untitled

Transkripcija

1 AVGUST Letnik 17 Tema meseca stran 4 Tomaæ Jevønik: Zdaj zalivamo in gnojimo hkrati Ekoloøko vrtnarjenje stran 14 Roman Mavec: Zelena opravila so nujna Ekoloøko vrtnarjenje stran 16 Miøa Puøenjak: Gredice naj ne bodo prazne Klubski kotiœek stran 33 Na Gainem pikniku bo veselo BREZPLAŒNI NASVETI NA

2

3 Gaia ta mesec predstavlja: Tema meseca 4 Zdaj zalivamo in gnojimo hkrati Okrasni vrt 6 Cvetoœe veselje do pozne jeseni 26 Sosedstvo med okrasnimi rastlinami 29 Bromelije - tako posebne in modne Rastline iz daljnih krajev 8 Akaæu ali indijski oreøœek Ali poznate? 9 Bljuøœ je tudi uæiten Strokovnjak svetuje 10 Najprimernejøi œas za sajenje jagod, oskrba øeflere ter zastirka in ekoloøki pripravki v zelenjavnem vrtu Ekoloøko vrtnarjenje 11 Gain ekoloøki vrt 12 Kaj nas najbolj ogroæa v vrtu ta hip 14 Zelena opravila so nujna 16 Gredice naj ne bodo prazne Zeliøœa 18 Zeliøœa, ki odganjajo insekte Kriæanka 20 Gaina velika poletna kriæanka Zaljubljeni v cvetov hortenzij v Œrniœah 23 Zaljubljeni v surfinije in fuksije Oblikovanje vrta 24 Posedanje v domaœem vrtu Dom brez mrgolazni 30 Polne shrambe vabijo glodalce Slovenski naravni biseri 31 Gorska narcisa Klubski kotiœek 32 Mladi vrtnar 33 Na Gainem pikniku bo veselo 34 Gaini izleti 35 Gaini kuponi popustov 36 Gaina prijavnica in nateœaj Naj, naj 37 Gaini recepti in strokovna predavanja Koledar del 38 Opravila, na katera v mesecu avgustu in septembru ne smemo pozabiti Kar narava veleva Gaia razodeva! Narava nas bogati Kamorkoli pogledamo, je resniœno pravo blagostanje. Nikakor ni razloga, da bi tarnali. Œe smo zdravi, le zavihajmo rokave in narava nam bo nudila bogate darove. To je tudi znan motiv iz pesmi razsvetljenskega pesnika Valentina Vodnika. Bodisi z delom v lastnem vrtu ali pa z vsakodnevnim razgibavanjem v naravnem okolju, kjer se vedno kaj najde za ljubitelje rastlin. Œe smo redno skrbeli za razvoj naøih ljubljenk v vrtu in na balkonih, je enako kot z naøim zdravjem, nad katerim bdimo nenehno in povsod, da smo v dobri kondiciji. Pravilna prehrana, zaøœita in pravoœasna odprava bolezni in økodljivcev kot vam svetujemo, pa bo zagotovo bogata bera. Potem smo upraviœeno lahko ponosni na sadove svojega truda. V svojem æivljenju resniœno skuøajmo upoøtevati vse tri temeljne stebre zdravega æivljenjskega sloga: uæivanje zdrave, doma pridelane zelenjave in sadja, redno gibanje ter sprostitev z veliko smeha. Verjamem tudi, da Vam v Klubu Gaia pri tem lahko precej pomagamo: z nasveti za zdravo pridelovanje in zaøœito rastlin ter z razliœnimi predavanji in delavnicami, ki bodo v septembru v polnem razmahu po vsej Sloveniji. Ne pozabite se prijaviti tudi na tradicionalni piknik Kluba Gaia v zaœetku septembra, ki bo tokrat v pristno naravnem okolju prekmurske ravnine in med øirokosrœnimi ljudmi. Do takrat pa v naøi reviji ne spreglejte kljuœnih œlankov v ekoloøki prilogi o nujnosti zelenih opravil v sadovnjaku, o uspehu v Gainem eko vrtu, o novih, manj znanih rastlinah in o dobrih sosedih v okrasnem vrtu. Na gredicah øe vedno dosledno kolobarimo, pa nikoli naj ne bodo povsem prazne. Tokrat bomo tudi spoznali, da orhideje, ki jih pogosto prejmemo kot darilo, niso nujno minljive, ker jih lahko od sedaj naprej redno gnojimo z NOVO enkratno Plantellino øumeœo tabletko, da bo ne le zdrava, ampak tudi vselej bujno cvetoœa. Skupaj se bomo uœili zalivanja in gnojenja Uvodnik Uvodnik Strokovno izobraæevalna revija glavnega pokrovitelja Kluba Gaia - revija œlanov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, telefon: (01) , e-poøta: gaia@klubgaia.com Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahoviå Svetovalka: Vida Radivojeviå Glavna urednica: Mira Arh Strokovni sodelavci: Davor Øpehar, Nevenka Breznik, Ruth Podgornik - Reø, Miøa Puøenjak, dr. Janko Rode, Igor Prøa, Matjaæ Mastnak Lektor in redaktor: Mira Arh. ISSN , Grafiœna priprava: Trajanus, d. o. o., Kranj, Tisk: Grafiœno podjetje Schwarz, d. o. o. Izhaja meseœno, razen novembra in januarja. Letna naroœnina 16,90 EUR. Natisnjeno v izvodih. Naslednja øtevilka izide 15. septembra

4 Tema meseca Zdaj zalivamo in gnojimo hkrati Zalivanje in gnojenje orhidej sta poleg primerne osvetlitve in temperature najpomembnejøi dejanji uspeøne vzgoje in oskrbe. Zaradi premalo informacij øtevilni ljubitelji doæivijo neuspeh in orhideje oznaœijo kot preveœ zahtevne. Podjetju Unichem je v sodelovanju z Ocean Orchids, ki je najveœji proizvajalec orhidej v tem delu Evrope, prvemu uspelo narediti korak naprej z novim gnojilom za orhideje v obliki topljive øumeœe tablete, ki bo olajøalo in poenostavilo gnojenje orhidej. Phalaenopsis hibrid Gnojenje je do sedaj potekalo z uporabo mineralnih gnojil v tekoœi ali trdni obliki. Tekoœe gnojilo je bilo treba redœiti z vodo v natanœno doloœenem razmerju. Marsikdo pa prav zaradi neupoøtevanja navodil glede doziranja ni imel sreœne roke pri vzgoji teh lepotic. Ker orhideje zaradi svojih skromnih potreb po gnojenju zelo slabo prenaøajo prekomerne koliœine, je natanœna izmera bistvenega pomena za uspeh. Med ljudmi prevladuje mnenje, da orhideje gnojila sploh ne potrebujejo, zato ga øtevilni sploh ne uporabljajo, kar pa za zdrav razvoj orhidej ni priporoœljivo. Specifiœnost rasti orhidej, za katere je znaœilna relativno poœasna rast z majhnim letnim prirastom zelene listne mase, zahteva drugaœen pristop, popolna odsotnost gnojila pa dolgoroœno negativno vpliva na njihov razvoj, predvsem pa na bujnost cvetenja. Gnojenje in zalivanje v enem Ker je gnojenje rastlin v neposredni povezavi z zalivanjem, ga bomo tako tudi predstavili. V naravi raste veœina orhidej, ki jih lahko potroøniki kupimo v prodaji, priraslo oziroma epifitsko, in sicer tako, da se s svojimi koreninami oprimejo vej in debla dreves, kjer lovijo odpadli organski material, ki s pomoœjo mikroorganizmov in pogostih padavin prepereva in orhidejam nudi nizko, Cambria hibrid a konstantno koncentracijo hranil. Zalivanje in gnojenje naj temelji na opazovanju vlaænosti substrata v lonœku in se v povpreœju izvaja enkrat na 10 do 14 dni od februarja do oktobra s posameznimi odstopanji (npr. dendrobije preko zime zalivamo øe redkeje). Po izkuønjah iz prakse je najboljøe orhideje namakati 20 minut v raztopini vode in gnojila. Plantella tabs za orhideje posnemajo to skromno koliœino hranil iz narave, hkrati pa vsebujejo vse bistvene mikro in makro elemente, potrebne za optimalno rast. Prekomerne koliœine zalivanja in gnojenja so økodljive, saj jih orhideje niso vajene in vedno vodijo v odmiranje koreninskih vrøiœkov. Z razliko od ostalih rastlin s øopastim koreninskim sistemom in øtevilnimi koreninskimi vrøiœki, imajo orhideje majhno øtevilo korenin in vrøiœkov, ki jih z nekaj truda lahko celo preøtejemo. Vsak aktiven vrøiœek je zato øe toliko bolj pomemben, ohranjanje njihove vitalnosti pa eden glavnih trikov uspeønega gojenja. NOVOS Cattleya purpurata Miltonia hibrid Potrebe so odvisne od vrste Zalivanje orhidej naj temelji na opazovanju vlaænosti substrata v lonœku in specifiœnih potrebah posameznega rodu, ki se med sabo zelo razlikujejo. Falenopsis: v naravi rastejo te orhideje pri konstantni temperaturi med 20 in 30 stopinj celzija brez omembe vrednega nihanja v koliœini padavin. To pomeni, da jih zalivamo vse leto, ker nimajo obdobja mirovanja kot øtevilne druge orhideje. Zalivanje in øe posebej gnojenje pa moramo prilagoditi v zimskih mesecih zaradi zelo kratkega dneva in nizke jakosti osvetlitve v naøi zemljepisni øirini. V zimskih mesecih jih kljub temu torej zalivamo, a nekoliko redkeje (na 14 do 21 dni). Gnojenje je z razliko od zalivanja potrebno izvajati le med februarjem in oktobrom, saj je v zimskim mesecih nepotrebno zaradi zelo kratkega dneva in nizke intenzivnosti osvetlitve. Med februarjem in oktobrom torej priporoœamo gnojenje ob vsakem zalivanju s œimer posnemamo naravne pogoje, kjer orhideje ob vsakem deæju prejmejo poleg vode tudi hranila. Vsako tretje ali œetrto zalivanje 4

5 Namakanje in gnojenje orhidej T Zalivanje in gnojenje orhidej je po izkuønjah iz prakse najenostavneje izvajati z namakanjem rastlin (20 min) v raztopini vode in gnojila. Phalaenopsis hibrid Cymbidium hibrid ❶Eno øumeœo tableto plantella tabs za orhideje raztopimo v treh litrih vode, ki jo uporabimo za namakanje ene ali veœ orhidej. Samo øumeœa tableta plantella tabs za orhideje v manj kot eni minuti zagotovi enakomerno porazdelitev hranil v vodi za namakanje. Tema meseca Phalaenopsis hibrid pa lahko izvedete brez gnojila, s œimer zagotovite, da se eventualni viøki hranil odplaknejo in ne økodujejo obœutljivim koreninam. Œez zimo orhideje zalivajte brez gnojila, ker se njihova rast in potrebe zelo zmanjøajo. Cimbidij: zanje je znaœilna zelo intenzivna rast listov, ki se zaœne takoj po koncu cvetenja in traja vse do septembra, ko se pseudobulbus æe debeli in zori. V tem celotnem rastnem obdobju jih je potrebno zelo pogosto zalivati in hkrati gnojiti ob vsakem zalivanju. Bistveno je, da se korenine oziroma substrat nikdar v celoti ne presuøita. Ko se pseudobulbus odebeli do konœne velikosti (september - oktober), lahko zaœnemo zalivati samo øe enkrat meseœno, z gnojenjem pa v celoti prekinemo. V tem obdobju jih je potrebno tudi izpostaviti niæjim temperaturam, ki povzroœijo zorenje pseudobulbusa in rast cvetnega poganjka. Dendrobij: njihov letni ciklus je precej podoben cimbidijem, kar øe posebej dræi za dendrobije tipa phalaenopsis, ki cvetijo iz vrha odebeljenega poganjka z listi. Za dendrobije tipa nobile, ki prav tako rabijo obdobje mirovanja pa je treba poudariti pomembnost izsuøitve substrata med zalivanji, kar v kombinaciji z nizkimi temperaturami povzroœi zorenje pseudobulbusa in nov razvoj øtevilnih cvetnih stebel. Dendrobium tip nobile hibrid Pafiopedil: znani tudi kot œeveljœki, so orhideje brez obdobja mirovanja in v primernih pogojih rastejo in cvetijo preko celega leta. Cvetenje je torej odvisno le od zrelosti oziroma primerne velikosti poganjka. Œe je ta dovolj velik in poslediœno sposoben nositi cvetove, bo rastlina cvetela sredi zime ali poletja. Teoretiœno jih je treba konstantno zalivati in gnojiti vse leto. Ker pa se dnevi pozimi pri nas precej skrajøajo, je potrebno tudi zalivanje in gnojenje nekoliko prilagoditi. Z gnojenjem lahko v celoti prenehate med oktobrom in februarjem, zalivanje pa izvajajte tako pogosto, da se substrat med zalivanji ne bo izsuøil. Kambrije: so nastale veœinoma s kriæanjem vsaj dveh razliœnih rodov orhidej. Zanje je zaradi tega zelo teæko podati uporabna navodila za gojenje in øe posebej zalivanje. Za vse je skupno, da ne prenesejo dolgotrajnih temperatur nad 25 stopinj celzija. Bistveno je tudi zagotoviti konstantno vlaænost substrata, saj se v nasprotnem primeru listi novega poganjka neenakomerno razvijajo in spominjajo na harmoniko. Kljuœ do uspeha pa je doloœitev trenutka zrelosti poganjka, ki mu sledi obdobje nekoliko niæjih temperatur in manj zalivanja ter gnojenja. Tomaæ Jevønik ❷Lonœek z orhidejo v celoti namoœimo v pripravljeno raztopino. ❸Po 20 minutah rastlino odcedimo, saj sta substrat in korenine posrkala maksimalno koliœino vode in hranil. Uporabljajte okrasne lonœke, ki so nekoliko viøji od plastiœnega, v katerem raste orhideja in omogoœajo odtekanje odveœne vode, ne da bi korenine stale v vodi.

6 Razigrana druæba viseœih petunij, brøljank, bele skevole in bidensa ter strukturnih rastlin. Okrasni vrt Cvetoœe veselje do pozne jeseni So rastline, ki jih moramo nenehno negovati in druge, ki so nezahtevne. Redno zalivanje z dognojevanjem je v poletni vroœini neogibno, a odstranjevanje odcvetelih cvetov je nujno le pri grmasti marjeti, pokonœnih pelargonijah in viseœih brøljankah, sicer prenehajo cveteti. Zoper bolezni in økodljivce pa moramo pravoœasno ukrepati, da ljubljenke ohranimo v vsej lepoti do jeseni. Ko sem spomladi napovedovala modne trende, si nisem drznila pomisliti, da bodo evropske modne zapovedi pri nas padle na plodna tla. Zlasti po zaslugi grobelnika sorte Snow Princess je dehteœa belina preplavila naøo deæelo. Viseœi grobelnik je bujna rastlina, ki v dneh s pasjo vroœino trpi, œe nima dovolj vode. Tudi dvakrat dnevno jo zalijemo, œe je potrebno. Za morje cvetov Zahteve surfinij in ostalih viseœih petunij dobro poznamo, saj z njimi preæivljamo æe skoraj dve desetletji. To sezono so me oœarale sorte, ki imajo zaradi moœnega noœnega dehtenja v mojih oœeh dodano vrednost. Vsi, ki smo se aprila ali maja zavestno odloœili za najhitrejøe rastoœe in najbogateje cvetoœe sezonske rastline, ne tarnamo nad œasom, ki ga porabimo za naøe ljubljenke. Brez rednega zalivanja in dognojevanja, obœasnega dodatka specialnih æelezovih pripravkov ter varstva pred økodljivci (uøi, prøica, resar) in boleznimi (pepelovka), preprosto ne gre. Sicer bomo æe sredi poletja mrzliœno iskali zamenjavo za klavrno zasaditev. Zmotno pa je miøljenje, da surfinije in viseœe petunije zahtevajo redno odstranjevanje odcvetelih cvetov. Dræi, da bodo urejene øe bolj æarele, a le, œe jih bomo vzeli pod drobnogled. Naøe ljubljenke So pa med nami rastline, pri katerih ne bo ølo brez frizerske dejavnosti. Grmaste marjete na primer prenehajo z intenzivnim cvetenjem, œe odcvetele cvetne koøke pustimo na rastlini. Tudi pokonœnim pelargonijam in polnjenim viseœim brøljankam moramo vsak teden nameniti nekaj œasa in Fuksije v druæbi grobelnika naøe œlanice Zdenke Aljanœiœ. 6 sproti odstranjevati odcvetela socvetja. Najbolj natanœni se lotimo tudi œiøœenja brøljank z enojnimi cvetovi, kar je vsekakor pohvalno, a za uspeh ni nujno. Hudo pa je, œe spregledamo napad kakønega od økodljivcev. Najbolj priljubljene pelargonije se æal lotijo tako mehkokoæne prøice kot tudi resarji. Prav vse rastline vsaj enkrat tedensko temeljito preglejmo in ukrepajmo. Sredi poletja, obiœajno med naøo poœitniøko odsotnostjo, se na pokonœne pelargonije naselijo gosenice. Poæreøne æivali v nekaj dneh med noœnim delovanjem na rastlinah naredijo pravo opustoøenje. Toplo priporoœam roœno pobiranje drobne zelene

