ZA ŒLANE KLUBA GAIA 18,00 EUR Naroœnik: (obvezen podatek Naslov: (obvezen podatek) Vaøa davœna øtevilka (œe ste zavezanec za DDV) telefon:. Vaø e-naslov Kontaktna oseba. Naroœamo izvodov knjige»sonaravni vrt na strehi«v prednaroœilu po ceni 19,90 evrov z vkljuœenim 8,5 % DDV. Po izidu bo cena knjige 25,50 evrov. Znesek nakaæite na G.STANIŒ-SVETOVANJE d.o.o., Kraøka ulica 12, 1000 Ljubljana, na transakcijski raœun pri SKB d.d. najkasneje do 31. julija Naroœilnico lahko poøljete po poøti ali na gstanic.svetovanje@siol.net. Podpis (in æig): 25

26 Poletne setve Pogled na bujno rastoœi vrt poleti je prav prijeten. Okusni pridelki nam bogatijo tudi jedilnik, zato so nekatere gredice v juliju lahko æe prazne. Kaj bomo torej sejali v tem mesecu? Zelenjavni vrt Vso pomlad smo sejali rukolo, œas za setev pa je øe vse do konca avgusta. Sejemo jo prostoroœno kjerkoli v vrtu in trgamo mlade listiœe, ki imajo prijetno oster okus. Rukola bo s svojim okusom popestrila razliœne solate in morske jedi. V poletni vroœini jo redno zalivajmo, da se izognemo obisku bolhaœa, ki v listih rukole dela luknjice. V prvi polovici julija øe sejemo endivijo, ki bo najbolje rasla v druæbi fiæola, pora in kapusnic, medtem ko peterøilja in zelene ne mara preveœ. Od sort endivije je eskariol rumena odporna na suøo in nizke temperature ter jeseni oblikuje velike kopaste rozete, ni pa primerna za skladiøœenje. Dobro se skladiøœi eskariol zelena, ki je øe posebno odporna na slabo jesensko vreme. Njene zelene rozete lahko reæemo tudi pozimi. Deœja glava ima mehke, rahlo navznoter zavihane liste, zanimiva je pankalijerka s fino nakodranimi listi, ki je odporna tako na vroœino, kot na mraz in pa sorta malan. Ljubitelji solate v juliju øe lahko sejete krhkolistno solato great lakes, saj tudi v poletni vroœini oblikuje lepe zelene glavice. Za obogatitev solat so primerne tudi rdeœe redkvice (velike redkvice falco, rdeœe bele lanquette), ki se odliœno obnesejo v meøanem posevku s solato in kreøo. Poleti skrbimo, da bodo tla dovolj vlaæna, saj bomo s tem prepreœili puhlost in olesenitev redkvic. Do konca julija sejemo na sonœno mesto in v bogata tla sladki komarœek. Ta vrtnina je znaœilna po moœnih, zelo odebeljenih mesnatih listnih pecljih, imenovanih glava. Œe æelimo vzgojiti posebno neæne glave, jih z zasipanjem belimo. Pridelek pobiramo oktobra in novembra, iz glav delamo juhe in okusne omake za riæoto ali kot dodatek mesnim in krompirjevim jedem. Komarœek je okusen tudi v solati. Kitajsko zelje sejemo neposredno na prosto konec julija in v zaœetku avgusta na grede, s katerih smo pobrali korenœek, stroœji fiæol, grah ali zgodnji krompir. Predvsem lepo bo kitajsko zelje uspevalo v topli jeseni. Œe nam ostane øe kaj prostora Zapolnimo ga lahko s setvijo øe mnogih drugih vrtnin. Julija posejemo zgodnji ohrovt (vertus) in zgodnje zelje (ditmar, tucana F1). Po enem mesecu sadike presadimo na stalno mesto. Sejemo tudi korenœek (amsterdamski, pariøki) in peterøilj (kodrolistni mooskrause, domaœi listnik za aromatiœne liste in berlinski srednje dolgi za uporabo korenov in listov). Do kalitve, ki lahko traja kar nekaj œasa, naj bodo tla dovolj vlaæna in nekoliko osenœena. Poleti sejemo tudi blitvo (sorti srebrnolistni). Vrste blitve naj bodo med seboj nekoliko bolj oddaljene, kasneje pa jo v vrsti redœimo na razdaljo 30 cm. Listna rebra in peclje pripravljamo kot øparglje, listi pa so s krompirjem skoraj nepogreøljiv dodatek ribjim jedem. V juliju sejemo œrno redkev (zimska œrna), vse do srede avgusta pa belo redkev (ledena sveœa). Slednja hitro raste in æe po sedmih tednih lahko uæivamo odliœne bele redkve. Andreja Tomøiœ 26