7 Pelargonije, tudi dekorativne temnolistne, so zagotovilo za uspeh. Begonija zmajeva krila preizkuøeno dobro uspeva tudi v viseœi koøari. in povzroœili koreninske gnilobe ter rastlinam naklonili dovolj sonca, se lahko nadejamo»cvetja v jeseni«. Zaenkrat nimajo kakønega resnega økodljivca, je pa tu lepotna teæava, ki se imenuje smetenje odcveteli cvetovi priœakujejo, da je pod balkonom metla v roki redno vsak dan. Sortiment se øiri, lahko se æe veselimo novosti, œudovitih rumeno in mareliœno cvetoœih bolivijskih begonij! Meøane zasaditve Ljubitelji rastlinsko pestrih zasaditev se moramo navaditi pozornega opazovanja. Ob pravi zasnovi kompozicije bi morala med rastlinami vladati harmonija, a pogosto kljub najboljøemu naœrtu ni tako. Vse poletje moramo omejevati preveœ bujne rastline in tako ustvarjati prostor za poœasnejøe sosede. Zakaj se jezimo, da drobnocvetni mleœek preraøœa na primer akalifo, streptokarp? Tako priljubljena»œipka«lahko duøi celo pokonœne pelargonije. Po drugi strani pa se mleœek povsem porazgubi pod pokrovom okrasne koprive, begonije zmajeva krila ali kakøne druge bujne sosede. Naøa naloga je torej s økarjami ali noæem v roki ustvarjati red v nasadu. Opozarjam zlasti na redno nego okrasnih kopriv, grmastih bazilik in cipresastih konjskih griv. Ruth Podgornik Reø Okrasni vrt Trpeæna bolivijska begonija z rastlinami, ki po potrebi posrkajo odveœno vodo. nadloge, kar storimo v zgodnjih jutranjih urah, ko so gosenice øe na delu. Nezahtevne begonije Ko se naveliœamo pelargonij in obupamo nad surfinijami, se podamo v preteklost v svet begonij. Cenili so jih æe naøi predniki, ælahtnitelji pa so tudi v 21. stoletju skrbeli, da imamo v rokavu kakøno vroœe æelezo. Zadnje se imenuje bolivijska begonija. Œe ne bomo pretiravali z zalivanjem

8 Rastline iz dalnjih krajev Akaæu ali indijski oreøœek Akaæu gojijo v tropskem pasu predvsem zaradi semena in mesnatega ploda, ki spominja na jabolko. Izvira iz srednje Amerike, raste v Mehiki, Braziliji in Peruju. V 16. stoletju so Portugalci seme akaæujev prinesli v Indijo, kjer se je udomaœil. Je nazahteven za vzgojo, pa tudi bolezni in økodljivcev ne pozna. Akaæu je drevo, ki v viøino zraste do dvanajst metrov, s øiroko kroønjo in vedno zelenimi listi. Na otip so kot usnje, ovalne oblike, z gladkim listnim robom. Njegovo botaniœno ime je Anacardium, sestavljeno je iz dveh besed: ana, kar pomeni navzgor, in cardium, kar pomeni srce. Cvetovi se razvijejo v socvetjih, sprva so zeleni, nato rdeœi, s petimi venœnimi listiœi. Iz cveta se razvije koøœiœast plod. Med njim in poganjkom zraste odebeljen pseudokarp ali nepravi plod, ki spominja na jabolko. Je rumene ali rdeœe barve, uæiten, sladkega okusa in prijetnega vonja. Zaradi krhke ovojnice ni primeren za transport. V latinski Ameriki iz njega pridelujejo sok, ki po okusu spominja na mango z nekaj kapljicami grenivkinega soka. Pravi plod je ledviœaste oblike. V njem je eno seme, obdano z dvojno lupino. Ta vsebuje alergene fenole, anakardijsko kislino in toksine. Zaradi toksinov je ravnanje s surovimi semeni lahko neprijetno, saj povzroœajo srbeœico. S praæenjem se razgradijo. Œe ste alergiœni na indijske oreøœke, bodite previdni tudi pri uæivanju manga in pistacije, ki poleg akaæuja spadata v druæino anakardijevk in vsebujeta øe veœ omenjenih alergenih snovi. Vzgoja in oskrba Akaæu je odporno drevo, glede rastiøœa ni izbirœno, da so tla le dobro odcedna. Prosto v naravi rastejo v savanah, v plitvih in revnih tleh, kjer uspevajo le redke drevesne vrste. Tudi proti boleznim in økodljivcem je odporen. Œe imate tropski rastlinjak, lahko z nekaj sreœe tudi sami vzgojite sadiko akaæuja. Seme lahko naroœite preko spletne strani in pripotovalo bo iz Amerike. Vzkalila bodo le semena, ki se potopijo v vodi. Potrebujete substrat za sejanœke in toliko lonœkov kolikor imate semen, saj ne marajo presajanja. Najbolj primerni so bio razgradljivi lonœki, ki jih lahko z mladimi sadikami vred presadite v veœje posode. Optimalne temperature za gojenje akaæuja so med 20 in 24 C, pozimi pa naj ne bodo niæje od 18 C. Prenesejo tudi zelo visoke temperature, ne pa velikega nihanja temperatur, zato ga skozi vse leto gojimo v rastlinjaku. V optimalnih pogojih bo po treh letih prviœ zacvetel, plodovi pa dozorijo v dveh mesecih. Uporabna vrednost Domaœini dele akaæuja uporabljajo v zdravilne namene. Prevretki iz mladega lubja blaæijo drisko, iz zmletih semen delajo protistrup pri kaœjih ugrizih. Olje iz semena deluje protibakterijsko, praæena semena pa so po vsem svetu znan slan ali sladek prigrizek. Surova in cela uporabljajo v tajski in kitajski kuhinji, iz zmletih pa v Indiji delajo omake in prelive. Tudi mladi listi so uæitni, v Maleziji jih jedo kot solato. Nepravi plod ali akaæujevo jabolko uporabljajo za pridelavo vina in æganja. V nekaterih deæelah jabolka nareæejo in suøijo krhlje, uæivajo jih same ali v kuhanih napitkih - kompotih. Semena akaæuja, bolj poznana pod imenom indijski oreøœki, so izrednega ekonomskega pomena. Najveœje pridelovalke indijskih oreøœkov so Indija, Tanzanija in Kenija. Indijski oreøœek je energijsko bogato æivilo. Cenjeno je, ker vsebuje nenasiœene maøœobe, beljakovine, mnoge pomembne aminokisline in vitamine. Uporabna je tudi semenska lupina. Ker je bogata z olji, se uporablja v industriji maziv. Meta Øepic V naravnem okolju. Anacardium occidentale, akaæu, cvet in plod. 8

9 Bljuøœ je tudi uæiten Ena izmed redkih evropskih vrst, iz druæine tipiœnih tropskih rastlin, raste tudi v naøih gozdovih. Rastlina bljuøœ (Tamus communis) spada v druæino bljuøœevk (Dioscoreaceae) in je znana pod imeni bluøœ, luøœ, bljuøœec. Raste na celotnem podroœju Mediterana in proti severu, vse do Velike Britanije. Nekoliko veœji moøki cvetovi imajo nazaj zavihane, zrasle cvetne liste. Plod je jajœasta svetleœa rdeœa jagoda. Vzgoja in oskrba Uspeva v dobro odcednih tleh. Lahko ga razmnoæimo s setvijo v lonœke v pomladanskem ali jesenskem œasu, takoj ko seme dozori. Naslednjo pomlad sadike posadimo na prosto. Rastlina ni obœutljiva na bolezni in økodljivce. Ali poznate? Je trajna rastlina, ovijalka z debelim in mesnatim korenom, iz katerega rastejo tenke, do 4 m dolge veje, ki se vzpenjajo po grmih. Raste v gozdovih, na robovih gozdov in med grmovjem. Koren je cilindriœne oblike, zunaj sivo œrne barve, v notranjosti pa bele. Je lepljiv in neprijetnega vonja ter grenkega okusa. Œeprav bogat s økrobom, je koren preveœ trpek in neuporaben v prehrani. Dolgopecljati listi so srœaste oblike in izrazito mreæasto æilnati, zelo bleøœeœi in dolgi tudi do 15 cm. Pozno jeseni porumenijo in odpadejo, steblo odmre. Naslednjo pomlad rastlina ponovno poæene iz korena. Cvetovi so rumeno zelene barve in velikosti 3-6 mm. So øestdelni v øopkih in dveh vrstah. Plodni in neplodni so na razliœnih rastlinah, nahajajo se v pazduhah listov. Cvetijo od maja do junija. Istrska frtalja z bljuøœem Mlade poganjke bljuøœa nareæemo na centimeter do dva dolge koøœke in poparimo z vroœo vodo ter odcedimo. V vroœi ponvi prepraæimo na koøœke narezano panceto, poleg duøimo bljuøœ in ko se malo zmehœa, oboje prelijemo z razævrkljanim jajcem. Popeœemo z obeh strani in slastna malica znaœilnega okusa je pripravljena. Namesto pancete lahko uporabimo olivno olje. Uporabnost Nabirajo se cvetovi, plodovi, jeseni pa korenine, ki se uporabljajo v zdravilne namene. Koren se podobno kot plod uporablja kot zdravilo proti reumi, iøijasu in boleœinam v kriæu kot tinktura ali obloge. Tinktura iz korenin je priljubljeno sredstvo za odstranjevanje barve, ki jo povzroœajo modrice. Lahko se nastrga sveæa korenina in uporabi kot topla obloga. Po oblaganju obolelo mesto peœe in srbi, zato je priporoœljivo ta mesta mazati z mastjo, lanenim oljem ali mlekom. V prehrani so uæitni mladi poganjki, ki so podobni divjim beluøem. Pred pripravo jih je priporoœljivo namoœiti v toplo vodo ali rahlo prekuhati, da se omehœajo in nekoliko izgubijo grenkobo, znaœilno za vse dele rastline. Rastlina je moœen diuretik, zato je po uæivanju mladih poganjkov poveœano izloœanje vode, urin pa ima izredno moœen vonj. Bljuøœ je strupena rastlina in je pri uporabi pomembna pazljivost. Sok rastline lahko povzroœi bruhanje in drisko, saj rastlina vsebuje: økrob, sluz, steroidne saponozoide. Loreta Vlahoviå 9

10 Vpraøanja naøih œlanov Strokovnjak svetuje?gospa Olga iz Dobrniœa spraøuje, kdaj je najustreznejøi œas za sajenje jagod. Nasad bi rada razøirila, ker je njena vnukinja ljubiteljica jagodiœja.!v vroœih poletnih dneh, ko se otroci najveœkrat zadræujejo na poœitnicah, nas œaka tudi sajenje jagod. Optimalnega obdobja preprosto ni mogoœe doloœiti, saj na sajenje vpliva veliko dejavnikov. Doma jih najpogosteje vzgojimo iz æivic, ki jih sadimo od sredine do konca avgusta. Sajenje novih gredic v vrtovih priporoœamo vsako tretje leto. Sadimo mlade (letoønje), dobro ukoreninjene poganjke iz æivic. V hribovitih, hladnejøih krajih, kjer rastline prej zakljuœijo rast, moramo saditi bolj zgodaj kot v predelih, kjer je rast dolga. Na optimalni œas sajenja vpliva tudi bujnost sorte, zato bujnejøe sorte sadimo nekoliko pozneje kot øibkejøe. Pri oblikovanju novega nasada lahko izbiramo med enkrat in veœkrat rodnimi sortami. Enkrat rodne sorte razdelimo øe na zgodnje, srednje pozne in pozne. Za optimalno rast in tvorjenje plodov potrebujejo jagode optimalno zalogo hranil, zato jih æe ob sajenju dognojimo s prilagojenim organskim gnojilom visoke vrednosti bio plantella nutrivit za jagode in jagodiœevje.?gospod Goran iz Preddvora je letos svoj dom dopolnil s øeflero. V vrtnariji je bil deleæen nekaj osnovnih podatkov o oskrbi. Pravi, da je spomin minljiv, zato bo hvaleæen za osveæitev koristnih nasvetov, ki so vezani na njeno oskrbo.!øeflero vzgajamo kot sobno rastlino oz. lonœnico. V prostoru se zelo hitro razraøœa in kmalu doseæe viøino dveh ali veœ metrov. Œe je rast prebujna, ji enostavno odreæemo oz. skrajøamo vrh in rastlina se bo ponovno lepo razraøœala. V tekoœem letu zraste pribliæno 30 do 40 cm, zato je ne krajøamo preveœ. Obrezujemo vedno od marca do avgusta. V poletnem œasu pazimo, da je ne obseva direktno sonce, saj se bolje poœuti, œe ni izpostavljena direktni sonœni svetlobi, a je lahko na prostem. Pozimi ji bolj ustreza okolje, ki je hladnejøe od pregretih, suhih sob, najbolje v vetrolovu, na stopniøœu, kjer se temperature gibljejo med 12 C in 18 C. Pri zalivanju pazimo, da je substrat vlaæen, a nikakor preveœ. V poletnem œasu zadostuje zalivanje dvakrat do trikrat na teden, pozimi pa je interval zalivanja daljøi, saj zalivamo cca. enkrat tedensko. Vse leto ji ugaja prøenje po listih, ki ga najbolj vestni ljubitelji opravijo dva do trikrat na teden. Hvaleæna je tudi za redno dognojevanje z gnojilom v obliki øumeœih tablet plantella tabs za zelene rastline. Uporabimo ga enkrat tedensko in hkrati zalijemo tudi 10 druge zelene rastline. Za cvetje boste pri øefleri prikrajøani, saj v sobnih razmerah zelo redko razvije cvetove. Presajamo jo spomladi vsako drugo leto. Najbolje se bo poœutila v visokokakovostni plantella specialni zemlji za okrasne rastline, ki ima visoko sposobnost zadræevanja vode ter prepreœevanja izpiranja hranil.?gospa Andreja iz Ljubljane bi vroœe poletne dni rastlinam olajøala z zastirko. Spraøuje, kaj lahko uporabi v zelenjavnem vrtu? Zanimajo pa jo tudi ekoloøki pripravki, ki rastlinam pomagajo v vroœih poletnih dneh?!v poletnih suønih dneh so zastirke zelo koristne, saj dalj œasa zadræujejo vlago. Tako je potrebno manj zalivanja v suønih obdobjih. Prepreœujemo tudi zbitost tal, zato ni potrebe po rahljanju. Med pozitivne lastnosti priøtevamo tudi zmanjøanje nihanja vlaænosti in temperature tal ter prepreœevanje rasti plevelov. V zelenjavnem vrtu so uporabne razliœne vrste zastirk. Med najbolj pogoste priøtevamo pokoøeno in osuøeno travo, slamo, kompost. Uporabni so tudi populjeni pleveli, ki øe ne semenijo. Vrtninam ugajajo tudi zastirke iz kopriv, bezgovih listov, gozdne praproti, vratiœa, stroœnic, metuljnic, gabeza, Lubje in œasopisni papir sta v zelenjavnem vrtu manj primerna. V vroœih poletnih dneh so vrtnine ob zastirki hvaleæne tudi za dodan vitaminski kompleks in stimulator rasti bio plantella vita, s katerim jih zalijemo ali økropimo po listih vsakih 10 do 14 dni. Pripravek pospeøi rast, poveœa pridelek, koreninsko maso in pomaga rastlinam pri premagovanju razliœnih stresnih situacij, kot so suøa, vroœina, toœa, nihanje temperatur, napad bolezni in økodljivcev.

11 Gain ekoloøki vrt Ker smo bili nekaj œasa odsotni, smo v naøem vrtu v Æalcu, kjer so ugodni rastni pogoji omogoœili bujno vegetacijo, ugotovili potrebo po pletju, rahljanju, zalivanju, zastiranju in dognojevanju vrtnin. V poletnih mesecih nam je najveœ skrbi povzroœalo varstvu paradiænika. Varstvo in dognojevanje vrtnin Ker se glavna bolezen paradiænika obiœajno pojavlja v œasu obiranja plodov, smo rastline redno preventivno økropili z naravnim pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f, ki krepi rastline. Uporaben je tudi ekoloøki pripravek na osnovi sojinega lecitina bio plantella super f. Paradiænika ne zalivamo po listih, ne dotikamo se mokrih ali vlaænih rastlin, tudi zalistnike in odveœne liste izrezujemo v suhem vremenu. Trgamo zrele plodove, pri tem v suøi pazimo, da ne zatrgamo stebla. Pri gnojenju paradiænika ne pretiravamo z duøikom, ki je navzoœ tudi v organskih gnojilih. V vroœem in suønem poletju smo vse vrtnine vsakih 14 dni oskrbovali tudi s stimulatorjem rasti in vitaminskim kompleksom bio plantella vita. Sestavine gnojila kombinirano vplivajo na povezavo zemlja - korenine-rastlina in na ta naœin ohranjajo rastline odporne zoper bolezni in økodljivce in ostale zunanje strese. Œe v domaœem vrtu ne uporabljate vitaminskega kompleksa in stimulatorja rasti, je zelo koristno vsaj tedensko zaliti vrtnine z organskim gnojilom na osnovi morskih alg bio plantella vrt. Ekoloøko vrtnarjenje Rahljanje tal in zalivanje V vroœini rastline trpijo, zato jim moramo pomagati z rednim rahljanjem zemlje, zalivanjem in zastirko. Tla smo pred zastiranjem prerahljali, saj jih nikoli ne zastiramo, œe so ta povsem suha. Z okopavanjem, rahljanjem in zastirko tako zelo uœinkovito nadomestimo kakøno zalivanje. Za zalivanje smo uporabljali podtalnico, ki jo hranimo v veœjih sodih za shranjevanje vode. Tudi v domaœem vrtu zalivamo s postano vodo, kar storimo bolj poredko in temeljito. Plitvemu zalivanju se izogibamo. Tla okoli rastlin smo po vsakem deæju redno rahljali, tako smo za krajøi œas prekinili izhlapevanje vode. Ker koreninam omogoœimo dostop do zraka, se te lepøe razvijajo. Tudi mikroorganizmi, ki raz gra ju je jo or gan sko snov in tako omogoœajo hrano rastlinam, za svo je delo po tre bu je jo zrak. To pa je øe en raz log za po gosto rah lja nje tal ob rastlinah. Lahko reœemo, da je vsako rahljanje tudi nekakøno dognojevanje rastlin. Zastiranje tal Ker je poletna vroœina poøteno pripekala, smo vrtninam pomagali z zastiranjem tal. Korenine rastlin ne marajo vroœine in veliko bolje uspevajo v hladnejøih tleh. Manjøa je tudi izguba vode, ki je na golih tleh lahko zelo velika. V takih razmerah se tla tudi manj sesedajo in zbijajo. Ne pozabimo, da bo tako manj roœnega dela z odstranjevanjem plevela in rahljanja. Uporabili smo najbolj priroœno zastirko iz posuøene trave, ki sodi med najbolj uporabne naravne materiale. Kot zastirko smo dodali tudi oljno ogrøœico, ki je ostala na sosednji njivi. Ker konec poletja priœakujemo veœji pojav polæev, smo posuøeni vrtni travi primeøali listje gozdne praproti, bezga, timijana, pelina in v najveœji meri bezgove zelene dele rastlin, pomaga tudi vratiœ. Da polæem prepreœimo dostop do obmoœij, kjer delajo økodo, smo uporabili tudi bio plantella gel proti polæem, ki smo ga dodali okrog posameznih gredic in ga obœasno obnavljamo. Davor Øpehar NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 11

12 Kaj nas najbolj ogroæa v vrtu ta hip Ekoloøko vrtnarjenje V drugi polovici avgusta in v septembru se dnevi æe precej skrajøajo, deæja in vlage pa je vedno veœ. Ker so temperature øe vedno nad 20 stopinj, so pogoji za razvoj razliœnih gliviœnih in bakterijskih bolezni zelo ugodni. Bolezni se najveœkrat pojavijo na rastlinah, ki so zaradi neugodnih rastnih razmer in klimatskih pogojev oslabljene in tudi økodljivci jih bolj prizadenejo. Zato moramo okrepiti odpornost rastlin z naravnimi sredstvi ter jih tako varovati pred napadom bolezni in økodljivcev. Polæi v vrtu S prvo vlago in deæjem v poznem poletju se pojavijo tudi polæi, v zadnjih letih enih najbolj nadleænih økodljivcev v naøem zelenjavnem in okrasnem vrtu. Najveœkrat jih lahko opazimo v rosnih jutrih in vlaænih noœeh. Takoj, ko posije toplo sonce in se otopli, se skrijejo v vlaæno skrivaliøœe, kar pomeni pod liste, trhle kose lesa, ob æive meje, tisti, ki imajo hiøico, pa kar v hiøico in za seboj trdno zaprejo vrata, ki ga predstavlja posebni apneni pokrovœek. S polæi imamo najveœje teæave na teæjih karbonatnih tleh, ki se teæko suøijo. Najveœ økode naredijo na sadikah vrtnin in cvetlic, œeprav se lotijo tudi starejøih listov. Pri poøkodbah rastlin lahko ugotovimo, da gre za polæe, œe opazimo srebrno sluz na rastlinah ali na zemlji. Odrasli polæi leæejo jajœeca v razpoke zemlje, iz njih pa se kmalu izleæejo mladi Predvsem so økodljivi polæi brez hiøic. polæki, ki radi poøkodujejo podzemne dele rastlin in celo semena, ki so æe zaœela kaliti. V odrasle polæe zrastejo v nekaj mesecih. Pri nas so predvsem økodljivi polæi brez hiøic, predvsem rdeœe rjavi mreæasti lazar in œrni lazar, ki ima oranæen podplat. V manjøem vrtu lahko veœje polæe kar roœno poberemo, vendar zahteva to kar precej rednega roœnega dela. Œe imamo doma kmetijo in gojimo razliœne domaœe æivali, nam bodo v veliko pomoœ tudi indijske tekaœice vitke pokonœne race, ki imajo na svojem jedilniku najrajøi polæe. Mnogo polæev pospravijo tudi jeæi, æabe in krastaœe. Polæi se radi zadræujejo v kupih rastlinskih ostankov, pod listjem, kamenjem, povsod, kjer je veœja vlaga, zato je dobro, da okolico vrta in sam vrt dobro oœistimo. Œe uporabljamo prekrivanje vrta z rastlinsko zastirko, to za nekaj œasa opustimo, saj so pod zastirko kar preveœ ugodni pogoji za bivanje in razmnoæevanje teh nadleænih økodljivcev. Rastline sadimo ali sejemo bolj redko, da okoli njih lahko kroæi zrak. Zalivamo zjutraj, da gredice zveœer in ponoœi niso mokre. Nekatere rastline so znane po tem, da odganjajo polæe. Med njimi lahko najdemo: kalifornijski mak, kapucinke, ognjiœ, grenik, grobeljnik in mak. Œe cvetlice posejemo med vrtnine, jih bodo polæi manj oblegali, vrt pa bo poleti kar æarel v pisanih barvah. Polæi ne marajo tudi gorœice, œesna, timijana, œebule, roæmarina, æajblja, saj jih odganjajo s svojim vonjem. Namesto zastirke iz obiœajnih ostankov rastlin, potresemo po zemlji praprot, bezeg, rman ali iglice kleka. Polæe moti tudi lesni pepel, øe bolj pa kamninska moka plantella biovit, ki jo potresemo okoli rastlin. Izredno uœinkovito sredstvo za varstvo rastlin proti polæem je bio plantella gel proti polæem. To povsem naravno sredstvo je obstojno tudi na deæju, vonja in barve nima, uporabljamo pa ga lahko tudi na navpiœnih povrøinah. S preprostim iztisnjenjem gela oblikujemo neprekinjen obroœ okrog podroœja, ki ga æelimo zaøœititi. Pomembno je, da je pregrada sklenjena, nanaøamo pa jo zveœer, ko se polæi zavleœejo v svoja skrivaliøœa. Za aplikacijo se izogibamo jutranjim uram in obdobju po deæju. Lahko pa na vrt nastavimo tudi ekoloøko sredstvo proti polæem bio plantella arion plus, ki ga v kupœkih potresemo okoli ogroæenih vrtnin. Sredstvo deluje tudi v vlaænem vremenu, ima pa tri tedne karence. Œrna listna pegavost endivje Œrna listna pegavost endivje (Alternaria solani) je v vlaænem zgodnjem jesenskem obdobju pogosta bolezen pri nas. Zaradi nje lahko solata v celoti propade. Najveœkrat napada endivjo, najdemo jo pa tudi na solati in radiœu. Na listih najprej opazimo drobne, temnosivorjave ali œrne okrogle pege, ki se hitro veœajo. Pege rastejo do æil, tam pa se ustavijo in sœasoma dobijo nepravilno, bolj oglato obliko. Œe pege pogledamo natanœneje, lahko opazimo koncentriœne kroge, ki spominjajo na œrno listno pegavost krompirja in paradiænika. V sredini vsake pege je svetlejøa rjava toœka. Za øirjenje bolezni je odloœilno vreme, tako se pege v vlaænem in toplem vremenu naglo veœajo in med seboj spajajo. Na koncu poœrnijo, odmrejo in zgnijejo celi deli listov. Œe vlaæno vreme traja dlje œasa, postajajo pege vedno bolj œrne, listi se trgajo, popolnoma zgnijejo in odpadejo. V suhem vetrovnem vremenu se napredovanje bolezni zaustavi. Pege postanejo svetlejøe in se posuøijo. 12 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

13 Bolezen se odvija v milejøi obliki, œe rastline hitro rastejo. Tako se okuæba, ki se vedno zaœne na zunanjih listih, ne utegne prenesti na notranje, zato je økoda bistveno manjøa. V ta namen endivjo posadimo na dobro pripravljena tla, ki smo jih predhodno pognojili s kvalitetnim 100% organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik ali bio plantella nutrivit. Kadar je zemlja nerodovitna, vlaæna in teæka, ali pa rastline pregosto posadimo, bolezen zajame celotno rastlino in solatnice propadejo æe v avgustu ali septembru. Gliva okuæuje vse tipe endivje, rumeno, zeleno in kodrasto, najveœja økoda pa je ponavadi na rumeni. Œez zimo se ohranja na okuæenih ostankih rastlin, zato je potrebno jeseni vse ostanke pobrati in uniœiti. Tudi seme je lahko vir okuæbe. Ob prvem pojavu bolezni lahko økropimo tudi s fungicidom vivera quadris. Ne sadimo pregosto in pazimo, da okoli rastlin ni preveœ vlage. Strune se razmnoæujejo na vrtu brez kolobarja, v vlagi ali prekislih tleh. Bolezen torej omilimo s sajenjem v bogato zemljo, uœinkovito pa jo lahko prepreœimo tudi z rednim preventivnim økropljenjem z naravnim varovalnim sredstvom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-fr. Strune Strune so ene izmed najbolj pogostih in nadleænih talnih økodljivcev pri nas. So liœinke hroøœkov iz rodu pokalic, ki odlagajo jajœeca na travnike in paønike, njive z veliko plevela, rade pa imajo tudi kup zapleveljenega starega hlevskega gnoja ali komposta. Odrasle pokalice ne povzroœajo neposredne økode na rastlinah, vendar se razmnoæujejo, zato je potrebno odrasle hroøœke pobirati in uniœevati. Njihove liœinke strune objedajo korenine rastlin. Dobro je, da poznamo njihov razvojni ciklus. Le-ta traja 3-4 leta, v zadnjih dveh letih pa povzroœijo najveœjo økodo. Pri zatiranju je koristno poznati tudi njihov naœin gibanja, saj se med letom premikajo od povrøja zemlje proti veœji globini pa spet nazaj. Strune se øe zlasti razmnoæijo na Liœinka objeda korenine rastlin. vrtu, kjer ne kolobarimo ali je kolobar neustrezen, ob neprimerni obdelavi tal, preveliki vlagi ali v prekislih tleh. Med vrtninami in poljøœinami so na strune najbolj obœutljive rastline: krompir, kapusnice, korenje, zelena, solata in œebula. Øtevilœnost strun v tleh pa zmanjøujejo: ajda, proso, lan in gorjuøica. Zelo pomembno je tudi redno odstranjevanje plevela. Jajœeca, ki jih pokalice odloæijo, uniœimo s prekopavanjem zemlje. Tako prepreœimo, da se razvijejo liœinke. Strune privabljata krompir ali kaljeno æito. Zveœer damo v zemljo veœ na polovico prerezanih krompirjev, zjutraj pa jih poberemo in uniœimo. Postopek veœkrat ponovimo. Koristno je posejati ali nasaditi æametnice ali tagetes, katerih korenine izloœajo snov, ki je za strune strupena. Najbolje je posejati cele otoœke te rastline med vrtnine na gredici. Populacijo strun zmanjøuje tudi globoko pletje okoli vrtnin. Nevenka Breznik Ekoloøko vrtnarjenje NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 13

14 Ekoloøko vrtnarjenje Pred zeleno rezjo - pregosto in temno (zgoraj), po zeleni rezi - zraœno in svetlo (spodaj). Pravilno izrašœanje - topi kot. Redœenje na kakovost - po redœenju. Zelena opravila so nujna Pri poletnem uæivanju ne smemo nikakor pozabiti na sadovnjak, saj nam v tem œasu sadno drevje in grmiœevje æe vraœa naø trud v obliki okusnih plodov. Z zeleno rezjo»zraœimo«kroønje in grme, delno zaustavljamo rast rastlin, izboljøujemo kakovost pridelka, zelo pomembna pa je zelena rez tudi zato, da smo v stalnem stiku z naøimi rastlinami, smo pa istoœasno tudi ves œas v gibanju ter tako skrbimo tudi zase in svoje zdravje. To so vsa zelena dela, ki jih opravljamo izven obdobja mirovanja rastline. Tako zelena rez ni samo rez v poletnem œasu, ampak so to resniœno vsa opravila, ki jih opravimo na rastlini ali ob njej vse od zaœetka brstenja pa tja do pozne jeseni, ko priœne odpadati listje. 1Mlade, v zimsko-pomladnem œasu posajene rastline potrebujejo v poletnem œasu vsaj nekaj naøe pozornosti. V avgustu je øe vedno œas visokih temperatur, zato je treba mlada drevesa s øibko razvitimi koreninami in zato s slabøo odpornostjo na suøo vsaj obœasno zaliti. Pravilno zalivanje ni samo økropljenje zemlje z nekaj litri vode. Pravilno zalivanje je namakanje rastline. V podroœje posajene rastline zlijemo vsaj nekaj deset litrov vode, da le-ta dodobra namoœi zemljo tudi v niæje plasti. Na takøen naœin zalivamo rastlino enkrat na teden ali na deset dni. Zakaj pa je naœin zalivanja tako pomemben? Pravilno zalivanje ne povzroœa razvoja korenin v plitvem zgornjem nivoju zemlje, paœ pa se korenine razvijejo v globlje plasti in so tako odpornejøe na suøo (tudi v zelenjavnem vrtu vsakodnevno prilivanje bolj økodi kot koristi naøim rastlinam). Ob pravilnem zalivanju se nam tudi nadzemni del rastline zelo lepo razvija in od tako oskrbovane rastline lahko priœakujemo v naslednjih letih lepe in obilne pridelke. 2V avgustu nikakor ne smemo veœ dognojevati z nobenim od duøiœnih gnojil, saj bi s poznim gnojenjem le podaljøevali obdobje rasti. Vsi»preforsirani«poganjki so æal zelo obœutljivi na nizke zimske temperature in v mrazu propadejo. 3Med zelena dela uvrøœamo tudi upogibanje na novo zraslih poganjkov predvsem pri drevesastih rastlinah. Pri mladih drevesih moramo vzgajati, oblikovati kroønjo. V tem œasu»gradimo ogrodje«, skelet kroønje, ki je pomemben za vsa nadaljnja leta rodnosti drevesa. Œe æelimo pravilno oblikovano ogrodje, moramo vse na novo zrasle poganjke pri mladih rastlinah obvezno upogibati, usmerjati v pravi poloæaj. Z upogibanjem poganjkov delno zaustavljamo pretirano rast, rastlino»silimo«v tvorbo cvetnega brstja za naslednje leto. Bistvo upogibanja na novo zraslih poganjkov je»odpiranje«poganjkov v vodoraven poloæaj, izraøœanje poganjkov v odprtem kotu. Tako upognjen poganjek pod teæo mokrega snega pozimi sigurno ne bo klonil, se ne bo»odœesnil«kot se velikokrat zgodi z neupognjenim, prestrmo izraøœenim poganjkom. Nikoli ne veæemo vrvice na deblo, ampak v tla rajøi zabijemo koliœek in privezujemo vrvico na ta koliœek. Pri privezovanju na deblo se lahko ob naøi pozabljivosti zgodi øe hujøa nesreœa kot pri poganjku odlomi se celotna kroønja in nepopravljiva økoda je tu. Za upogibanje poganjkov ne uporabljamo uteæi, saj poganjek, na katerega je pritrjena uteæ, v vetru pretirano zaniha in se zelo rad odlomi. 4Med zelena dela sodi tudi mandanje debla. Zveni dokaj zapleteno, a je delo zelo preprosto. To je zgolj odstranjevanje iz debla izrastlih poganjkov, ki na to mesto ne sodijo. Deblo naj bo vedno brez stranskih poganjkov, saj nas le-ti velikokrat zelo motijo pri koønji in drugih opravilih pod drevesom. Vsakokrat ko gremo mimo dreves, poglejmo na deblo in mimogrede z golo roko odstranimo na novo zrasle poganjke z debla. pravo zeleno rez veœina uvrøœa 5Med odstranjevanje odveœnih, pregostih, navpiœnih, to pomeni to leto zraslih poganjkov na stranskih vejah, predvsem pa v vrhu, kjer drevo seveda najintenzivneje priraøœa. Zeleno rez je treba opraviti, saj pregosti poganjki senœijo notranjost kroønje. V pregosti kroønji se dalj œasa zadræuje vlaga, zato se pojavi veœ bolezni, mladi poganjki pa so zelo vøeœni raznim økodljivim insektom. Napadene kroønje je potrebno poøkropiti proti boleznim in økodljivcem. Z zeleno rezjo uravnavamo 14 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