27 Najpogostejøa vpraøanja o oleandru Oleander je zelo priljubljena cvetoœa rastlina, ki jo na Primorskem sadimo na prosto, v celinskem podnebju pa gojimo kot posodovko. Praviloma za gojenje ni preveœ zahtevna, ob nepravilni oskrbi pa lahko naletimo tudi na teæave, kot so: øibko cvetenje, napadi razliœnih bolezni in økodljivcev ter hiranje rastline. Poglejmo si nekaj najpogostejøih vpraøanj, na katere naletimo pri gojenju oleandra. Zdrav grm oleandra Okrasni vrt Kdaj in kako obrezujemo oleandre? Prøica Spomladi oleandru obreæemo mladike, ker novi poganjki zrastejo zelo hitro navzgor. Cvetijo na lanskoletnih poganjkih, zato le-te obreæemo samo polovico. Odstranimo nezaæelene veje. Œe æelimo bolj koøato razrast, ob koncu cvetenja obreæemo vrøiœke. Kdaj presajamo oleandre? Mlade oleandre presajamo spomladi vsako leto, starejøe pa takrat, ko to potrebujejo. Za presajanje uporabimo kvalitetno petkomponentno zemljo plantella balkonia. Kako in s œim lahko gnojim oleander? Za gnojenje teh rastlin uporabimo tekoœe gnojilo za cvetoœe rastline na osnovi alg in vitaminov plantella cvet, ki pripomore tudi k veœji odpornosti rastlin. Poleti gnojimo enkrat tedensko, konec septembra poœasi prenehamo z dognojevanjem, da se rastlina œez zimo lahko spoœije. Kdaj in kako ga razmnoæujemo? Oleandre razmnoæujemo s potaknjenci œez celo leto, najbolj pa se obnese razmnoæevanje v juniju in juliju. Za boljøe vkoreninjenje uporabimo plantella rhizopon II. Kaj narediti, œe ga je poøkodovala toœa? Po neurju najprej s økarjami gladko odreæemo polomljene in poøkodovane dele. Nato rastlino poøkropimo z naravnim fungicidom bio plantella natur fr na osnovi preslice, ki bo prepreœil, da bi skozi poøkodbe vdrle gliviœne bolezni. Nato oleander poøkropimo øe z naravnim vitaminskim kompleksom in stimulatorjem rasti in cvetenja bio plantella vita, ki rastlino okrepi in pripomore k hitrejøi obnovi, rasti in cvetenju. Œe oleander ni veœ lepo zelen, slabo cveti in raste, listi se svetlikajo in so neenakomerne srebrno-zelene barve? Uøi Po vsej verjetnosti je rastlino napadla prøica. Vzamemo poveœevalno steklo in pregledamo spodnje strani listov. Œe odkrijemo male æivalice, ki se zadræujejo tam in srkajo rastlinski sok, rastlino poøkropimo z naravnim akaricidom bio plantella aktiv na osnovi kalijevega mila. Økropimo zgodaj zjutraj, da se nanos poœasneje suøi. Pripravek namreœ deluje le toliko œasa, dokler se ne posuøi. Ob moœnejøem napadu uporabimo akaricid vivera vertimec. S œim odpravimo uøi z oleandra? Uøi se na oleandru pogosto pojavijo. Napadajo cvetne popke in liste, iz katerih sesajo rastlinski sok. Ker izloœajo sladko tekoœino medeno roso, postane cela rastlina precej lepljiva. Nevarne so predvsem zato, ker prenøajo viruse. Uøi lahko uœinkovito zatiramo z naravnim insekticidom bio plantella flora kenyatox verde, s katerim økropimo zgodaj zjutraj ali z naravnim insekticiom bio plantella aktiv. Oleander je lepljiv in slabo raste. Kaj je narobe? Po vsej verjetnosti se je na rastlini pojavil kapar. Oleander umijemo z raztopino vode in mila, nato pa poøkropimo s sredstvi na osnovi ogrøœiœnega olja ali insekticidi za ta namen. Ali je oleander res strupen? Ja, oleander spada med najbolj strupene rastline na svetu. V rastlinskem soku sta glikozida oleandrin in neriozid, ki povzroœata otrplost koæe. Nevaren pa je tudi glikozid rosagenin v skorji rastline, ki deluje podobno kot znan strup strihnin. Za odraslo osebo je nevarno zauæitje desetih listov, za otroka pa je lahko dovolj æe en list. Rastlina je toksiœna tudi potem, ko se posuøi. Nevenka Breznik 27

28 Revija Vzajemnost predstavlja Tudi spomin moramo razgibavati Œloveøke mentalne sposobnosti zaœnejo upadati dokaj zgodaj (od 19. leta naprej), vendar najnovejøe raziskave kaæejo, da z ustreznim naœinom æivljenja tako spominske sposobnosti, kot tudi zbranost ostanejo v dobri kondiciji øe v pozni starosti. Tako kot urimo svoje telo in smo fiziœno zmogljivejøi, tako s primernimi aktivnostmi in ob primerni prehrani izboljøujemo tudi svoj spomin. Zdravila, ki bi izboljøevalo spomin, øe ne poznamo, navedli pa bomo nekaj praktiœnih naœinov, s katerimi ohranjamo spominske sposobnosti. Da si nekaj zapomnimo, moramo biti pozorni. Pozornost usmerimo samo na tisto informacijo, ki si jo æelimo zapomniti in ne poœnemo veœ stvari hkrati. Veœina ljudi tudi starejøih si zapomni informacijo tako, da jo prebere ali jo vidi (vidni tipi) ali pa si stvari zapomni, œe jih sliøi (sliøni tipi). Ne glede na to, kakøen tip uœenja je za nas znaœilen (vidni, sluøni), je koristno in smotrno, da aktiviramo tudi druga œutila. Novice, informacije, podatke poskusimo povezati z barvami, vonji, okusi, tipanjem. Nove stvari si bomo bolje zapomnili, œe jih poveæemo z informacijami, ki jih æe poznamo. Informacije, ki si jih æelimo zapomniti, zapisujemo v beleæko, oblikujemo opomnike, bolj zahtevne informacije pa v pregledne miselne sklope. Ponavljanje uœenega je prastara metoda, ki pomaga utrditi asociativne poti v moæganih, kar pomeni, da si nekaj bolje in trajneje zapomnimo, œim veœkrat informacijo potrebujemo in jo prikliœemo v spomin. Naroœam glasilo Priimek in ime Leto rojstva Ulica in hiøna øtevilka Kraj in poøtna øtevilka Telefon Datum Podpis Izpolnjeno naroœilnico poøljite na naø naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana. S spremembami æivljenjskih navad lahko korak za korakom 0bistveno poveœujemo spominske sposobnosti ter pospeøimo delovanje naøih moæganskih celic. Veœ preberite v poletni øtevilki Vzajemnosti. Revija Vzajemnost je namenjena upokojencem in izhaja vsak prvi œetrtek v mesecu. V osemintridesetih letih je postala za nesljiva spremljevalka sta rejøih ljudi, saj verodostoj no piø e o pokojninskih temah in raz - no vrstnih socialnih preje m kih. Svojim naroœnikom brez plaœno, pisno in po telefonu od govarja na pokojninska in premo æenjskopravna vpraøa nja ter vpraøanja s podroœja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejøe in osebne stike. V Vzajemnosti so koristni œlanki o zdravju, prehrani in gibanju, œemur moramo v zrelih letih posvetiti øe posebno pozornost. Prav tako pa tudi druæenju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakøen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejøih. Ne manjka niti branja za razvedrilo, kriæank, vzorcev roœnih del in nagradnih iger. Za druæenje svojih bralcev skrbi tudi z brezplaœnimi malimi oglasi, prek katerih si naroœniki iøœejo partnerje in prijatelje. Naroœniki pa so tudi œlani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko v veœ kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliøœih uveljavljajo razliœne popuste. Imajo pa øe tudi øtevilne druge ugodnosti. Revija ni v prosti prodaji. Polletna naroœnina je 11,40 EUR. Veœ o reviji na Za veœ informacij ali BREZPLAŒNI OGLEDNI IZVOD pokliœite na tel. øtevilko:

29 Avrikelj Jugozahodno poboœje Golega vrha. Œe si hoœemo ogledati razkoøje æivorumenih kobulastih cvetov nad roæico nenavadno mesnatih listov lepega jegliœa, se moramo od marca do julija podati visoko v gore, saj je najbolj pogost na apnenœastih tleh alpskega sveta. Zato smo se v zaœetku maja odpravili proti Kamniøko-Savinjskim Alpam, kjer smo v skalnih razpokah nad Zgornjim Jezerskim obœudovali to lepo hribovsko, spomladansko cvetlico. Slovenski naravni biseri Kot nam je zaupal domaœin, znani slovenski alpinist in dober poznavalec ondotnega rastlinstva Drejc Karniœar, je nad ledeniøkima dolinama Ravenske in Makekove koœne veœ rastiøœ avriklja ali lepega jegliœa in mi smo se podali proti tistemu na jugozahodnem poboœju Golega vrha (1788 m). Ko smo se po dolini Kokre in Jezernice pripeljali do Zgornjega Jezerskega, smo pot nadaljevali proti umetnemu Planøarskemu jezeru na zaœetku Ravenske koœne ter pri Gostiøœu ob jezeru zavili desno mimo turistiœne kmetije Ancelj in se malo pred Gorniøkim centrom Davo Karniœar ustavili na makadamskem parkiriøœu, od koder nas je planinski kaæipot usmeril levo navkreber proti Golemu vrhu. Po dobri uri hoje po precej strmi gozdni markirani poti smo na nadmorski viøini okrog 1500 metrov v skalnih razjedah in na prebujajoœih se gruøœnatih tratah zagledali prve primerke avriklja, ki sodi poleg: planike, encijana, sleœa in murke med simbolne alpske rastline. Najprej so se pod apnenœastim skalovjem na gozdni meji razkazovale posamezne rastline, pozneje pa jih je bilo veœ in veœ in æivorumene avrikljeve zaplate so kmalu prevladovale sredi sivo-zelene kulise in naznanjale, da se je tudi tu gor zaœel nov rastni ciklus. Prijetno diøeœi cvetovi Avrikelj ali lepi jegliœ (Primula auricula) spada v druæino jegliœevk in je bliænji sorodnik bolj znane trobentice (brezstebelnega jegliœa). Na do 25 centimetrov visokih steblih so zlato rumeni cvetovi, zbrani v kobulastem socvetju. Posuti so z moknatim poprhom in prijetno diøeœi. Venec je lijakasto zaprt in proti goltu belkast, œaøa pa je zvonasta in veœkrat krajøa od venœne cevi. Debeli, mesnati, celorobi ali nazobœani, zimzeleni pritliœni listi so zelo znaœilne oblike in spominjajo na uho, iz œesar izhaja tudi avrikljevo latinsko ime auricula. Tvorijo listno roæico, tako da lepi jegliœ zlahka spoznamo tudi takrat, ko ne cveti. Œeprav je obiœajno rastiøœe avriklja v alpskem pasu med 1500 in 2500 metri nad morjem, pa se je kot ostanek poledenitve ohranil tudi na hladnejøih mestih Æivorumeni cvetovi v zunaj tega obmoœja in na niæjih kobulastem socvetju. viøinah. Med poledenitvami so se namreœ alpske rastline umaknile ledenemu pokrovu proti jugu, ko pa se je podnebje otoplilo, so lahko preæivele le tam, kjer je bilo krajevno dovolj hladno: v udornih jamah, soteskah in reœnih dolinah. Tako ga pri nas najdemo tudi v Økocjanskih jamah, Trnovskem gozdu, na Orleku, Donaœki gori, Boœu, v zasavskih hribih, dolini Kolpe in Brdih. V Alpah je avrikelj dokaj pogost in ni zelo ogroæen. Bolj pa je v nevarnosti na nealpskih nahajaliøœih, kjer ga je manj in ga ogroæajo predvsem tisti, ki ga izkopavajo, da bi ga prenesli v svoje skalnjake. Zato je bil lepi jegliœ na Øtajerskem zavarovan æe leta 1915, na obmoœju celotne Slovenije pa sedem let pozneje. Boris Dolniœar Njegovo rastiøœe so skalne razpoke. 29