15 Nepravilno upogibanje v loku. Pravilno upogibanje, spodaj privezano na oporo. Vrh pred zeleno rezjo (zgoraj) in po zeleni rezi (spodaj). redœenje smo opravili æe v juniju in delno øe julija. Junijsko roœno redœenje plodiœev pospeøuje rodnost v naslednjem letu, redœenje odveœnih plodov v avgustu pa zelo izboljøa notranjo in zunanjo kakovost plodov. Redœimo tako, da dobesedno meœemo na tla poøkodovane, œrvive plodove, ki ne bi do zrelosti dosegli dobrega okusa in ustreznega videza. Naj se nam to delo ne zdi zaman in nepotrebno nad rezultatom bomo preseneœeni. 7V sadnem vrtu smo obrali maline, a po obiranju nanje ne smemo pozabiti. Takoj zatem moramo vse izrojene rozge malin porezati in odstraniti z vrta. Na starih rozgah se lahko razvije bolezen suøica malin, odstranjevanje izrojenih rozg pa je najenostavnejøa obramba pred to boleznijo. Vse rozge je najboljøe kar skuriti, œe pa nimamo te moænosti, jih vræemo med ekoloøke odpadke. Pri malinah je zelo pomembna zelena rez. Pri tej rezi odstranjujemo vse slabo razvite in zakrnele ter nove, letos izrasle poganjke. Koliko pa pustiti novih poganjkov? Za obœutek si prikliœemo podobo v vrsto posajenih malin. Tam raste pribliæno 15 poganjkov na tekoœi meter. Toliko pustimo lepo razvitih poganjkov, vse odveœne pa sproti odstranimo, da slabi ne»zaæirajo«lepøe razvitih. Vse kar pri malinah izrezujemo, izreæemo celo malce v zemljo, da nam ne gledajo izrastki iz nivoja zemlje, saj nas ti le motijo pri nadaljnjem delu. 8Pri grmih ribeza, kosmulje, joste øe ne izvedemo prave popolne rezi, temveœ izreæemo le polegle, polomljene poganjke. Izreæemo tudi slabøe razvite in pregoste poganjke, ki so izrasli v tem letu. S to rezjo pripravimo grm, da se nekako uœvrsti, okrepi in pridobi moœ za rodnost v naslednjem letu. 9Aktinidija (kivi) je poznana kot rastlina, ki zelo bujno raste. Tudi œe ima kivi namenjenega dovolj prostora za svojo rast in razvoj,»pogleda«v svoji rasti izven vseh okvirjev. Zelene rezi ne opravljamo preveœ v podrobnosti, prikrajøamo le letoønje, dolge, debele poganjke, in sicer nekako na 1 meter dolæine. S to rezjo malenkost zaustavimo rast kivija, delno pa tudi»spustimo«nekaj svetlobe v notranjost rastline. Roman Mavec Ekoloøko vrtnarjenje Idealno - okopano, redno namakano in poredœeno. zraœnost in s tem obœutljivost na bolezni in økodljivce, utrjujemo pa tudi plodove, saj so ti na svetlobi boljøega okusa, lepøe obarvani ter veliko odpornejøi na vse bolezni in druge tegobe. Zeleno rez vedno opravimo zmerno, v veœ tedenskih odmerkih, saj z enkratnim moœnim posegom drevo hitro spravimo iz ravnoteæja. Po premoœnem posegu priœnejo poganjki øe intenzivneje rasti. Œe opravimo zeleno rez v suønem obdobju in malo za tem pade veœja koliœina deæja, lahko drevo celo zacveti, ti cvetovi pa æal ne rodijo niti v letoønjem niti v naslednjem letu. 6K zelenim opravilom sodi tudi redœenje odveœnih plodov. Pravo NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

16 Ekoloøko vrtnarjenje Gredice naj ne bodo prazne Œeprav smo v drugi polovici poletja, se gredice na vrtu øe ne smejo sprazniti. Øe veliko lahko posadimo ali posejemo za letos, za zimo ali za prihodnjo pomlad. Mnogi si delajo veliko teæav, kaj lahko sledi prejønji vrtnini, kam je najbolje posejati posamezne vrtnine. Pa zadeva sploh ni tako teæavna, pomembno pa je, da poznamo botaniœne sorodnike med posameznimi vrtninami. Nadzemno kolerabico lahko sejemo vse do sredine septembra. Jeseni so dobrodoøle tudi œrne redkve. Še je œas za presajanje ohrovta. Do sredina avgusta še vedno sejemo letne solate. Priprava zemlje Zemlja je naøe osnovno orodje in zelo pomembno je, da z njo primerno ravnamo. Poleg gnojenja si je treba zapomniti, da je v poletnem œasu ne prekopavamo. Mislim, da zdaj æe vsi ekoloøki vrtnarji vedo, da je zemlja rodovitna samo, œe je æiva. V njej æivijo øtevilne drobnoæivke, nevidne prostim oœem, ki pa mrtvo organsko maso spreminjajo v hrano za rastline. Prekopavanje, obraœanje zemlje pomeni, da popolnoma na glavo obrnemo celoten mikrobni svet. Tiste, ki ne marajo svetlobe in ne potrebujejo veliko kisika in zato æivijo v globljih plasteh, prestavimo na svetlo. Tako jih veliko propade. In obratno, tiste, ki æivijo na svetlem in v zraœnem okolju obrnemo v temo, kjer jim ne ustreza. Posebej neugodno je tako preobraœanje zemlje poleti. Zdaj tla pred ponovno setvijo ali sajenjem samo plitvo obdelamo z motiko. Œe se predhodni kulturi gnoji s polnim odmerkom organskih gnojil, tako pakiranim kakor hlevskim gnojem ali kompostom, gnojenje za jesenske kulture ni vedno potrebno. Bolje je potem po potrebi pognojiti s tekoœim gnojilom za vrtnine bio plantella vrt. Poletna opravila Sredi avgusta je øe vedno œas za setev poletnih solat. Veseli bodo prav gotovo tisti, ki imajo radi mehkolistne solate, saj bodo v prijetnem jesenskem vremenu spet lepo uspele. Solate lahko posadimo med paradiænik. Ob vsakem pobiranju je dobro na paradiæniku odstraniti vse liste, ki seæejo do obranega plodu, in sicer takoj, ko opazimo rdeœenje plodov v posamezni etaæi. Listov ne trgamo, ampak jih odreæemo s økarjicami ali noæem. Pustimo samo zadnji list pod grozdom plodov. Œe smo to naredili, potem je pri tleh æe dovolj zraœno in svetlo, da lahko posadimo sadike solate. Tla rahlo prerahljamo, kar najlaæje naredimo z orodjem, ki ima tri zobe. Poleg solate lahko pod paradiænik posejemo øe motovilec in/ali øpinaœo. Solato lahko sejemo vse do sredine avgusta, sadike pa presajamo vse do prvega tedna septembra. Za hitre sveæe solate sejemo ves œas tudi razliœne meøanice rastlin za mlade liste. Æe tri tedne po setvi dobimo okusno, zanimivo solato iz razliœnih rastlin. Kriænice za zdravje pozimi V tem œasu lahko øe presajamo sadike nekaterih kapusnic, predvsem kitajskega kapusa. Kriænice so vrtnine, ki jih mo- 16 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

17 ramo zaœeti uæivati jeseni. Tako bomo odporni in zdravi priœakali zimske tegobe. Kitajski kapus lahko v tem œasu samo øe presajamo, saj je za setev æe prepozno. Øe vedno pa lahko tako sejemo kakor tudi presajamo nadzemno kolerabico. Slovenci imamo veliko raje bele sorte. Naj pa poudarim, da imajo rdeœe sorte poleg mineralov, vitaminov in tudi antioksidantov øe rdeœe barvilo, ki nam prinaøa øe dodatne koristi. Øe ena zanimivost. Veœina pri nadzemni kolerabici uporabi odebeljeno steblo nadzemni gomolj, liste pa zavræejo. Pa je v njih skrito øe veœje bogastvo narave. Œe pridelamo kolerabico na vrtu in so listi sveæi, jih ravno tako uporabite v zelenjavnih jedeh, tako kakor liste ohrovta ali zelja. Øe vedno lahko posejemo tudi œrno redkev, œeprav bo do zime ostala nekoliko manjøa, a øe vedno zelo zdravilna. Res pa je, da jo moramo posejati øe v tem tednu, ko boste v roke dobili to øtevilko Gaie. Ljubitelji meseœne redkvice imate øe mesec in pol œasa, da jo posejete. Meseœna redkvica ne potrebuje svoje gredice, sejemo jo med vrste solate, tako letne kakor zimske. Kapusnice bodo dobro uspevale za krompirjem, ki smo ga zdaj æe izkopali. V tem primeru ni potrebno gnojenje, saj upam, da ste krompir obilno zaloæili s hranili. Lahko pa jih sadimo tudi za œebulo. Takrat pa gredico pred setvijo ali presajanjem pognojimo z domaœim kompostom ali organskim gnojilom plantella organik. Po presajanju, takoj, ko vidimo da so se sadike dobro ukoreninile, pa jih zalijemo øe s tekoœim organskim gnojilo bio plantella vrt ali vitaminskim kompleksom in stimulatorjem rasti bio plantella vita. Med kriænice sodi tudi rukola, ki jo jeseni spet posejemo. Njen predhodnik je lahko katera koli vrtnina, samo kapusnice oz. kriænice ne. Gredic pred setvijo ne gnojimo. Rukolo lahko reæemo veœkrat, po rezi pa jo lahko zalijemo s tekoœim organskim gnojilom bio plantella vrt. Divja rukola prezimi v veœini krajev Slovenije na prostem. Øe bolje pa se obnese v zimskem rastlinjaku, kjer ne sme manjkati. Ne mara pa zastajanja vode, zato je treba tla pred njeno setvijo obdelati z motiko. Za krompirjem lahko posejemo tudi blitvo Blitva ali mangold je odliœna vrtnina, ki jo premalo cenimo. Sejemo jo lahko praktiœno od sredine aprila vse do konca avgusta. Ta zadnja setev je namenjena prezimovanju, posebej primerna je za prezimovanje v rastlinjakih. Paziti je treba, da blitve ne posejemo na gredice, kjer smo gojili rdeœo peso ali spomladi øpinaœo, saj so si te vrtnine med seboj v sorodu. Blitvo lahko sejemo direktno na stalno mesto, v tem œasu pa je bolje vzgojiti sadike v multi ploøœah, sadike pa presaditi na gredice, kjer je rasel krompir, predvsem pa nekaj sadik posadite tudi v rastlinjak, kjer vam bodo listi na voljo skoraj vso zimo. V rastlinjaku bo upam naøla prostor ob dolgi vigni, ki bo kmalu zakljuœila svoje letoønje delo. Na prostem bo zanjo ostalo dovolj hranil na gredici, kjer je rasel krompir, dober predhodnik je tudi korenje, œe ste ga æe populili. Prezimne vrtnine J Motovilec in øpinaœo sem æe omenila. V avgustu in septembru posejana sta namenjena jesenskemu uæivanju. Druga polovica septembra pa je œas, ko ju posejemo za drugo pomlad. Œeprav uvrøœamo motovilec med solatnice, ni s solato, endivijo in radiœem niœ v sorodu in ga lahko sejemo tudi na gredice, kjer so rasle te vrtnine. Pravzaprav za motovilec ni ovir, rasel bo dobro za vsemi vrtninami, gredice pa ne gnojimo. J Øpinaœa je sorodnica blitve (mangolda) in rdeœe pese. Zato je seveda ne sejemo na gredice, kjer je v zadnjih treh letih rasla katera izmed omenjenih vrtnin. Zelo dobro bo uspevala na gredicah za nizkim fiæolom, grahom, œiœeriko, leœo ali dolgo vigno. Tudi korenœek in peterøilj sta dobra predhodnika øpinaœe. J Œeprav je øe zgodaj, pa vendarle v jeseni nazadnje na vrtu posadimo œebulœek in øe kasneje œesen. Sama nisem pristaø œebulœka, bolje se mi zdi, da v sredini avgusta Majski srebrnjak posejete na gredico in v drugi polovici oktobra sadike presadite na stalno mesto. Takrat sadimo tudi œebulœek. Uhajanju v cvet rastlin iz œebulœka se ne morete izogniti. Lahko pa preberete œebulœek in tistega, ki ima manjøi premer od 25 mm, posadite bolj na redko in ga pustite dozoreti, med tem ko debelejøega posadite bolj na gosto, kar drugega poleg drugega in ga pojeste kot mlado œebulo. Debelejøi œebulœek posadite tudi v rastlinjak, saj je mlada œebula v rastlinjaku øe posebej zgodnja. Ne sadite je tja, kjer je rasla dolga vigna. J Zimski œesen sadimo øe bolj pozno, øele v zadnjem tednu oktobra ali v prvem tednu novembra. Tako bo najbolje prezimil. Najboljøi predhodnik œebulnic so kriænice: zelje, cvetaœa, brokoli, vendar bodo dobre prav vse ostale vrtnine. Toda œebule in œesna nikoli ne sadimo za stroœnicami. Kot vidite, s sajenjem in setvijo øe zdaleœ niste zakljuœili. Gredice øe ne smejo ostajati prazne, da naøega najveœjega bogastva zemlje, ne bo uniœevalo vreme, padavine, veter in sonce. Miøa Puøenjak Ekoloøko vrtnarjenje NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 17

18 Zeliøœa Zeliøœa, ki odganjajo insekte Poletno posedanje na prostem ali pa ob odprtih balkonskih vratih nam je lahko v veselje ali pa tvegamo, da nas bodo napadle horde komarjev in drugega mrœesa. Industrija nam sicer ponuja najrazliœnejøa sredstva in odganjalne pripomoœke, ki pa mnogokrat vsebujejo strupene dodatke. Izkuønje starih rodov nas uœijo, da se lahko raznih insektov ubranimo tudi drugaœe. Zeliøœa so nam pri tem lahko v pomoœ. V œasih, ko so hiøe bile øe preprosta bivaliøœa in ko so si stekla za okna lahko privoøœili le graøœaki, so skozi toplejøi del leta okna hiø zagotavljala neposredno zraœenje. Pozimi so jih zaprli s slamo ali s polprosojnimi æivalskimi mehurji. In skozi take line so poleti v notranjost pogosto prihajale razliœne muhe, obadi in komarji. Kaj kmalu so ljudje ugotovili, da nekatera zeliøœa oddajajo prijeten vonj, ki pa æuæelkam ni po godu. In da bi jim prepreœili dostop v bivaliøœa, so take rastline postavili v lonce pred okenske line. V naøih krajih je øe dolgo potem ostala navada, da so na okna postavljali posode z roæenkravtom. Tega so øele v drugi polovici 20. stoletja izpodrinile pelargonije. Seveda so te bolj pisane in raznolike. Tudi bujnejøe so. Kljub vsemu Citronka v posodi pa brøljanke in podobne pelargonije ne diøijo na isti naœin kot roæenkravt in tudi odganjalne moœi nimajo veœ. Odganjalne rastline Mnoge rastline v svojo okolico oddajajo razliœne vonjave in nekatere s tem odvraœajo potencialne napadalce, zlasti æivali in æuæelke, ki bi si jih sicer privoøœili za obrok. Mnoga zeliøœa tako izloœajo eteriœna olja, ki imajo razliœne naloge v rastlini sami. Ena od teh je, da s hlapenjem rastlino hladijo. Nekatera zeliøœa z vonjem tudi odvraœajo insekte. Najbolj znano odvraœalno, odganjalno ali repelentno zeliøœe je zagotovo sivka. Kdo ne bi poznal uporabe vreœic sivkinih cvetov ali sivkinega eteriœnega olja za odganjanje moljev v omari. Omenili smo, da roæenkravt odganja muhe, obade in komarje. Med zeliøœi pa je øe nekaj takih. Zeliøœa proti komarjem Med moœna odganjalna zeliøœa spadajo: bazilika, limonska trava, limonski timijan, citronka in druga po limoni diøeœa zeliøœa. Tudi kamilica odganja komarje. Ponekod za odganjalno zeliøœe velja tudi æametnica. Zeliøœa lahko nasadimo v gredice Veliki oæep pod teraso, v posode na terasi ali v svetli dnevni sobi. Nekatera zeliøœa sama oddajajo znaœilen vonj v okolico, sploh, œe so obsijana s soncem. Druga zadiøijo øele, ko jih vznemirimo z nenamernim dotikom ali potegnemo z dlanjo po njih. Doma si lahko pripravimo tudi druge pripravke iz odganjalnih zeliøœ. Kako si pripravite prøilo proti komarjem, je navedeno v okvirœku. Œe vam je odveœ maøœoba olja, lahko pripravite razredœene tinkture zeliøœ. Zelo uœinkovit je sivkin losjon, ki ga naredimo iz nevtralnega æganja, v katerega smo namoœili cvetove in liste sivke. Lahko ga uporabimo koncentriranega ali pa ga razredœimo z vodo ali kamiliœnim œajem. Podobno lahko pripravimo tudi druge odganjalne rastline. Diøeœi domaœi pripravki proti mrœesu Razen sveæih zeliøœ si pri odganjanju mrœesa pomagamo tudi drugaœe. Vse kaæe, da mnogim insektom niso vøeœ ravno limoni podobni vonji. To dokazuje tudi uporaba izvleœkov limonske trave (citronela) v nekaterih odganjalnih sprejih, sveœkah ali razprøilih, ki jih ponujajo razliœni proizvajalci. Zelo uœinkovita so eteriœna olja naøtetih zeliøœ. Eteriœna olja Domaœe prøilo proti komarjem Nasekljamo 100g roæmarinovih vejic in 100 g zeli polaja. Damo jih v stekleni kozarec in prelijemo z 200 ml rastlinskega jedilnega olja. Kozarec dobro zapremo in damo na temno mesto. Vsak dan do dva kozarec pretresemo. Po dveh tednih olje odlijemo in ga spravimo v dobro zaprti stekleniœki v hladilniku. Po potrebi tekoœino namaæemo na koæo ali pa jo nalijemo v razprøilno stekleniœko ter razprøimo po izpostavljenih delih telesa.

19 Sivka limonske trave, citronke, bazilike, sivke in roæenkravta lahko zelo lepo odiøavijo bivalne prostore. Pomagamo si lahko z aromatsko luœko, v katero nalijemo vodo in vanjo dodamo nekaj kapljic izbranih eteriœnih olj. Segreta s sveœko se eteriœna olja prijetno razøirijo po prostoru. Med odganjalna eteriœna olja spadajo tudi: eteriœno olje nagljevih æbic, cimeta, evkalipta in œajevca (tea tree).v trgovinah je mogoœe kupiti diøeœe sveœke z olji, ki pa niso vedno prava eteriœna olja ampak pogosto nadomestek, oziroma tako imenovana esenca. Uporabna so tudi v kuhinji za kulinariœne œarovnije z razliœnimi okusi. Zadnja leta pa je med pelargonijami postala zelo popularna pelargonija, ki naj bi odganjala komarje. Tudi to je mogoœe kupiti v dobro zaloæenih vrtnarijah tudi pri nas. Pelargonijo, ki odganja komarje, je vzgojil neki nizozemski botanik, ki je z genetskim inæeniringom prenesel znaœilnost tvorjenja odganjalne snovi iz limonske trave in jo vgradil v genom pelargonije z diøeœimi listi. Ta je obdræala vse lastnosti diøeœih pelargonij, ima pa zmoænost tvorbe uœinkovin, ki odganja komarje. V angleøko govoreœem podroœju kot komarjevo rastlino (mosquito plant) poimenujejo tudi veliki oæep (Agastache cana), ki izvira iz Mehike in Teksasa. Z njegovimi listi si lahko pomagamo pri odganjanju komarjev, œe si natremo izpostavljena mesta. Roæenkravt Ponekod uporabljajo okrasne oblike evkaliptusa, ki jih posadijo med okrasne rastline na oknih. Tudi pri nas lahko ponekod dobimo majhne evkaliptove rastline z znaœilnimi sivo modrimi ploøœatimi listi. In œe se vseeno zgodi? Pogosto nas kljub vsej previdnosti in razliœnim obrambnim ukrepom vseeno zbode komar, obad ali kakøna druga æuæelka. V tem primeru so zeliøœa uœinkovita prva pomoœ. Najpreprosteje je poseœi po listu bazilike, vejici sivke ali listu roæenkravta, ki jih enostavno zmeœkamo med prsti. Nato z njimi natremo vneto mesto. Tudi melisa ali trpotec zaleæeta. Pomagati si je mogoœe tudi s sivkinim losjonom. Œe pa imamo pri roki netresk ali rastlino aloje v lonœku, lahko uporabimo njun sok za omilitev srbenja, razkuæevanje in pospeøevanje celjenja. Smilj dr. Janko Rode Zeliøœa V dnevni sobi si lahko pomagamo tudi s øopkom odganjalnih zeliøœ z lastnega vrta. Za œas, ko sveæih zeliøœ ni, si pripravimo øopke sivke in smilja. Te obeøene navzdol posuøimo in jih uporabimo kot dekoracijo, osveæilec prostora in odganjalni pripomoœek. Uœinkoviti so tudi potpuriji, pripravljeni iz listov citronke, roæenkravta, limonske trave in citronskega timijana. Potpuri iz sredozemskih zeliøœ, kot so roæmarin, sivka, æajbelj in smilj, bo deloval odganjalno in bo priœaral vonj poletne morske obale. In ne nazadnje. Pomagamo si lahko tudi na ta naœin, da vejico ali dve roæmarina ali æajblja damo na oglje, na katerem pripravljamo slastne umetelnosti z æara. Nove odganjalne rastline Vrtnarji in ljubitelji okrasnih rastlin radi iøœejo nove rastline z razliœnimi uporabnimi lastnostmi. Tako se æe nekaj œasa pojavljajo v prodaji pelargonije in zeliøœa z diøeœimi listi. Med njimi so tudi taka, ki diøijo po limoni, pomaranœi, œokoladi in jabolkih. Taka zeliøœa lahko obogatijo teraso ali zeliøœno gredico. ZELIŠČNE GREDICE Dragi Gaiani! Pokažite nam svoje urejene zeliščne gredice, mi pa bomo 3 najlepše oblikovane kombinacije nagradili z izdelkom Bio Plantella gel proti polžem, da boste lahko svoje dišeče in okusne lepotice začitili pred požrešneži. Fotografije nam do pošljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-pošti na gaia@klubgaia.com. Œlanica Irena Kovaœiœ, Ptuj 19

20 Gaina velika poletna kriæanka Gaina velika poletna kriæanka Œe boste do 29. avgusta na naø naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vr da postanete eden od 10 sreœneæev, ki bo izæreban za bogate nagrade. Kot majico Kluba Gaia, za nagrado pa bomo sreœneæem poslali oba izd Gaia in na spletni strani 20

21 hnika, s pripisom»gaina velika poletna kriæanka«, poslali pravilno reøitev gesla v kriæanki, boste imeli moænost, 1. nagrado bomo podelili Plantella paket izdelkov, kot nagrado bodo izærebanci prejeli Plantella tabs in elka Plantella tabs, za cvetoœe in zelene rastline. Imena izærebancev bomo objavili v septembrski øtevilki revije Gaina velika poletna kriæanka 21

22 Zaljubljeni v cvetov hortenzij v Œrniœah Hortenzije na naøih vrtovih najveœkrat sreœujemo posajene posamezno ali v skupini nekaj rastlin. Le redke so ob hiøi posajene kot æiva meja, øe veœja izjema pa je æiva meja s 1000 cvetovi, kakrøno imata naøa navduøena œlana Angela in Toni Podgornik na severnem Primorskem. Ozka ulica, ki vodi skozi prijazno primorsko vas Œrniœe, nas pripelje naravnost pred atraktiven kamnit obok, ki vodi v pisan vrt, bogat s cvetlicami in posebnostmi. Tukaj domujeta naøa œlana Angela in Toni Podgornik, katerih posebna ljubezen so hortenzije. Pridih avstralske hortikulture Do 1980 leta sta æivela v Avstraliji in od tam prinesla tudi sadiko bele hortenzije Dekorativni krog kot detajl ograje, oblikovan kar iz naravnega kamna. ter cepiœe okrasne œeønje, ki øe danes œudovito raste na njihovem vrtu. Gospod Toni je cepiœe zavil v papir in jih hranil v hladilniku celih 6 mesecev do pravega trenutka za cepljenje. Gospa Angela je mojstrica roœnih del in kreatorka aranæmajev. Ob vsakem veœjem prazniku ali poroki okrasi lokalno cerkev z unikatnimi cvetliœnimi aranæmaji. Za aranæmaje najveœkrat uporablja cvetlice iz svojega vrta, ki jih kombinira z materiali iz narave, v zimskem œasu pa uporablja suøene cvetove hortenzij. S sadiko bele hortenzije iz daljne Avstralije se je zaœela zgodba o hortenzijah na njunem vrtu. Dodajala sta nove in nove sadike, da so prekrile celotno dolæino hiøe. Na dolæini veœ kot 10 metrov se bohoti preko 1000 belih in roænatih kroglastih plodov. Posamezni cvetovi imajo premer tudi do 30 cm. Na spodnji strani hiøe nad ozkim kamnitim zidom, a v senci dreves kraljuje mehkodlakava hortenzija (Hydrangea villosa) z ravnimi cvetovi. Vrt, ki je obdan z nizkim zidom iz naravnega kamna, poleg hortenzij skriva pisano druøœino cvetoœih in zelenih rastlin. Bogastvo cvetov hortenzij. Angela in Toni v druæbi dolgonoge æenske silhuete, narejene iz vej 150-letne hruøke. Nega in oskrba Hortenzije so do sedaj gnojili 3x letno s specialnim gnojilom za hortenzije ter dodajali zeleno galico. Po nasvetu Gainega strokovnjaka bodo v naslednji sezoni uporabili membransko gnojilo, ki se sproøœa postopoma vse leto, plantella formula 365 gnojilo za rododendrone, ki je primerno tudi za gnojenje hortenzij. Tako bo rastlina skozi vso rastno dobo imela dostopna hranila. Za sajenje novih rastlin bodo uporabili plantella specialno zemljo za rododendrone. Rastline poleti zalivajo vsak dan in le ob zadostni vlagi in dovolj hranilih se lahko razvijejo tako bogati cvetovi. Predvsem beli cvetovi hortenzij so hvaleæni za suøenje in aranæiranje, zato jih ob koncu cvetenja poreæejo in posuøijo obrnjene navzdol. Gain nasvet glede obrezovanja Ker vrtna hortenzija cveti na lanskoletnih poganjkih, je najboljøe izpeljati obrezovanje spomladi, øele ko se vsi poganjki dobro razvijejo. Spomladansko pomlajevanje izvajamo z izrezovanjem starih vej. Za grme, ki jih æelijo øe bolj zgostiti, pa priporoœamo krajøanje na razliœne viøine od 30 do 90 cm. Loreta Vlahoviå

23 Zaljubljeni v surfinije in fuksije Zdenka in Andrej Aljanœiœ sta velika ljubitelja narave. Njuna hiøa v Podbrezju ne potrebuje barvne fasade. Bogastvo cvetov roænatih surfinij naredi hiøo roænato. Naøa œlanica Zdenka je navduøena ljubiteljica surfinij, zato ji ni odveœ vsako leto ponovno kupiti nove sadike in vsakodnevno zalivati metre in metre korit, zasajenih s surfinijami. Meni pa, da ob gorenjski hiøi morajo biti tudi æivo rdeœi, diøeœi in bogato cvetoœi gorenjski nageljni. Sadike stare 2 in 3 leta imajo bolj poveøene poganjke in cvetijo preteæno v spodnjem delu. Mlajøe eno in dvoletne sadike so koøate tudi v zgornjem delu in imajo poganjke s cvetovi tudi tik nad koritom. Gigantske fuksije Sezonske rastline, ki so æe veœkrat zimo preæivele v rastlinjaku, se spomladi preselijo na najbolj udarna mesta ob hiøi. Na vogalnih delih hiøe kraljujejo gigantske 6-letne fuksije v 60-litrskih loncih ter asparagusi, premera preko 120 cm. Na sonœni gredici so s kombinacijo juke, kaktusov in agav ter asteriscusa in vodenk nova gvineja ustvarili œar vroœega juga. Gigantska koralna fuksija z veœ kot meter premera, ki je posajena v korito, je to poletje popestrila sonœno gredico pred hiøo. Da ji omogoœi stik z zemljo, je gospod Andrej porezal vogale korit. V poletnem œasu rastlina poæene korenine v zemljo. Te jeseni poreæejo in rastlino preselijo na prezimovanje v rastlinjak. Skupaj z sezonskimi rastlinami na gredici kombinirajo trajnice in enoletnice. Letos so za pokuøino na obrobja okrasnih gredic posadili tudi nizke sonœnice in planike. Na gredice dodajajo zemljo za balkonske rastline in kompost. Spraøujem se le, kako je naøima gostiteljema uspelo tako navduøiti mlajøo generacijo za delo z rastlinami, da vnuka sedemletna Gaja in desetletni Gal æe sedaj pridno pomagata pri odstranjevanju odcvetelih cvetov in zalivanju. nadgrajuje, dopolnjuje in ureja z novimi idejami. Nega in oskrba Surfinije so posajene v plantella specialno zemljo za surfinije. Za zalivanje uporabljajo deæevnico. V 1000 l cisterno, v katero dodajo specialno gnojilo za cvetoœe rastline in potem zalivajo s cevjo, zadostuje komaj za 3 dni. Na balkonih v viøjih nadstropjih pa imajo postavljene 100 ali 200-litrske sode za laæje zalivanje. Vodi za zalivanje dodajajo tudi plantella tekoœe æelezo. Nageljni pa so posajeni v meøanico zemlje za balkonske rastline plantella balkonia, vrtne zemlje in komposta. Naøa œlana Zdenka in Andrej. Ob obisku smo svetovali øe uporabo sredstev za krepitev rastlin iz naravnih uœinkovin bio plantella super-f ali bio plantella natur-f ter proti økodljivcem bio plantella kenyatox verde. Œeprav zaenkrat ni teæav z rastlinjakovim øœitkarjem, ki oboæuje surfinije, je priporoœljivo v korita postaviti plantella rumene lepljive ploøœice, na katere se bodo lovili odrasli leteœi insekti. Loreta Vlahoviå Zaljubljeni v... Vodni motiv Gospod Andrej pa si je ustvaril œisto posebni, tako rekoœ igralni kotiœek na vrtu. Vodni motiv z majhnim lesenim mlinom ter mostiœkom pred simpatiœnim skalnjakom je prava mala œarovnija, ki jo je naredil v celoti sam. Ta motiv øe Œe æelite, da se naøi strokovnjaki o vaøem vrtu in rastlinah pogovorijo tudi z vami, nas pokliœite na brezplaœno øtevilko BREZPLAŒNI NASVETI NA Enkrat na mesec se z nami na obisk k œlanom odpravi tudi nacionalna televizija. Zato ne zamudite rubrike Z Gaio na obisku na prvem programu RTV SLO, v okviru Sobotnega popoldneva, oddaje Na vrtu. Najbolj pouœne in zanimive primere vrtov bomo objavili v reviji Gaia in TV oddaji Na vrtu.

24 Oblikovanje vrta Posedanje v domaœem vrtu Vsak vrt bi rabil prostor, kamor bi se umaknili, da bi uæivali v prebujanju pomladi, se hladili v senci vroœega poletja ali uæivali v barvitosti jeseni. Posedanje ali poleæavanje nas sproøœa po delu, krepi naøega duha in nam vliva samozavest ter nudi inspiracijo za nove podvige, zato nikar ne oklevajmo, ampak si vzemimo œas zase. Andrej, dolgoletni œlan s Ptuja nam je pisal, ker si æeli v vrtu urediti prostor za posedanje. Vrt v izmeri 400 m 2 leæi pod hribom, v zaledju pa je manjøi gozdiœ. Andrej je sicer æe razmiøljal o veœ moænostih preureditve, vendar se sam ne zna pravilno odloœiti, katera razliœica je najprimernejøa. Edino kar æeli je, da bo prostor estetsko urejen in lepo zasajen, dovolj skrit pred pogledi, a hkrati dovolj prostoren. Ogled stanja in ideje Pri navduøenem Gaianu smo se oglasili v zgodnjem poletju, kjer smo si res lahko ogledali pravi mali raj. Lepo urejena trata, za katero pravi, da jo gnoji izkljuœno z membranskim gnojilom plantella formula 365 za trave. Poleg obilice cvetoœih rastlin se na jugozahodno stran razprostira velika lesena terasa. Prve ideje so se seveda porodile v pogovoru na terasi, ki je povezovalni œlen med hiøo in vrtom. Ta je najveœkrat namenjena posedanju in preæivljanju prostega œasa z druæino ali prijatelji in predstavlja stanovanjski prostor v zelenem. Vsekakor je potrebno urediti drugaœno senœenje nad teraso, saj sredi poletja sonce resniœno moœno pripeka. Drugi, manjøi prostor pa bomo postavili na severni del vrta tik pod gozd, kjer bo posedanje ob øumenju listja in petju ptic øe bolj zanimivo in sproøœujoœe. Kotiœki, ki izpolnjujejo naøe potrebe po sprostitvi in umiku pred prehitrim tempom sodobnega æivljenja, so nam vse bolj pri srcu. Obiœajno so ali rahlo ali celo povsem v zelenju, primerni za uæivaøko branje ali samo za lenobno posluøanje æivljenja na vrtu. Taki prostorœki so lahko pritliœni in vkljuœeni v vrtno zasaditev, lahko tudi rahlo dvignjeni ali pa tudi vdelani v poglobljenem delu. Œe je vrt dovolj velik, ima veœ stalnih prostorov za posedanje. Tako ustvarjamo tudi zanimive poudarke, saj spada vrtno pohiøtvo med vrtno okrasje, ki predstavlja ob dobrem izboru piko na i naøi ureditvi. Najveœkrat gre za klopi ali stole, ki morajo biti udobni in prijetni. Lahko so iz razliœnih materialov, razliœnih oblik, barv in velikosti. Pomembna pri izbiri pa je odloœitev, ali bo pohiøtvo ostalo na prostem vse leto ali ne. Lotimo se izvedbe Nad teraso bomo razprli trikotno jadro v beæ barvi. Tako platno je zloæljivo in v dneh z manj sonca ter pozimi ostaja le delno odvito ali popolnoma pospravljeno. Ob rob terase bomo postavili nekaj korit, obdanih z lesom, v katere bomo zasadili Pogled od strani Miskant Rododendron Rudbekija Rman Azaleja Rman Hosta 24