30 OS V DOMZ V ALE VRTNARI Ko delo postane igra Mladi vrtnar Øolski vrt smo v øolskem letu na predmetni stopnji urejali uœenci v okviru izbirnih predmetov OKOLJSKA VZGOJA I, II, in III (7., 8., in 9. razredi) pod mentorstvom uœiteljice K. Vodopivec Kolar. Jeseni 2011 smo vrt uredili (populili plevel, postrigli zeliøœa) ter obrali pridelke ter ga pripravili na mirovanje v zimskem œasu. Uœenci izbirnega predmeta RASTLINE IN ŒLOVEK pod mentorstvom M. Kanduscher so jeseni posadili œebulnice (tulipane in perunike). V marcu 2012 smo vrt prekopali ter ga pognojili s hlevskim gnojem. Prekopali in pognojili smo jagode ter uredili trajnice zeliøœa. Konec aprila smo posadili: krompir, korenœek, œebulo, œesen in posejali solato. V maju in juniju smo vrt skoraj vsak teden urejali (osipali krompir, pulili plevel, redœili korenœek, solato, strigli zeliøœa ). Posadili smo øe sadike sonœnic, ki smo jih vzgojili v uœilnici, ter posejali semena razliœnih jedilnih in okrasnih buœ. Æe komaj œakamo naøe pridelke, jagode so æe dozorele! Osnovna øola Domæale, uœenci in mentorici Ana Anæur Cotman in mag. Katarina Vodopivec Kolar 30

31 Prepreœimo razmnoæevanje komarjev Z uæitki toplega in brezskrbnega poletja pridejo tudi nadleæni komarji. Motijo naø poœitek in s svojimi piki povzroœajo nadleæna rdeœa otekla mesta in srbeœico. Veœje øtevilo komarjev zasledimo predvsem v naseljih, ki imajo v bliæini kakøen vodni vir ali pa so blizu gozda. Idealno mesto za razvoj komarjev so stojeœe povrøinske vode. Pri nas se v zadnjih letih pojavlja tudi tigrasti komar. Velik je med 1 in 8 mm, je œrn z belo vzdolæno œrto na hrbtu in belimi pasovi na nogah. Je zelo agresiven in se, œe ga primerjamo z veœino drugih vrst komarjev, hrani predvsem podnevi. Tigrasti komarji so slabi letalci in se zadræujejo bolj pri tleh. Preletijo lahko le do 200 m, zato je njihovo æivljenjsko okolje precej omejeno. Za razmnoæevanje potrebujejo zelo majhno koliœino stojeœe vode. Odliœne pogoje za odlaganje jajœec predstavljajo tudi mokra okolja, bogata z listjem in odpadki. V veœjih mlakah ali jezerih liœink tigrastega komarja ne najdemo. Samci in samice se hranijo s cvetnim nektarjem, samice pa tudi s krvjo. Razvoj tigrastega komarja od jajœeca do odraslega osebka traja spomladi od 15 do 20 dni, poleti pa se ta œas skrajøa na 6 do 8 dni. Æivljenjski krog komarjev sestavljajo øtiri stopnje: jajœece, liœinka, buba in odrasel osebek. Samica lahko æivi veœ kot 1 mesec in v tem œasu proizvede okoli jajœec. Za vsak nov cikel potrebuje nov krvni obrok. Jajœeca odloæi nad vodno gladino. Na suhem so lahko najmanj eno leto, izleæejo pa se nekaj dni po tem, ko jih zalije voda. Pri nas se prve liœinke tigrastega komarja izleæejo v aprilu ali maju, odrasli osebki pa preæivijo nekje do oktobra ali novembra. Ozrimo se naokrog Preventiva je najuœinkovitejøe sredstvo v boju proti komarjem. Prepreœiti je potrebno razvoj liœink komarjev v stojeœi vodi. Sprehodimo se po vrtu in poglejmo, kje vse imamo ujeto vodo. Moæna gojiøœa so razne posode, vedra, zalivalke, sodi in kadi z vodo, ki jih imamo na vrtovih za zalivanje ali napajanje æivali. Prav tako je potrebno nameniti pozornost vodi, ki stoji v podstavkih za roæe. Œe se ozremo malo viøe, lahko ugotovimo, da imamo zamaøen æleb, v katerem zastaja voda. Primerno gojiøœe za komarje so tudi vdolbine na plastiœnih ponjavah, kjer se je nabrala voda. Problem prav tako Nevarna bolezen - miøja mrzlica Pojavlja se æe v Prekmurju, na Øtajerskem in Dolenjskem, pa tudi na Koroøkem, zato je prav vedeti, kaj nam je storiti, œe v svojem domu naletimo na miøje iztrebke. Ker je nevarnost vdihovanja økodljivih delcev iz iztrebkov miøi lahko vzrok obolenja, jih v hiøi ne odstranjujemo s sesalnikom, obmoœje z iztrebki poøkropimo in tako prepreœimo dvigovanje prahu. Œe so økodljivci æe prisotni v poslopju ali shrambi, je priporoœljiva uporaba rodenticidov ali mehanskih izdelkov za zatiranje glodavcev. Pri manjøem pojavu miøi se lahko uporabi biotoll deratizacijsko lepilo, ki se namaæe na karton in postavi ob steno na mestih, kjer se æivali zadræujejo. Pri veœjem øtevilu miøi in podgan je priporoœljiva uporaba izdelkov glodacid plus ali ratimor. Vabe so namenjene zatiranju økodljivcev v razliœnih okoliøœinah, so pa varne za otroke in domaœe æivali. Parafinski bloki so primerni predvsem za prostore z viøjo zraœno vlago, za zatiranje sive podgane v kanalizacijskih jaøkih in odtoœnih sistemih ter miøi, ki se nahajajo izven stavb. Parafinske bloke je potrebno zavarovati z deskami, tako da domaœe æivali ne pridejo v stik z njimi. Prav mehka vaba je pri teh økodljivcih najbolj priljubljena, uœinkovita v majhnih koliœinah, je pa zelo jeøœna, zato jo æivali rade izberejo. lahko predstavljajo nevzdræevani vaøki vodnjaki, ribniki in kanalizacijski jaøki. Kako se zaøœititi Poleg doslednega pregledovanja in odstranjevanja zgoraj zapisanih moænih razmnoæevalnih mest komarjev, si lahko pomagamo tudi pri zaøœiti notranjih prostorov. V vroœih poletnih mesecih, ko spimo pri odprtem oknu, je priporoœljivo na okna namestiti mreæe proti komarjem, ki jim prepreœijo vstop v notranje prostore. Komarje v stanovanju zatiramo z effect univerzalnim insekticidom v aerosolu. Dodano ima aromo citronele, ki prijetno osveæi prostor. Pred uporabo sredstvo dobro pretresemo. Za zaøœito 20 m 2 velikega prostora zadostuje pet sekund prøenja. Œe sredstvo razprøimo v vse øtiri kote prostora, doseæemo øe boljøi rezultat. Primeren je za uporabo predvsem v bivalnih prostorih, a ga lahko uporabljamo tudi na terasah, v kampih Sredstvo nam nudi takojønjo in dolgotrajno zaøœito. Saøa Klanœar Dom brez mrgolazni 31

32

33 Gaina poletna kriæanka Med vsemi, ki boste do 17. avgusta na naø naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika s pripisom»gaina poletna kriæanka«poslali pravilno reøitev gesla v kriæanki, bomo izærebali 5 sreœneæev in jih bogato nagradili. Kot 1. nagrado bomo podelili Gain enodnevni izlet, za 2. in 3. nagrado bosta nagrajenca prejela Bio plantella paket izdelkov, za 4. in 5. nagrado pa bomo sreœneæa oblekli v barvasto majico Kluba Gaia. Imena izærebancev bomo objavili v septembrski øtevilki revije Gaia in na spletni strani Gaina poletna kriæanka Izpiøi geslo iz obarvanih polj ter ga poølji na naø naslov! 33

34 Podarjamo še 50 MAJIC Velja Velja do do avgusta. avgusta. Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novincem: Meta Bačnik, Medvode Maridi Urbanija, Kisovec Olga Breznik, Apače Nataša Kocjančič, Postojna Nuša Koščak, Vrhnika Ljubica Tratnik, Idrija Nagrajenci, ki so razširili članstvo v Klubu Gaia prejmejo PLANTELLA TABS ZA CVETOČE RASTLINE: Melita Iršič, Slovenske Konjice Tatjana Štaher, Muta Ivanka Habat, Trzin ZVESTOBA SE SPLAČA, GAIA jo POPLAČA Polde Špingler, Celje Ivan Denžič, Pišece Venka Čopkov, Postojna Lučana Zavadlav, Šempeter pri Gorici Alojz Krejan, Ravne na Koroškem Matija Halič, Ig Stanka Jeraj, Rečica ob Savinji Vita Sodja, Jesenice Hilda Hrastnik, Vuzenica Danilo Torjan, Ilirska Bistrica NAGRAjENCI NATEČAjEV IZ junijske številke NAj VRTNICA: Maruša Letnar, Aleksndra Bačnar, Zdenka Markovič MOj CVETOČI SKALNjAK: Marija Kavčič, Mira Mihovec in Ladislav Jalševac REBuS - KAj je PRAVA REšITEV: Marija Brečko, Franc Gošar, Jožica Blagojevič AVANTURA Sodelujte v nateœaju Naj, naj doseæek naøih œlanov potovalni kotiœek Dragi Gaiani, œe æelite sodelovati v naøem najveœjem nateœaju, poøljite œim prej slike primerne resolucije in morda si boste prav Vi prisluæili bogato nagrado za NAJ VRTNO STVARITEV. September v MAKEDONIJI Skopje, Bitola, Ohrid, Albanija in øe marsikaj 6. do 11. september 333 E polenzion Vstopnine vkljuœene Prijave in rezervacije: Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana, , , info@avantura.si, 34 Nagrade bomo podelili za naslednje kategorije: NAJ otroøka pomoœ v vrtu, NAJ balkonske kombinacije, NAJ okrasna gredica, NAJ grmovnica ali drevo, NAJ skalnjak, NAJ zelenjavni kotiœek na vrtu, NAJ zelenjava v posodi ali obeøanki, NAJ zeliøœni vrt, NAJ nenavaden plod, NAJ vrtna trata.

35 Ekskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustov Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kupon œke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene prodajalne, navedene v glavi kuponov in œlansko izka z nico. Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov na fotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah. Novost tokratne ponudbe je kupon po lastni izbiri Gaiana, ki ga uporabite za izbrani izdelek. Kuponœke boste lahko uve ljavljali do doloœenega datuma na kuponœku. V vseh prodajlnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka KGZ Krpan, EuroGarden, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, Inpos, KZ Laøko, KZ Sava Lesce, KZ Cerklje z.o.o. in KZ Domæale. Plantella CVET 3 L Bio Plantella VRT 3 L Bio Plantella FLORA KENYATOX VERDE, 500 ml Bio Plantella NATUR FR 500 ml Bio Plantella ARION +??? 500 g Effect INSEKTICID PROTI OSAM IN SRØENOM, aerosol, 750 ml 20 % popusta 20 % popusta 20 % popusta 20 % popusta 20 % popusta 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Effect UNIVERZALNI INSEKTICID, aerosol, 400 ml 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do % popusta Bio Plantella VRT 1 L Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Effect VELIKI MUHOLOVEC in Effect HIØNI MUHOLOVEC 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Plantella REPEL, odganjalec maœk in psov, 1 L 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Neopermin 1 kg 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Plantella TOTAL R 750 ml Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Bio Plantella GEL PROTI POLÆEM, 1 L 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Bio Plantella NUTRIVIT univerzal, 3 kg 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do % popusta Bio Plantella AKTIV 500 ml ali 1 L Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Bio Plantella NUTRIVIT za paradiænik in plodovke, 1 kg 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Bio Plantella NUTRIVIT za jagode in jagodiœevje, 1 kg 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv ob nakupu izbranega izdelka na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri 20 % popusta trgovec obvezno vpiøe ime izdelka Vrednostni kupon je unovœljiv ob nakupu izbranega izdelka na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Merkurjeve ugodnosti za člane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja! BIO PLANTELLA NUTRIVIT ZA LISTNASTO ZELENJAVO, 1 kg 100% organsko gnojilo viøje vrednosti, ki ima hranila posebej prilagojena za gojenje listnate zelenjave. -20% Redna cena: 5,39 4,31 PLANTELLA TABS gnojilo za balkonsko cvetje, 140 g Gnojilo v tableti za pravilno in enakomerno prehrano balkonskega cvetja. Vsebnost glavnih hranil zagotavlja bujno cvetenje, spodbuja pravilen razvoj korenin in izboljøa odpornost rastlin na stres. -20% Redna cena: 5,79 4,63 PLANTELLA CVET, 1 L Visokokakovostno tekoœe gnojilo, obogateno z vitamini za gnojenje vseh vrst cvetoœih sobnih, okenskih, balkonskih in vrtnih rastlin ter za bistveno veœ cvetov. -20% Redna cena: 5,29 4,23 BIO PLANTELLA AKTIV, 500 ml Naravni insekticidni koncentrat na osnovi kalijevih soli maøœobnih kislin za zatiranje mehkokoænih insektov, kot so listne uøi, prøice in resarji na vrtninah, sadnem drevju in okrasnih rastlinah. -20% Redna cena: 4,29 3,43 EFFECT UNIVERZALNI INSEKTICID PROTI OSAM IN SRØENOM, 400 ml Je kontaktni insekticid v spreju z dokazanim uœinkom, namenjen zatiranju os in srøenov. Posebna formula dveh aktivnih snovi povzroœi takojønje uniœenje nadleænega mrœesa, deluje pa tudi podajøano. -20% Redna cena: 7,89 6,31 Ponudba velja od do oz. do razprodaje zalog. Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi kupona ali Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom.