25 predvsem iglavce in nekaj niæjih trajnic ter sezonskih plezalk, kot je œrnooka suzana. S tako zasaditvijo bomo uredili prvi veœji prostor za posedanje, na katerem bo kraljevala velika zunanja sedeæna garnitura iz ratana z beæ in zelenimi blazinami. Naø mali kotiœek za posedanje pod gozdnim robom pa bomo oblikovali povsem drugaœe. Tokrat bomo predstavili dve moænosti: Prva razliœica Tlakovanje iz naravnih ploøœatih kamnov bo dalo œudovito in hkrati trdno osnovo za postavitev nekaj kovinskih belih stolov in mize. Proti gozdu bomo v rahel hrib postavili økarpo-sklad skal, kakrøne vidimo na krasu. Ob rob terasice bomo sadili predvsem sencoljubne rastline, kot so hortenzije (Hydrangea sp.) v kombinaciji s hojherami (Heuchera sp.), ki spadajo predvsem med jesenske lepotice, saj takrat pokaæejo svoje prave barve. Poleg pokrovnega in modro cvetoœega zimzelena (Vinca sp.) bomo na kovinski lok speljali øe navaden gorski srobot (Clematis alpina), ki je v naøih krajih avtohton ter zato prezimen in preko poletja bogato cvetoœ. Bolj na juæno stran naøega kotiœka za uæivanje bomo sadili diøavnice, ki jih sicer lahko uporabljamo v kuhinji, da bo poletje ponudilo tudi œudovite vonjave. Za to zasaditev bomo izbrali predvsem prezimno trdna zeliøœa, kot je æajbelj (Salvia sp.); v naøem primeru bomo vzeli romantiœno kombinacijo vijoliœastega pisanega æajblja skupaj z belo cvetoœo sivko, ki bo v veœernih urah odloœno odganjala mrœes. Zraven bomo sadili øe puøpanove grmiœke, øetraj (Saturea sp.), baziliko in druge. Druga razliœica Na tlak iz lesenih kroglic, ki so zabite v tla in zasute z mivko in finejøim peskom, iz katerega sem in tja zraste kakøna travna bilka, bomo postavili teæjo betonsko okroglo mizo s polkroæno betonsko klopjo. Zarezo, ki smo jo s tlakom ustvarili v hrib, bomo oblekli v temne lesene æeleæniøke pragove, ki jih bomo med seboj povezali z velikimi jeklenimi sponami. Kontrast toplega in hladnega bomo nadaljevali tudi v zasaditvi. Ker je predel bolj senœen, bomo bliæje gozdu sadili rododendron tople lososove barve, zraven bomo posadili øe tri grme bordo rdeœih azalej in bolj na juæno stran postopoma dodajali manjøe hoste svetlih, rumeno-zelenih listov. Na drugo stran bomo postopoma sadili trajnice, kot so rudbekija, oranæen ameriøki slamnik in rumen okrasni rman. Prostor med res senœnimi in kisloljubnimi rastlinami in trajnicami pa bomo zapolnili z veœjim miskantom, travo, ki lahko zraste do treh metrov v viøino. Sama velikost trave ni moteœa, saj je prostora veœ kot dovolj. Med same trajnice bomo nevsiljivo dodali øe nekaj øaøev, sajenih v skupine po tri do pet, ter bolj proti jugu nadaljevali z zasaditvijo diøavnic. Vzdræevanje Kotiœek, pa najsi bo v prvi ali drugi razliœici, ni zahteven. Pravzaprav nam je lahko v izziv, saj ga lahko vsako leto malo spremenimo z zasajanjem posameznih enoletnih rastlin oziroma z dosajanjem in øiritvijo prvotne ideje. Redno zalivanje in dognojevanje s pametnim membranskim gnojilom plantella formula 365 za okrasne rastline in po potrebi uporaba plantellinih pripravkov za krepitev rastlin. Rastline vedno sadimo v kakovostno plantella univerzalno vrtno zemljo. Rock Finale, krajinski arhitekt rock.finale@gmail.com gsm: Oblikovanje vrta

26 Okrasni vrt Sosedstvo med okrasnimi rastlinami Tako rastline kot ljudje pri iskanju partnerjev iøœemo takøne, ki v nas prebudijo in poudarijo najboljøe lastnosti. S svojo bliæino nas ne ovirajo in niso v podrejenem poloæaju. Uspeøna kombinacija kisloljubnih rastlin. Pri izbiri rastlin za ureditev domaœega vrta moramo upoøtevati zelo veliko dejavnikov: estetski videz same zasaditve, rastne razmere izbrane lokacije, trpeænost rastlin, predvidenih za zasaditev. Rastline, ki so zasajene v gredicah, morajo biti vizualno usklajene in imeti podobne potrebe glede rastnih razmer, sicer podoba konœne zasaditve ne bo v skladu s priœakovanji. Ob æe znanih lastnostih, ki jih moramo upoøtevati pri ureditvi nasada pa obstaja øe ena znaœilnost, ki jo obiœajno upoøtevamo pri biotiœnem vrtnarjenu izbira rastlin, ki dobro vplivajo na svoje sosede. Meøane zasaditve tudi znane kot dobri in slabi sosedje so pri zasaditvah zelenjavnih vrtov æe dolgo poznane. Dobri sosedje odganjajo økodljivce, izboljøajo tla ali kako drugaœe pozitivno delujejo na ostale rastline v nasadu. Rastline si v soæitju lahko pomagajo in tako pridobijo na bujni rasti in lepem videzu. Vœasih pa nekatere rastline slabo vplivajo na sosednje v nasadu. Zaradi izœrpanosti tal in snovi, ki zavirajo rast drugih rastlin, so lahko rastline prizadete. To se kaæe v slabøi rasti, veœji dovzetnosti rastline na napade bolezni in økodljivcev, hiranja brez vidnega razloga. Obnovo tal pa lahko pospeøimo z dodajanjem visokokakovostnega gnojila plantella organik k in si tako prihranimo vsaj 3 leta. Dobri sosedi vrtnic Na dobro rast vrtnic vpliva sosedstvo sivke in nageljœkov. Znano je, da vrtnice za vrtnico ni priporoœeno saditi, saj zaradi snovi, ki jih izloœajo iz korenin, zemlja potrebuje tri leta, da si opomore. Takoj jih na isto mesto lahko zasadimo le, œe zamenjamo celotno zemljo vrtniœne gredice do globine 60 cm. Takøno pravilo velja øe za nekaj roænic, kot so kutine, paneøpljica, jerebike, medvejke, jablane in breskve. Vrtnice (Rosa sp.) zelo dobro uspevajo v nasadih, kjer so zasajene skupaj z nageljœki, sivko, œobrom in celo peterøiljem in belim vratiœem. Tudi krvomoœnice so dobrodoøle v takønem nasadu, saj skupaj s prej omenjenimi rastlinami privabljajo oz. odganjajo økodljivce in tako omogoœajo roæam nemoteno rast. Na zdrav razvoj in razrast vrtnic blagodejno vplivajo tudi zvonœnice, plahtica, okrasne œebule, maœja meta in rman. Slednjega bi v okrasnih nasadih morali veœ saditi, saj privablja predatorske insekte, pikapolonice, muhe trepetavke ter plenilske stenice, s œimer je v pomoœ pri zaøœiti rastlin v nasadu. Znano je tudi, da izboljøuje tla in vpliva na poveœanje eteriœnih olj v diøavnicah. Glede na pestro ponudbo rmanovih sort in razliœne barve cvetov, ga ne bo teæko umestiti v nasad. V gredo z rumeno, oranæno ali rdeœe cvetoœimi vrtnicami lahko nasadimo tudi æametnice. Te iz korenin izloœajo snovi, ki odganjajo talne økodljivce in onemogoœajo razvoj gliv. Hkrati odganjajo uøi in upoœasnijo rast nekaterih plevelnih rastlin, kot sta npr. slak in pirnica. Vrtnice sadimo tudi v meøane grede. Zelo lepo bodo uspevale ob puøpanih, bradatcu, drenih, ruju in medvejkah. Orehova premoœ Rododendroni in hortenzije v tem predvrtu s puøpani ne bi uspevali. Vsem nam je dobro znano pravilo, da orehovi listi ne sodijo na kompost, saj snovi, ki se v njih nahajajo, zavirajo rast rastlin. Oreh izkoœa alelokemikalije (zaviralce rasti) iz vseh delov rastline, tudi iz korenin. Zaviralna moœ pa se razlikuje le glede na koncentracijo snovi. Vendar obstaja nekaj rastlin, ki uspevajo v orehovi senci. Zaviralci rasti ne pridejo do æivega øpanskemu bezgu, ki pod orehovo kroønjo normalno raste. V orehovi druæbi uspevajo rastline iz rodu Ribes, bohotno pa se razraøœa tudi indijski jagodnjak. Kisloljubne rastline Dobro je vedeti, ko se odloœimo za zamenjavo stare æive meje iz lovorikovca

27 ali posamiœno zasajenih grmov, da na isto mesto nekaj let ne smemo zasaditi rododendronov in azalej, pa tudi hortenzij ne. Podoben zaviralni uœinek ima tudi smreka na tiso. Œe je vaøa stara æiva meja zasajena s smreko in se odloœate za zamenjavo s tiso, pustite zemlji nekaj œasa za poœitek in regeneracijo. Dodajte ji hranila in organsko snov. Øele œez œas zasadite novo æivo mejo. Takojønja zasaditev mladih sadik tise lahko ima neæelene posledice, kot so slaba rast in veœji napad økodljivcev. Hkratna zasaditev rododendronov, vresja in resja bo zelo lepo uspevala, vendar œe bomo hoteli doloœeno sorto v nasadu menjati ali slabotno rastlino zamenjati z novo, nam lahko spodleti. Novo zasajene rastline ne bodo dobro uspevale zaradi svojih predhodnic. Œe se boste odloœili za takøen poseg, zamenjajte zemljo v nasadu. Slabo rast novozasajenih sadik boste zaznali tudi, œe boste na isto mesto, kjer so prej rasli rododendroni, zasadili paciprese, srobote ali tise. Puøpani v vrtnih zasaditvah imajo poseben uœinek na videz oblikovane zasaditve. Pri obnovi nasada pa moramo biti pozorni. Na mestu, kjer je prej rasel puøpan, zdaj hortenzije in azaleje ne bodo uspevale. Tudi pri odloœitvi, da bor, ki je mogoœe æe prevelik za vrt, zamenjamo z drugim, nekoliko manjøim drevesom, ne smemo izbrati magnolije. Na istem mestu ne bo uspevala. Podobno si lahko obetamo, œe se odloœimo za zamenjavo mogoœne bukve s smreko. Pelin omejuje rast æajblja. V naøih vrtovih redkeje uporabljana vrsta bodike, Ilex crenata - nazobœanolistna bodika, uspeva v nekoliko zavetnejøih legah in na kislih tleh. Velikokrat lahko s svojim videzom nadomesti puøpan, ki bolje uspeva na bolj baziœnih tleh. Pri naœrtovanju in zasaditvi nasada pa moramo biti pozorni. Zasaditev lesnate potonike in nazobœanolistne bodike je pogubna za slednjo. Potonika zelo slabo vpliva na sadike bodike, ki rastejo v bliæini. Sadike bodike so slabotne, slabo olistane, se ne razraøœajo in po velikosti skoraj za dve tretjini manjøe, kot bi morale biti. Dobri sosedje vrtnica vratiœ, zvonœnica, sivka, krvomoœnica vrtnica puøpan, medvejka, bradatec æajbelj roæmarin nepravi jasmin rman Slabi sosedje narcisa ømarnica potonika detelja, nazobœanolistna bodika bor okrasne jagode æajbelj pelin Neæeljeni predhodniki smreka tisa puøpan rododendron, hortenzija bukev smreka liguster hortenzija, iglavci lovorikovec, bor rododendron, srobot, hortenzija, magnolija øpanski bezeg srobot vrtnica, paneøpljica, kutina, medvejka vrtnica, paneøpljica, kutina, medvejka jablana, breskev, jerebika, glog jablana, breskev, jerebika, glog Pri okrasnih rastlinah je svet dobrih in slabih sosedov øe zelo neraziskan in bo na tem podroœju potrebnega øe veliko raziskovalnega dela. Karin Bejo VROŒE IDEJE Œe imamo uro 1 Dopolnimo nasad trajnic V drugi polovici leta je prav konec poletja najprimernejøi mesec za presajanje trajnic. Rastline si do zime æe opomorejo in si naberejo novih moœi za rast in cvetenje prihodnjo pomlad. Za izboljøanje rastnih razmer jim v sadilno jamo dodamo plantella specialno zemljo za okrasne rastline. Nikoli ne presajamo v hudi pripeki ali preden odpotujemo. Bolje je poœakati oblaœen dan ali takega, ko so napovedane padavine. Po sajenju novi nasad dobro zalijemo, in œe je vreme suho, zalivanje vsak dan ponovimo. Œe imamo 20 minut Pospeøimo ukoreninjanje Pri bodiki, nepozebniku, oleandru lahko v avgustu poskrbimo za razmnoæevanje z delno olesenelimi potaknjenci. Da se bodo hitreje ukoreninili, jih potisnimo v pripravek plantella rhizopon II. Olesenele potaknjence mahonije, kleka v septembru potisnimo v plantella rhizopon III. Ker tudi pri teh potaknjencih prihaja do pojava koreninske gnilobe, jih takoj po sajenju zalijemo s pripravkom vivera proplant. Œe imamo 5 minut Ustavimo prøice Okrasni vrt Na okenskih in balkonskih rastlinah se v tem œasu rade pojavljajo prøice prelke, ki s sesanjem soka povzroœajo, da listje bledi, rastline pa vse slabøe rastejo in vse manj cvetijo. Prøice zatiramo tako, da napadene rastline poøkropimo s pripravkom vivera vertimec.

28

29 Bromelije - tako posebne in modne Obseænost vrst je za skupino bromelij enako znaœilna kot njihova bogata barvna paleta. V njihovem naravnem okolju, v tropskih in subtropskih obmoœjih Srednje in Juæne Amerike, najdemo najveœ rdeœih in roza bromelij. Podroben pregled pa odkrije tudi bele, oranæne, rumene, vijoliœaste in celo dvobarvne variante. Bromelije so prilagodljive in rastejo v zelo razliœnih pogojih tako visoko v Andskih gorah kot v toplih dolinah in tropskih deæevnih gozdovih ob vznoæju gora. Pri nas jih bomo naøli v vrtnih centrih, z njihovim nakupom pa bomo v svoje domove vnesli preœudovit koøœek narave. Blaga klima Zahodne Evrope, kombinirana z modernimi rastlinjaki, ustvarja idealne pogoje za vzgojo lepih in zdravih bromelij. V preteklosti so se z vzgojo in kriæanjem sort ukvarjali zanesenjaki, navduøeni ljubitelji, danes pa jih vzgajajo specializirani vrtnarji. Rastline, za katere ælahtnitelji presodijo, da so najbolj primerne za nadaljnjo vzgojo, kriæajo med seboj. Na ta naœin se je njihov barvni izbor v zadnjih letih moœno poveœal. torej potrebujejo drugo rastlino, pri tem pa svojega gostitelja ne motijo. Korenin skoraj nimajo, listi pa so veœinoma okrogli in ozki. Vriesea - rozeto rastline oblikujejo togi, usloœeni listi, ki so temno zeleni in imajo purpurno-rjave, vodoravne proge (Vriesea splendens). Visoki cvetni klas z vrsto sploøœenih, ovrønih listov raste iz srediøœa rozete. Drobni cvetovi, ki pokukajo izza ovrønih listov, so kratkotrajni, zato pa se ovrøni listi obdræijo veœ tednov. Nekatere variante imajo tudi razvejani cvetni klas. Mojca Bohinec Okrasni vrt Bromelije delimo v veœ skupin, tu pa je le nekaj najbolj znanih: Aechmea (ehmeje) - najbolj poznana ehmeja je Aechmea fasciata, ki jo v Evropi poznamo æe od leta Nekatere variante imajo poleg œudovitih cvetov tudi posebno lepe liste (Aechmea Chantinii). Aechmeje tolerirajo tudi suøna obdobja. Guzmania ime je dobila po znanem øpanskem kemiku, botaniku in zbiralcu Guzmanu iz 19. stoletja. V preteklosti je bil izbor omejen veœinoma na vijoliœaste in rdeœe variante, v zadnjih nekaj letih pa imamo guzmanije na voljo tudi v drugih barvah. Najbolj zaæelene so z velikimi cvetovi in œrtastimi listi. Neoregelia veœina jih izhaja iz jugovzhodnega dela Brazilije. Posebnost te vrste bromelij ni cvet, ampak œudovito obarvani listi v sredini rastline. Nekatere variante imajo kot posebnost bele pike na listih. Tillandsia - veœinoma rastejo na tleh, nekaj pa je tudi epifitov (rastejo na drevesih). Te rastejo na obseænem obmoœju, vse od tropskega dela juæne polovice Severne Amerike do puøœave in dæungle Juæne Amerike. Za svoj obstoj Aechmea fasciata Vriesea Davine Vzgoja bromelij Tillandsia cyanea Neoregelia Bromelije navduøijo tudi kot balkonske rastline in rastline za zasaditev teras. Ker so bromelije tropske rastline, niso odporne proti zmrzali. Na prosto jih prenesemo, ko ni veœ nevarnosti, da bi pomrznile (npr. v sredini meseca maja). Najprej naj bodo v senci, pozneje pa jih lahko prenesemo na bolj sonœna mesta. Zunaj najbolje uspevajo aechmeje, billbergije, ananas, neoregelije in tilandsije. 1. Ustreza jim sobna temperatura okoli 22 C. 2. Potrebujejo veliko svetlobe, vendar ne neposredno sonœne. 3. Zalivamo jih v srce rastline z mlaœno deæevnico. 4. Tudi substrat je potrebno navlaæiti, vendar pa voda v lonœku ne sme zastajati. 5. Gnojil ni potrebno dodajati.