36 Avstrija in Italija VRTOVI TIROLSKE ODHOD: SOBOTA, 22. SEPTEMBER 2012 (2 dni) ODHODI: Maribor ob 04.00, Celje ob 05.00, Ljubljana ob (v primeru več kot 6 prijavljenih na Primorskem, še prevoz iz Sežane do Ljubljane). Gaini izleti 1. dan: Slovenija LIENZ BRIXEN BOLZANO Seeboden - ogled JAPONSKEGA VRTA in bogate zbirke bonsajev Vrtnarski center v Lienzu in AVANTURISTIČNI VRT vrtnarja Reiferja v Varnu SAMOSTANSKI VRT Neustift v mestu Brixen Južno tirolska vinska cesta ter degustacija odličnih lokalnih vin. Prenočevanje in večerja v mestu Bolzano. 2. dan: MERANO DOLOMITI LAGO DI GARDA Slovenija sadjarska dolina Vinschgau in znano turistično središče Merano, ogled mesta in botaničnega vrta pri graščini TRAUTMANNSDORF dolina reke Adiže mimo Trenta do slikovite doline VAL DI NON, panoramski ogled razgibane in zanimive sadjarsko vinogradniške pokrajine, center vzgoje jabolk MELINDA vožnja do Lago di Garda, mesto Verona in ogled vrta GIARDINO GIUSTI. CENA POTOVANJA ZA OSEBO JE: 175,00 EUR (pri 40 potnikih) V ceno je vključeno: avtobusni prevoz, hotelska nastanitev na osnovi polpenziona, vstopnine v vrednosti 30 EUR (Bonsai Museum, vinska degustacija, centro Mundomelinda, Giardini Giusti, Botanični vrt v Meranu) vodenje in organizacija potovanja. DOPLAČILO: ENOPOSTELJNA SOBA = 18 EUR. PRIJAVE IN INFORMACIJE (do najkasneje ): KOMPTUR CELJE, GLAVNI TRG 9, 3000 CELJE, TEL.: IN FAKS , E MAIL: info@komptur.com ter KOMPTUR CELJE, PE LAŠKO, TRG SVOBODE 8, 3270 LAŠKO, TEL , FAKS , E MAIL: lasko@komptur.com. FLORIADA NIZOZEMSKA Le vsako 10. leto na Nizozemskem organizirajo svetovno razstavo zunanjih ureditev, trendov in vrtnih posebnosti, pod imenom FLORIADA. Celotna razstava bo na 66 hektarih povrøine, ki je v bistvu en velik park. CENA: 325,00 pri najmanj 40 potnikih v avtobusu ODHOD: 12. september popoldan VRNITEV: 16. september dopoldan PROGRAM POTOVANJA: 1. DAN: Odhod avtobusa iz Slovenije v popoldanskem œasu (okrog 18.00). Noœna voænja, prihod na Nizozemsko v dopoldanskih urah drugi dan. 2. DAN: Aalsmeer ogled najveœje cvetliœne borze na svetu. Muzejska vasica Zaanse Schaans (arhitektura, mlini na veter, coklarna, sirarna Volendam - idiliœni ribiøki kraj s preprosto arhitekturo in starim pristaniøœem 3. DAN: AMSTERDAM ogled mestnih znamenitosti: Trga Dam, Æidovske œetrti, Kraljeve palaœe, Nova cerkve, hiøe Ane Frank, Rembrandtove hiøe. Popoldne boste z ladjico zapluli po kanalih Amsterdama (doplaœilo) obisk ene izmed brusilnic diamantov 4. DAN: VOLENDAM FLORIADA 2012 Dan namenjen ogledu razstave. Ob 19. uri povratek proti Sloveniji 5. DAN: PRIHOD DOMOV Noœna voænja, vrnitev v Slovenijo okrog poldneva. V ceni je vøteto: prevoz z avtobusom, 2 x polpenzion v hotelu 3*, ogledi po programu, organizacija in vodenje izleta. Neobvezna doplaœila: voænja z ladjico po kanalih Amsterdama 10, cvetliœna borza v Aalsmeerju: 8,, vstopnina Floriada 25, enoposteljna soba 50 po osebi. Pisne prijave in informacije na: TA Avantura, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana, info@avantura.si. Ali pokliœite na telefon Sploøni pogoji T.A. Avantura so sestavni del programa!

37 Gain piknik bo na Obali V naravnem okolju podeæelja, na hribu Sv. Tomaæa, s œudovitim razgledom na koprski zaliv, se bomo prvo soboto v septembru (1. september) ponovno sreœali na naøem pikniku, kjer si bomo privoøœili razliœne dejavnosti na prostem ter nepozabna doæivetja strokovnih ekskurzij v bliænji okolici. Program Prihod na prireditveni prostor med in uro za vse udeleæence prireditve. Sledi dobrodoølica in domaœa malica z istrsko mineøtro in kruhom. Izleti Od do ure si boste za doplaœilo lahko ogledali: park ob gradu Miramar pri Trstu: 8 EUR ogled parka s strokovnim vodenjem, avtobusni prevoz Luka Koper: 5 EUR avtobusni ogled pristaniøœa, s strokovnim vodstvom farma polæev pri Kortah: 5 EUR ogled gojenja polæev in razlaga med ogledom, avtobusni prevoz degustacija vin in ogled kleti Vinakoper: 10 EUR Po konœanih izletih in ogledih, prihod na prireditveni prostor, kjer bodo postregli s kosilom: meso na æaru s prilogo,solata, sladica, vino,voda. Za zabavo bo poskrbel zabavni ansambel in animator. plesali, peli, zabavali in druæili se bomo do 18.30, ko se bomo odpravili proti domu. Vstopna mesta Avtobusni prevoz pri najmanj 35 potnikih: Maribor, Celje, Slovenj Gradec, Velenje, Trojane, Zagorje, Litija: 22 EUR, Lesce, Kranj, Medvode, Ljubljana, Postojna: 15 EUR, Gorica, Seæana, Divaœa: 15 EUR, Krøko, Novo Mesto, Ivanœna Gorica, Grosuplje: 15 EUR. Cena po osebi: 27 EUR Cena vkljuœuje: najem prostora, topla malica, kosilo, vino, zabavni ansambel, animacija, organizacija in vodenje izleta. V ceno ni vkljuœeno: avtobusni prevoz, izleti za doplaœilo! Gain piknik Prijavnica za tradicionalni piknik v Sv. Tomaæu nad Koprom, sobota, 1. september 2012 Ime in priimek prijavljenca: Naslov (poøta, poøtna øtevilka): Telefon: Poleg sebe prijavljam øe: odraslih oseb in/ali otrok Avtobusni prevoz: da ne Iz kraja: Izpolnjeno prijavnico, s pripisom Gain piknik, poøljite na naslov: Turistiœna agencija AVANTURA, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana. Za veœ Informacij pokliœite telefonsko øtevilko 01/ ali 01/ , lahko tudi zastopnika Stojana Rusa na 041/ , poøljete pa lahko tudi elektronsko pismo na prodaja@avantura.si. 37

38 16 T 17 S 18 od 8.00 do od S 21 N 22 P 23 T 24 S 25 *** P Č 첅 od do od do od do S 28 N 29 P 30 T 31 * Koledar del Č 첆 * P od Setveni koledar 2012 N 15 JULIJ AVGUST do 8.00 od 9.00 Č 첇 T S Č 첄 10 S 11 N 12 P 13 T 14 S 15 P 38 neugodno P od 9.00 V avgustu opravimo cepljenje sadnega drevja s ploøœiœno in T-okulacijo. Stres v sadovnjaku v vroœem poletju (vroœina, suøa) blaæimo s pripravkom na osnovi aminokislin in vitaminov bio plantella vita. Dinamiko leta oljœne muhe spremljamo na bio plantella rumenih lepljivih ploøœah. Na drevesa jih obesimo æe v poletnem œasu, ko obiœajno zasledimo prve primerke. Pri orehih je najboljøi œas za obrezovanje ravno od julija do avgusta, ker se rane do zime dobro zacelijo. Vse veœje rane zamaæemo s kvalitetno cepilno smolo bio plantella arbosan. Pri poletni rezi odstranimo odveœne veje, bohotivke, ter upogibamo veje. Obiramo maline, jabolka, breskve, marelice, zgodnje hruøke. Po obiranju malin, grm poreæemo in razredœimo. Redno obdelujemo prostor pod drevesi. Zelenjavni vrt Mnogo odpornejøe so rastline, ki jih æe od zaœetka vegetacije redno varujemo s pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f ali sojinega lecitina bio plantella super-f. Za ohranitev zdravega paradiænika v œasu obiranja uporabimo pripravek vivera quadris, ki ima zelo kratko karenco (3 dni). Poletne setve zelenjave senœimo tako, da prepreœimo premoœnim sonœnim æarkom, da zaægejo premlade in neæne, komaj vznikle rastline. V juliju lahko sejemo tudi: korenœek, peterøilj, blitvo in rdeœo peso za zimsko shranjevanje. Setev dopolnimo øe s œrno redkvijo, repo in podzemno kolerabo. Prva polovica julija je øe vedno œas za setev glavnatega radiœa, presajamo pa lahko tudi sadike. V juliju presajamo brstiœni in listnati ohrovt. Obe vrtnini obilno pognojimo z organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik. V drugi polovici poletja, ko se izpraznijo gredice za krompirjem, lahko vrt dopolnimo tudi s kitajskim kapusom, ki je ravno tako hvaleæen za organsko gnojenje. Julija vrt øe vedno redno okopavamo, zastiramo in zalivamo. Paradiænikom odstranjujemo zalistnike in jih privezujemo k opori. Nabiramo tudi vrtna zeliøœa, ki jih posuøimo in uporabljamo pozimi (meta, majaron, bazilika). Sladki komarœek in gomoljasti janeæ sejemo v drugi polovici julija. V suøi in vroœini vrtninam pomagamo s pripravkom na osnovi aminokislin in vitaminov bio plantella vita. od 8.00 do od do od plod N do 8.00 do cvet S * P presajanje *, **, *** zelo ugodno * od list 1 do do 8.00 od 9.00 do do od korenina S od *** Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja MARIE THUN za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajøani obliki Zaloæba Ajda, tel.: 01/ P Sadovnjak Sobne rastline Sobne rastline dognojimo s priroœnim gnojilom v obliki øumeœih tablet plantella tabs, ki je (1 tableta / 1 l vode). Œe se na kakøni sobni rastlini v poletnem œasu pojavljajo listne uøi ali rastlinjakov øœitkar, ukrepamo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella kenyatox verde. Ob prvem pojavu prøic vse napadene rastline in rastline v okolici poøkropimo s pripravkom vivera vertimec, ki deluje tudi proti tripsom. Sobne rastline, ki smo jih prestavili na vrt, v zunanjem okolju nekoliko veœ zalivamo kot znotraj. Vsak mesec preverimo korenine, ki se ne smejo razraøœati v podlago.

39 Okenske in balkonske rastline >>> > Rastline na balkonih in terasah je najbolje vsak teden dognojevati s tekoœim gnojilom plantella cvet, ki je obogaten z 11 vitamini in morskimi algami. > Zelene strukturne rastline dognojimo s visokokakovostnim tekoœim gnojilom plantella list. > Za dognojevanje balkonskih rastlin je zelo enostavno in praktiœno uporabno tudi novo gnojilo v obliki øumeœih tablet plantella tabs za balkonsko cvetje, zadostuje za 140 l vode, kar je veœ kot lahko pripravimo iz 1 l tekoœega gnojila. > Petunije, surfinije in milion zvonœke dognojujemo s plantella specialnim gnojilom za surfinije in dodajamo plantella tekoœe æelezo. Slovenski ponos - pelargonije pa dognojimo s plantella specialnim gnojilom za pelargonije. > Plesnive liste surfinij, dalij, gomoljnih begonij in nageljnov økropimo s pripravkom vivera quadris. > Rastlinjakovega øœitkarja na fuksiji, hibiskusu, pelargonijah, verbenah ali surfinijah najprej opazimo s pomoœjo bio plantella rumenih lepljivih ploøœic, takoj zatem ukrepamo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde, ki deluje tudi proti uøem. Ob zelo hudem napadu uporabimo vivera karate zeon. > Rjo na fuksijah, nageljnih in navadnih pokonœnih pelargonijah odpravimo s pripravkom vivera quadris, ki deluje tudi proti pepelasti plesni. > Pajœevinaste prevleke na spodnji strani listov in bledenje listov nakazuje pojav prøice, zato ob prvem pojavu ukrepamo s pripravkom vivera vertimec. > Redno odstranjujemo odcvetele cvetove. Drugaœe se rada pojavi siva plesen, ki jo omejimo s pripravkom vivera switch. > Œe vaøe rastline niso takøne, kot bi æeleli, jih zalijte s pripravkom bio plantella vita, ki na popolnoma naraven naœin pospeøuje rast in razvoj in naredi vaøe rastline bolj odporne. Vinska trta Vse o zakljuœnem varstvu vinske trte si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 13. Trto vrøiœkamo avgusta, ko preneha moœna rast mladik. Padavine na grozju ustvarjajo ugodne razmere za azvoj sive grozdne plesni, zato øe pravoœasno ukrepajte s pripravkom vivera switch. Prviœ ga uporabimo v fazi strjevanja jagod v grozdih (konec julija). Vrtna trata Poleti trato zalivamo raje manj pogosto, pa takrat bolj obilno. Porumenelo travo v poletnem œasu zalijemo ali økropimo z vitaminskim kompleksom in stimulatorjem rasti bio plantella vita, ki bo rastline ponovno okrepil in postopoma bodo spet krepkejøe in bolj zdrave, plevel pa bo imel manj moænosti za razraøœanje. Kosimo nekoliko viøje (5 cm), da trave ne poøkoduje sonce. Poleti se setvam trave izogibamo, œas za obnovo in novo setev pa bo nastopil æe v septembru. Za dognojevanje trate v poletnem œasu izberemo plantella specialno gnojilo za vse vrste trav v pakiranju 20 kg, ki zadostuje za povrøino 660 m 2. Za manjøe povrøine izberemo kilsko pakiranje, ki zadostuje za 33 m 2. S specialnim gnojilom za travo dognojujemo najmanj trikrat na leto. Kjer vrtno trato redno kosimo, jo gnojimo pogosteje. Zato jo zadnjiœ pognojimo vsaj øe enkrat do konca poletja. V predelih, kjer trave in plevela (tlakovci, dovozne poti, ) ne æelimo, uporabimo pripravek na osnovi glifosata plantella total-r. Okrasni vrt Øe pred moœnim pojavom pepelovke in rje na vrtnicah in ostalih okrasnih rastlinah uporabimo pripravek vivera quadris. Pri vrtnicah poreæemo odcvetele poganjke in tako pospeøimo nastajanje novih cvetov. Vrtnice cepimo konec julija oz. v zaœetku avgusta. V primeru zelo moœnega napada uøi, ki se skrivajo v listih, uporabimo pripravek vivera chess, saj ekoloøki pripravki ne doseæejo økodljivcev v notranjosti lista. Vrtnice konec poletja øe zadnjiœ pognojite s plantella specialnim gnojilom za vrtnice. Del okrasnega vrta so lahko tudi zdravilne rastline. V poletnem œasu nabiramo njihove zdravilne nadzemne in podzemne (korenine, korenike) dele. Za velike cvetove pri dalijah stranske popke odstranimo. Poreæemo odcvetele ostroænike. V juliju sadimo œebulice jesenskega podleska in jesenskega æafrana. Sejemo tudi: spominœice, naprstec, turøke nageljœke, gozdne korene, luœnike in srebrenko. Koledar del

40