30 Polne shrambe vabijo glodalce Glodalci zaradi iskanja hrane pogosto zaidejo v prostore, kjer so shranjena æivila. Med najpogostejøe økodljivce med glodalci spadajo œrna in siva podgana ter hiøna miø. Dom brez mrgolazni Pri prehranjevanju so glodalci zelo izbirœne æivali. Poskusili bodo vsako hrano, najedli pa se bodo le æivil, ki jim bodo zares vøeœ, tako po okusu kot tudi trdoti. Najraje imajo hrano, ki jim zagotavlja dovolj kalorij. Ljubijo predvsem æitarice in æivila, v katerih zaznajo olja. Ne marajo trdih stvari, oboæujejo pa mehke snovi, ki jih lahko z uæitkom poglodajo. Glodalci se gibljejo v noœnem œasu. Najbolj aktivni so takoj po sonœnem zahodu. Œe æivali ne vidimo, moramo biti pozorni na znake, ki ponazarjajo njihovo prisotnost (iztrebki, dlake, mastni madeæi, ki jih puøœajo na tleh ter poøkodbe na predmetih). A to øe ni vse, glodalci prenaøajo tudi virusne, bakterijske okuæbe ter parazite, kot so bolhe, uøi in prøice. Ukrepajmo takoj Za omejitev in prepreœitev razmnoæitve populacije glodalcev v domaœih shrambah in gospodarskih objektih moramo vzpostaviti uœinkovite preventivne ukrepe. Predvsem tesnjenje raznih razpok v zidovih, menjava poøkodovanih vrat ter oken in odstranjevanje odveœnih materialov, kot sta les in papir, kjer miøi lahko gnezdijo. Miøi in podgane lahko prehajajo tudi skozi manjøe odprtine, ki v premeru merijo le en centimeter. Na kmetijskih gospodarstvih se priporoœa obœasne preglede hlevov, silosov, shramb in njihove okolice, kjer lahko zasledimo morebitna gnezda økodljivcev, poøkodbe na predmetih in pridelkih. Œe je le mogoœe, hranimo æita in druge prehrambene izdelke v posodah, ki dobro tesnijo in prepreœijo stik æivali s hrano. Œe prej omenjeni ukrepi ne zadostujejo in so økodljivci æe prisotni v stavbi ali shrambi, je priporoœljiva uporaba rodenticidov ali mehanskih izdelkov za zatiranje glodalcev. Pri manjøem pojavu miøi se lahko uporabi biotoll deratizacijsko lepilo, ki se namaæe na karton in postavi ob steno na mestih, kjer se æivali zadræujejo. Za veœjo uœinkovitost lahko na lepilo posujemo semena pøenice ali ovsa. Pri veœjem napadu miøi in podgan je priporoœljiva uporaba izdelkov blagovnih znamk glodacid plus, ratimor in effect rodent. Vabe prej omenjenih blagovnih znamk razdelimo na veœ oblik in so namenjene zatiranju økodljivcev v razliœnih okoliøœinah. Parafinski bloki so primerni predvsem za prostore z viøjo zraœno vlago, za zatiranje sive podgane v kanalizacijskih jaøkih in odtoœnih sistemih ter za zatiranje miøi, ki se nahajajo izven stavb. Parafinske bloke je potrebno zavarovati z deskami, tako da domaœe æivali ne pridejo v stik z njimi. Profesionalne deratizacijske sluæbe pa dosegajo dobre rezultate pri zatiranju glodalcev z uporabo glodacid plus, ratimor in effect rodent mehke vabe. Slednja je med økodljivci zelo priljubljena, saj jo zaradi viøje vlaænosti æivali raje izberejo. Namestitev vab Pri zatiranju miøi postavimo vabe na razdalje do pet metrov narazen, pri zatiranju podgan pa do deset metrov narazen. Œe imamo opravka z veœjo populacijo, lahko razdalje tudi razpolovimo. Vsekakor jih postavljamo ob robovih zidov, za predmete in pohiøtvo oz. na mesta, kjer se æivali gibljejo. Pri doloœanju teh mest si lahko predhodno pomagamo tudi tako, da po povrøini ob steni posujemo manjøe koliœine mivke. Na ta naœin lahko toœno doloœimo premike miøi in podgan. Marko Devetak

31 Gorska narcisa Kakor mnogi ljubitelji planinskega cvetja, smo se sredi maja odpravili na juæna poboœja Golice, da smo si ogledali bele poljane prijetno diøeœih narcis oziroma kljuœavnic, kakor jim pravijo domaœini v Rovtih nad Jesenicami. Te sneæno bele roæice so ob vznoæju Karavank letos vzcvetele æe konec aprila. Slovenski naravni biseri Potem ko smo pri izvozu za Lipce zapustili hitro cesto Ljubljana Jesenice, smo krenili proti Javorniøkemu Rovtu, na koncu vasi zavili proti Pristavi, nadaljevali pot po makadamu proti Kriæoucu in se mimo Pustega Rovta pripeljali na sedlo Suha. Tu smo pustili avto in se po dobro uhojeni stezi podali proti Koœi na Golici. Medtem ko so v niæinskih predelih kljuœavnice æe odcvetele, so se na poboœjih Krvavke (1784 m) in Adamœeve ali Male Golice (1647 m) ravno prav razbohotile, tako da so vlaæni prisojni travniki rahlo valovali v morju sneæno belih cvetov, ki je s temno zelenim gozdnim ozadjem delovalo zares veliœastno. Poboœje narcis s koœo na Golici v ozadju. Kadar koli pogovor nanese na to cvetlico, se Slovenci najprej spomnimo povezave z Golico, ki (Velika Golica, 1835 m) sicer ni najviøji vrh v zahodnih Karavankah, vendar se zaradi njegove osrednje lege po njem imenuje celotna gorska skupina. In obratno: ob omembi Golice je najveœkrat prva misel narcisa oziroma kljuœavnica. To pa je le eno od 120 poimenovanj gorske narcise na Slovenskem, ki seveda raste øe marsikod drugod, denimo v Pomurju, na Koœevskem, Krasu, Vremøœici. Na razliœnih obmoœjih so jo tamkajønji prebivalci drugaœe poimenovali, kar odraæa domiselnost ljudskega botaniœnega izrazja: medenka, binkoøtnica, œarovnica, œesnikovica, jalovka, jurjevka, lukovka, solnovrat, turica, vrbanka itd. Vendar se zdi uglednemu slovenskemu etnologu in filologu Milku Matiœetovu od vseh øe najustreznejøa sopomenka bedenica. Zaradi svoje lepote je nastanek uradnega imena te roæe povezan z zalim mladeniœem iz grøke mitologije, ki se je zaljubil v svojo zrcalno podobo, od ljubezni umrl in se spremenil v narciso. Cveti najprej v dolini Gorska narcisa (Narcissus poeticus subsp. radiiflorus) je ena do petdesetih vrst iz rodu enokaliœnic oziroma ena od treh, ki rastejo tudi v Sloveniji. Najbolje uspeva na svetlih in s hranili razmeroma bogatih senoæetih, nastalih s krœenjem gozda. Pri tem je pomembno, da so ti travniki pozno (po 20. juniju) pokoøeni na œim bolj tradicionalen naœin, najbolje s koso. Kjer krmo balirajo, je koønja zanjo prezgodnja; prav tako ji ne ustreza paøa, saj so tam tla preveœ zbita. Listi poæenejo takoj, ko skopni sneg. Veœinoma cveti v maju, vendar ne vsako leto enako intenzivno. Cvetenje se najprej zaœne v dolinskih legah, nakar se pomika na viøja poboœja in se lahko zamakne tudi v zaœetek junija. Rastlina ima do 50 centimetrov visoko neolistano steblo z enim cvetom in veœ pritliœnimi, travastimi listi pri dnu. Diøeœe bele cvetove sestavlja øest razprostrtih, na notranjem delu zoæenih in ne prekrivajoœih se perigonovih listov s kratkim, rumenim, rdeœe obrobljenim in do enega centimetra øirokim privenœkom. Øe po drugi svetovni vojni so kljuœavnice poraøœale Golico prav do vrha, zdaj pa»prilezejo«najveœ do pribliæno metrskega pasu. Kljub temu da je gorska narcisa od leta 1949 zavarovana rastlinska vrsta, se njene povrøine nenehno krœijo, kar je na eni strani posledica zaraøœanja travnikov in na drugi prezgodnja koønja. Boris Dolniœar 31

32 Mladi vrtnar Vrtnarska skupina Roæce Smo Center za varstvo in delo Golovec. CVD Golovec je javni zavod, ki opravlja dejavnosti vodenja, varstva in organizira zaposlitve pod posebnimi pogoji za odrasle osebe z motnjo v duøevnem in telesnem razvoju in po poøkodbi glave. Za popestritev æivljenja v centru se sreœujemo pri vrtnarskem kroæku. V zimskem œasu aranæiramo, v spomladanskem, poletnem in jesenskem œasu pa poprimemo za delo v lastnem parku in v okolici osmih enot. Naøa vrtnarska skupina se imenuje»roæce«. Pod mentorstvom Mojce Potoœnik sodeluje v tem kroæku 10 uporabnikov, ki so opisali svoj vrtnarski kroæek takole: Janez Vreøak: Sadim roæe, zalivam, nosim zemljo, skupaj nabavljamo material za kroæek, delamo, plevemo, okopavamo Mario Kresnik: sadimo, druæimo se med seboj, se uœimo, katere roæice saditi, urejamo okolico in cvetliœne gredice na Golovcu in na enoti Ljubeœna. Franœiøka Jamnikar: pletem venœke za razliœne priloænosti, izdelujemo namizne aranæmaje. Silva Økrubej: Roæe so lepe, rada pomagam pri delu, saj sadimo sami. Kristjan Rus: plevemo, vozimo samokolnico, prekopavamo in grabimo. Martina Œrep: Vøeœ mi je tovariøica Mojca, ker dela na vrtu. Mladen Bjeliå: Poskrbim, da so vsi odpadki pospravljeni, grabim listje, ki pade v jesenskem œasu. Cvetka Neæmah: Sadim balkonsko cvetje. Na enoti Golovec plevem cvetliœne gredice in sadim œebulice, okopavam zelenjavni vrt. Bila sem v Indiji, kjer sem tekmovala v specialni olimpiadi v izdelavi cvetliœnega aranæmaja. Pri kroæku smo si ogledali cvetliœarne, vrtnarsko øolo, Botaniœni vrt v Ljubljani, Mozirski gaj Mojca Bevc: Sadim roæe, zelo rada zalivam roæice, pomagam pri pletju cvetliœnih gred. Bila sem na izletu v Botaniœnem vrtu, kjer sem prodajala cvetliœne keramiœne lonœke. Sadila in tekmovala sem v izdelavi cvetliœne grede na Vrhniki. Irena Petre: Skrbim za roæe na enoti Ostroæno. Najprej pogledam, œe je potrebno zaliti, in sicer tako, da potipam zemljo in nato roæe zalijem. Letos smo zasadili balkonsko cvetje, ki krasi naøe balkone, poskrbeli za cvetliœne grede v mogoœnem parku na glavni enoti. V parku je øe skalnjak, ki je letos dobil dokonœno podobo. Mojca Potoœnik, mentorica vrtnarskega kroæka Øol ski vrt v Logatcu Mentorica kroæka na OØ Tabor pravi takole:»na naøi øoli æe vrsto let nismo imeli vrta. Med pouœevanjem sem priøla do spoznanja, da bi bilo bolj smiselno namesto teoretiœnega uœencem pokazati konkretno, kako poteka priprava vrta in kaj vse je treba postoriti, da se lahko jeseni sprehodimo med bogato obloæenimi gredicami. Ura ali dve bi bili premalo, da bi uspeøno zasejali celoten vrt, zato sem se odloœila, da izpeljem naravoslovni dan. Prvi dve uri sta bili namenjeni pripravi na delo. Uœencem sem razdelila vreœke s semeni. Sami so morali razporediti skupine semen, ki naj bi jih posejali skupaj. Njihova razvrstitev je bila presenetljivo dobra. Ugotovili so tudi, da moramo biti pozorni, kako bomo zasejali viøje rastline, da ne bi delale senco niæjim. Zdelo se jim je tudi pomembno brati navodila na zadnji strani vreœke. Nauœili so se, da vsega ne moremo sejati hkrati, saj bi nam slana lahko uniœila doloœene rastline. Nato so ustvarjali naœrt zasajevanja gredic. Med delom so se zabavali, prepirali, usklajevali, Ugotovili so, da bi bilo dobro vrt pred setvijo najprej pograbiti in pobrati veœje kamenje. V setvi so zelo uæivali. Gredice smo opremili z vreœkami semen, da bomo vedeli, kaj je kje posejano. Prazni sta ostali le dve gredici. Tja smo posejali fiæol, koruzo in buœke. Uœenci so ugotovili, da je œas sejanja teh rastlin kasnejøi. Ko smo konœali s setvijo, smo vrt øe dobro pognojili. Zaliti ga ni bilo potrebno, saj je bilo tik pred deæjem. Odloœili smo se, da naø vrt zaøœitimo øe s ponjavo, œe bi se ohladilo.«dubravka Sertiœ, MENTORICA vrtnarskega kroæka

33 Veselo na Gainem pikniku Æe tradicionalno se vsako leto ob koncu poletja poveselimo øe na naøem klubskem pikniku, ki bo tokrat v soboto, 3. septembra, v neokrnjeni naravi Prekmurja, z bogatim programom ogledov znamenitosti in zabave. Ob 10. uri prihod na»otok ljubezni«, dobrodoølica s strani obœine Beltinci in ekipe kluba Gaia. Za malico nam bodo postregli domaœe Bratonske krapce (slana sladica s skuto). Predstavitev turistiœne ponudbe na»otoku ljubezni«, kjer se boste lahko popeljali z brodom œez reko Muro ali pa si ogledali plavajoœi mlin ter razstavo v Breæni hiøi. Na stojnicah bo prikaz domaœe obrti in moænost nakupa domaœih izdelkov. Lahko pa se boste odloœili za enega od izletov v okolici: BAKRENODOBNA NASELBINA (RAZKRIÆJE): vodeni ogled urejene izletniøke toœke z Ivanovim izvirom ogled bakrenodobne naselbine na Øafarskem (ob Muri), prikaz æivljenja izpred 5500 let, pokuøina prajedi razkriøki mlinci, domaœe vino ogled kovaøkega muzeja ORHIDEJE V TROPSKEM VRTU (DOBROVNIK): obisk TROPSKEGA PRAGOZDA v organizaciji Ocean Orchids d.o.o., kjer boste lahko poleg øtevilnih botaniœnih vrst orhidej obœudovali tudi zanimive tropske in subtropske rastline iz vsega sveta RASTLINJAKI V TEØANOVCIH (PRI MORAVSKIH TO- PLICAH): ogled rastlinjakov organizacije Grede Teøanovci d.o.o. ogled Pleœnikove cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini RAZSTAVA ZDRAVSTVA V GRADU BELTINCI: ogled razstave v gradu obisk vinogradnika s pokuønjo vin Okoli 14. ure se bo priœel zabavni program ob spremljavi prekmurskega ansambla. Za kosilo bo prekmurski bograœ in prekmurska gibanica. Dobre volje in druæabnih iger z bogatimi nagradami bo v izobilju. Povratek proti domu ob uri. Tako smo se zabavali lani. Gain piknik Cena vkljuœuje: avtobusni prevoz, domaœa malica in kosilo po programu, najem prostora, zabavni ansambel, vodstvo in organizacija (minimalno øtevilo oseb na avtobusu iz kraja odhoda 35 oseb) Cena po osebi: 42 EUR z avtobusnim prevozom iz Ljubljane, Kranja, Celja, Velenja, Novega mesta, Breæic (œe bo dovolj prijav) Cena po osebi: 49 EUR z avtobusnim prevozom iz Nove gorice, Ajdovøœine, Postojne, Kopra, (œe bo dovolj prijav) Cena po osebi: 38 EUR z avtobusnim prevozom iz Maribora Cena programa z lastnim prevozom je 25 eur po osebi. Prijavnica za tradicionalni piknik v Iæakovcih, sobota, 3. september 2011 Ime in priimek prijavljenca: Naslov (poøta, poøtna øtevilka): Telefon: Poleg sebe prijavljam øe: odraslih oseb in/ali otrok Avtobusni prevoz: da ne Iz kraja: Izpolnjeno prijavnico, s pripisom Gain piknik, poøljite na naslov: Turistiœna agencija AVANTURA, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana. Za veœ Informacij pokliœite telefonsko øtevilko 01/ ali 01/ , lahko tudi zastopnika Stojana Rusa na 041/ , poøljete pa lahko tudi elektronsko pismo na prodaja@avantura.si. 33

34 Izlet Gaianov po vrtovih Avstrije Klubski kotiœek Skupina Gaianov, navdušenih raziskovalcev vrtov, se je zadnjo soboto in nedeljo v mescu maju podala na raziskovanje vrtov zgornje in spodnje Avstrije. Vrtnarski navduøenci smo priøli do svojega cilja v Kittenbergeru ob ogledu vzorœnih vrtov. V ozadju vrtnega centra je zasnovan park, v katerem so predstavljeni razliœni tematski vrtovi: japonski, mediteranski vrt, divji park, vodni, kmeœki vrt, otroøki igralni, portugalski ognjeni vrt, energetska pot Ogledni vrt, imenovan Noetova barka, je v bistvu banka starih sort zelenjave in nekaj okrasnih rastlin. Semenski material, ki ga pridobijo iz bliænje in daljne okolice preizkuøajo z zasaditvami in spremljanjem razvoja. Iz te osnove pripravijo semenski in sadilni material za prodajo. Seveda se niti tu niti v vrtnem centru nismo mogli upreti nakupu novih mikavnih rastlin za naøe domaœe vrtove. Na povratku smo si blizu mesta Stayr ogledali permakulturno zasaditev obhiønega vrta, kjer na 1000 m 2 raste preko 200 rastlin. Vodilo lastnika v permakulturi je upoøtevanje starih tradicij pri gojenju rastlin v kombinaciji z znanji, ki v praksi dobro delujejo. Izlet je bil øe dodatna priloænost druæenja in uœenja ter izmenjave znanj in izkuøenj. Neverjetno, koliko znanja je med Gaiani! Da smo Gaiani dobrovoljni, je pokazal tudi takojønji odziv na pevsko provokacijo naøega odliœnega vodiœa Iva, ki smo se mu z veseljem pridruæili. Loreta Vlahoviå AVANTURA potovalni kotiœek GRŒIJA september Samostani Meteore in 6x All Inclusive v hotelu Messonghi Beach na Otoku Krf cena 425 E po osebi vkljuœeno: vsi avtobusni in ladijski prevozi, ogled samostanov v Meteori v Grœiji, 6x All Inclusive na Krfu priporoœamo: doplaœilo za kabine na ladji OBIRANJE MANDARIN in OLJK 3 dni 21. oktober cena 149 E po osebi Peljeøac, Stonj, Neum, delta Neretve vkljuœeno: avtobusni prevoz po programu, 2x polpenzion, obiranje oljk in ogled nasadov in polotoka Peljeøac, ogled mesta Stonj in solin doplaœilo: 25 e za voænjo z ladjico po delti Neretve, bogato kosilo s pijaœo ob glasbi OBIRANJE MANDARIN 2 dni 15. oktober cena 99 E po osebi Medjugorje, Mostar, mandarine v delti Neretve vkljuœeno: avtobusni prevoz (po Hrvaøki avtocesti), polpenzion, 5 kg mandarin (naberete jih sami) - œe jih æelite veœ, razliko doplaœate na plantaæi, ogledi po programu doplaœilo: 25 e za voænjo z ladjico po delti Neretve, bogato kosilo s pijaœo ob glasbi SEPTEMBER V ŒRNI GORI 1. do 6. september cena 229 E po osebi 4x polpenzion hotel 3* Slovenska plaæa Ogled Boke Kotorske, Sv. Øtefana in Budve ter Dubrovnika doplaœilo: celodnevni izlet v Albanijo (zadostuje osebna izkaznica) Prijave in rezervacije: , , info@avantura.si Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana

35 Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Bio plantella Nutrivit univerzal 3 kg 100% organsko gnojilo V vseh vrtnih centrih in prodajalnah Kalia Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Plantella specialno gnojilo za orhideje 250 ml Tekoœe gnojilo V vseh vrtnih centrih in prodajalnah Kalia Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Bio plantella Aktiv-r 500 ml Naravni insekticidni pripravek Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Plantella Cvet 1 L Tekoœe gnojilo za cvetoœe rastline V vseh zelenih kotiœkih Tuø Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Plantella List 1 L Tekoœe gnojilo za zelene rastline V vseh zelenih kotiœkih Tuø V vseh vrtnih centrih in prodajalnah Kalia 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh vrtnih centrih Kalie. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Plantella Contessa 1 kg Posebna meøanica obloæenih semen 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh vrtnih centrih Kalie. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Plantella Total R 750 ml Pripravek za zatiranje plevela 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh vrtnih centrih Kalie. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do % popusta 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh zelenih kotiœkih Tuø. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Biogrena 25 kg Organsko gnojilo Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh zelenih kotiœkih Tuø. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Plantella Jesensko gnojilo za travo 5 kg??? V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka, KGZ Cerknica, KZ Agraria Koper, Eurogarden, Inpos Celje, KZ Laøko, KGZ Sloga Kranj. V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka, KGZ Cerknica, KZ Agraria Koper, Eurogarden, Inpos Celje, KZ Laøko, KGZ Sloga Kranj. V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka, KGZ Cerknica, KZ Agraria Koper, Eurogarden, Inpos Celje, KZ Laøko, KGZ Sloga Kranj. V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka, KGZ Cerknica, KZ Agraria Koper, Eurogarden, Inpos Celje, KZ Laøko, KGZ Sloga Kranj. 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do % popusta NOVO Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Ekskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustov Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kupon œke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene prodajalne, skupaj s œlansko izka z nico. Posamezen kuponœek velja samo ob nakupu izdelka na fotografiji kuponœka in samo v trgovinah, ki so navedene na njem. Kuponœke boste lahko uve ljavljali do doloœenega datuma na kuponœku. 100-cvetne orhideje naših zvestih članov Tako kot med ljudmi imamo tudi v rastlinskem svetu lahko več ljubezni. Naši člani gojijo veliko ljubezen do orhidej, tako da jih redno zalivajo in dognojujejo v obdobju cvetenja in intenzivne rasti. Tudi mi smo veseli njihovega uspeha. Družina Grižon, Seœovlje, se ponaša s 100-cvetno orhidejo.

36 OBDARITEV ZA ROJSTNI DAN: Stanislava Kacin, Spodnja Idrija Ivo Šparovec, Žiri Zinka Krivic, Žirovnica Tadeja Kurent, Ljubljana Tomislav Kramaršek, Ljubečna Malči Grižnik, Branik Nina Hadžimulić, Krško Vilma Pirnar, Senovo Vanja Dolenec, Poljane nad Škofjo Loko Zalka Lendero, Brezovica pri Ljubljani Alfredo Vozila, Izola-Isola Srečna nagrajenka, ki je razširila članstvo v Klubu Gaia prejme MAJICO in PLANTELLA TABS ZA CVETOČE RASTLINE: Marija Štih, Radeče ZVESTOBA SE SPLAČA, GAIA JO POPLAČA Fanči Hudarin, VELENJE Zdenka Slavič, SREDIŠČE OB DRAVI Anka Finc, LJUBLJANA-POLJE Frančiška Trontelj, GROSUPLJE Marija Sodja Kladnik, NAZARJE Jožica Gomilšek, KRŠKO Tinka Kocjančič, LJUBLJANA-POLJE Marija Javšenak, VELENJE Marjana Sagmeister, CELJE Tonica Ivanšek, ARTIČE Sodelujte v nateœaju Naj, naj doseæek naøih œlanov Æe kar krepko smo zakorakali v uspeøno vrtnarsko sezono, zato nikar ne pozabite fotografirati svojih rastlinskih doseækov. Veselimo se prihajajoœe poøte in slik in æe delamo izbor za Naj, naj doseæke Gaianov v letu Sodelujte v tradicionalnem nateœaju in zagotovo vam ne bo æal, ker vas œakajo œudovite vrtnarske nagrade. V velikem nagradnem nateœaju za Naj, naj doseæek lahko sodelujete tako, da nam poøljete fotografijo in pripiøete, v kateri izmed spodnjih kategorij æelite sodelovati: 1. Naj balkonske kombinacije, 2. Naj nenavaden plod, 3. Naj skalnjak, 4. Naj zelenjavni kotiœek, 5. Naj okrasni kotiœek 6. Naj obeøanka, 7. Naj okenska polica, 8. Naj grmovnica 9. Naj otroøka pomoœ v vrtu, 10. Naj domiselna kompozicija 11. Naj vrtna trata, 12. Naj posebno drevo, 13. Naj kaktus Dragi œlani, fotografije nam do konca septembra 2011 poøljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-poøti gaia@klubgaia.com (pri tem pazite na primerno kvaliteto fotografij za objavo vsaj 800 KB). Dodajte øe svoje podatke in mobi øtevilko. Nagrajence bo izbirala triœlanska komisija, nagrade bomo slavnostno podelili, zmagovalce pa predstavili v decembrski øtevilki revije Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio Plantella paketom za vrt, poln cvetja in zelenja. RUBRIKA: OTROØKA POMOŒ V VRTU Dedek Aleø Zlatoper in vnuka pri pripravi gredice. Vnuka Matevæ in Gaøper cvetoœo gredico redno tudi zalivata. 36

37 Poletne aktivnosti Kluba Gaia Klub Gaia kljub dopustom in vroœim poletnim dnem vedno in povsod sledi dogodkom in æeli biti prisoten v vseh krajih Slovenije, zato vas vabimo, da se nam pridruæite na predavanjih, delavnicah in svetovanjih. Skratka, pridite v naøo druæbo, vedno boste izvedeli kaj novega. Lahko pa nas tudi povabite v svoja druøtva, skupnosti, organizacije. Z veseljem pridemo, œe zberete vsaj 15 ljubiteljev vrtnarjenja in roæ. Naøi strokovnjaki so vam vedno na voljo. Mozirski gaj , od 14. do 18. ure, (promocija) Poletni dan na vrtnariji Valner od 9. do 11. ure, Vodruæ, Degustacija 24 sort paradiænika in 21 sort paprike (promocija) Œarobni dan v Arboretumu , Arboretum Volœji Potok Podobe bistriøkih domaœij , Zgornja Polskava, Svetovanje Gainega strokovnjaka Eko sejem , Æalec, Predavanje in svetovalnica Gainega strokovnjaka Recepti za poletne dni Eko praznik na trænici , Ljubljana, (promocija) Festival za 3. æivljenjsko obdobje, Cankarjev dom , Ljubljana, Predavanje ob 13. uri: Marjan Radetiœ, Antioksidanti in fitonutrienti iz vrta za krepko zdravje Delavnica od 10. do 12. ure: Loreta Vlahoviå, Jesenske zasaditve na gredah in v loncih Poleti si privoøœimo laæjo hrano z veliko zelenjave iz lastnega vrta. Pa poglejmo, kaj menijo naøe œlanice glede œrpanja koristnih virov in vrednosti iz lastne zelenjavne zakladnice. Predlagam, da poskusimo øe mi: Klubski kotiœek Buœna juha s økampovimi repki Za 4 osebe potrebujemo: 500 g muøkatne ali hokaido buœe, 500 g korenœka, 1 œebulo, 2 stroka œesna, malo muøkatnega oreøka, sol, poper, malo ingverja, malo olja, kislo smetano, 250 g økampovih repkov. V kozico damo olje in sesekljamo œebulo in malo prepraæimo, nato dodamo œesen, buœke in korenœek ter øe malo poduøimo. Nato zalijemo, dodamo vse zaœimbe in skuhamo do konca. Zmiksamo s paliœnim meøalnikom. Od te mase vzamemo malo juhe, jo ohladimo in vanjo vmeøamo 2 3 ælice kisle smetane, nato pa vse vmeøamo v juho. Posebej v kozici prepraæimo repke, ki jih nato damo v juho. Na kroæniku pa jih dekoriramo tako, da 2-3 repke nabodemo na palœko in priloæimo na kroænik. œlanica Vidmar Majda, Postojna Kumariœina maska Pripravim si masko za obraz kar iz vrtnih kumaric. Ko jih imam namen narediti v solati ali ko jih pripravljam za v skrinjo kar je v teh dneh zelo pogosto - jih operem, olupim, naribam in si z ostanki namaæem ves obraz in obiœajno øe vrat in dekolte. Velikokrat naredim to kar med lupljenem, tako da me vsi doma malo œudno gledajo. Ampak pravijo, da imajo kumare veliko vode, vitaminov in mineralov kar naøa koæa vsekakor potrebuje. Œe je bila kumara pred uporabo v hladilniku, je v vroœih poletnih dneh takøna osveæitev obraza pravønja. Pa øe to moje kumare so ekoloøke. œlanica Tatjana Kolman, Sevnica Ognjiœevo mazilo Preizkusila sem recept za ognjiœevo mazilo iz olivnega olja, ki mi ne sluæi samo kot obrazna maska, ampak se z njim namaæem prav vsak dan po obrazu. Po enem mesecu opaæam, da se je stanje moje suhe koæe ZELO izboljøalo in od zdaj naprej prisegam na to mojo na novo odkrito kozmetiœno linijo. 5 dag posuøenih ognjiœevih cvetov sem prelila s pol litra domaœega olivnega olja, dobro zaprla in postavila za 3 tedne na teraso - kjer je skoraj ves dan sonœno. Mazilo se je kmalu obarvalo œudovito oranæno. Toplo priporoœam vsem! œlanica Lidija Kranjec Cokan, Limbuø Cvetlični maraton v Mozirskem gaju 13. do 21. avgust 2011 razstava starih koles in avtomobilov s scenami iz cvetja cvetlične atrakcije iz avtomobilov in rezervnih delov šov pitonov 13. do 15., in 20. do 21. avgusta razstava kač strupenjač 13. do 21. avgusta Dogodek, ki ga ne smete zamuditi. Mozirski gaj vabi!

38 Koledar del Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja MARIE THUN za leto 2011, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajøani obliki Zaloæba Ajda, tel.: 01/ P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S AVGUST do 8.00 od 9.00 do 8.00 od 9.00 do od 9.00 do od do do od do od do 8.00 od do od SEPTEMBER do 9.00 od do od do od do od *** *** * * *** * Setveni koledar 2011 korenina cvet list plod neugodno presajanje *, **, *** zelo ugodno Sadovnjak Œe øe nismo, koøœiœasto sadje øe vedno lahko obreæemo, veœje rane pa zamaæemo s cepilno smolo bio plantella arbosan. Veliko økode povzroœa tudi prøica, ki se v bolj oskrbovanih nasadih obiœajno pojavi æe sredi poletja. Zaradi njihovega sesanja je listje popolnoma porjavelo. Pri sortah, ki so tik pred obiranjem, s økropljenjem poœakamo, opravimo ga takoj po obiranju s pripravkom vivera vertimec. Proti uøem in prøicam v ekoloøkem varstvu ukrepamo s pripravkom bio plantella aktiv. Pojav oljœne muhe prepreœujemo z bio plantella rumenimi lepljivimi ploøœami. Obesimo jih na juæno stran in zunanji del kroønje. Proti jesenskim okuæbam s pavjim oœesom na oljkah priporoœamo preventivno økropljenje z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z. Varstvo opravimo konec avgusta ali v zaœetku septembra. Bakreni pripravek ima tudi odvraœalni in razkuæevalni uœinek proti oljœni muhi, ki se takrat obiœajno pojavlja. Vrtna trata Vrtno trato moramo v tej poletni vroœini øe vedno intenzivno zalivati. Ker pa za bujno rast potrebuje hrano, je potrebno tudi redno dognojevanje. Œe niste uporabili sodobnega membranskega gnojila plantella formulla 365 za travo, v drugi polovici avgusta oz. v zaœetku septembra trato øe zadnjiœ pognojimo s plantella specialnim gnojilom za trato, ki ga uporabimo pred deæjem, v suhem vremenu pa trato temeljito zalijemo. V suønem vroœem poletju travo okrepimo s stimulatorjem rasti in vitaminskim kompleksom bio plantella vita. Od sredine septembra naprej pa se æe pripravljamo na setev oz. obnovo vrtne zelenice. Na mestih, kjer v vrt vdirajo nepovabljeni hiøni ljubljenœki, pa uporabimo odganjalec psov in maœk plantella repel. Zelenjavni vrt Radiœ in endivija v vrtu æe rasteta, konec avgusta in v septembru æe lahko priœnemo s setvijo motovilca, prezimne øpinaœe in solate. Pred setvijo pa gredice oskrbimo z organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit za listno zelenjavo. Pri kumarah in paradiæniku moramo biti pozorni na bolezni. Œe so se æe pojavile, uporabimo pripravek vivera quadris, ki ima zelo kratko karenco. V ekoloøkem varstvu vrtnine øe naprej varujemo s pripravkoma na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f ali sojinega lecitina bio plantella super-f. Poleti se na mnogih rastlinah pojavlja pepelasta plesen, ki je zelo pogosta na radiœu. Pojavi pa se tudi na buœah, kumarah, na peterøilju, grahu, kolerabi, zato je dobro, da rastline øe pred prvim pojavom krepimo s predhodno omenjenima pripravkoma. Na korenju lahko uporabimo tudi pripravek vivera score. Vsi, ki so paradiænik, papriko, kumare, buœe dognojili z organskim gnojilom bio plantella nutrivit za paradiænik in druge plodovke so deleæni kakovostnega pridelka. Za dognojevanje je zelo priporoœljivo tudi tekoœe organsko gnojilo na osnovi morskih alg bio plantela vrt. Na zelenjavnem vrtu øe vedno redno odstranjujemo plevel, to storimo pred semenitvijo, saj nas sicer plevel vedno znova preseneœa. Veœ o sajenju jagod, zastiranju tal in ukrepanju v stresnih razmerah najdete na str. 10 v rubriki Strokovnjak svetuje.

39 Okrasni vrt Vzrok rumenenja iglavcev je lahko tudi poletna suøa, ki jo odpravimo z zalivanjem in krepitvijo rastlin s stimulatorjem rastlin in vitaminskim kompleksom bio plantella vita. Iglice rumenijo, rjavijo in odpadajo tudi zaradi pomanjkanja magnezija, zato ukrepamo s plantellla tekoœim magnezijem. Proti pepelasti plesni in rji smo uspeøni s pripravkom vivera quadris. S pripravkom bio plantella flora verde ukrepamo tudi proti uøem. V predelih, kjer trave in plevela (tlakovci, dovozne poti, ) ne æelimo, uporabimo pripravek na osnovi glifosata plantella total-r. Poœasi se pripravljamo na sajenje jesenskih motivov. Proti koncu meseca lahko æe sadimo œebulice in gomolje narcis, belih lilij, jesenskih æafranov, spomladanskih velikih zvonœkov in podleskov, presajamo pa œebulice cesarskega tulipana. Œebulice pred sajenjem namoœimo v fungicid vivera proplant, ki prepreœuje koreninsko gnilobo. V septembru si v vrtnarijah æe lahko ogledamo idejne reøitve in si hkrati priskrbimo visokokakovostno pet komponentno zemljo plantela balkonia, ki jo uporabimo pri presajanju. Plantella specialno gnojilo za okrasne rastline nazadnje uporabimo v zaœetku septembra, kasnejøe ali preobilno dognojevanje se nam lahko otepa z zimsko pozebo. Takoj po cvetenju lahko z delitvijo razmnoæimo bradate perunike in ostale zgodaj cvetoœe zelnate trajnice. Z delitvijo pomladimo in vzpodbudimo cvetenje, zato jih je koristno deliti vsakih nekaj let. Sedaj je zadnji œas za setev dvoletnic, ki jih bomo na stalno mesto sadili øele spomladi. Najboljøi œas za presajanje citrusov je pozna pomlad. Œe je lonec postal premajhen in ste na presajenje pozabili, lahko odstranite nekaj prsti in jo nadomestite s plantella specialno zemljo za citruse. Sobne rastline Poletje je œas visokih temperatur, zato se takrat pogosteje pojavijo bolezni in økodljivci, ki jim take razmere ugajajo. To so predvsem prøice in resokrilci, med boleznimi pa lahko opazimo pepelasto plesen na begonijah, sobni trti in mleœku. Rastline, ki so æe klasiœno podvræene napadu pepelaste plesni, temeljito pregledamo in œe opazimo plesnive pegice, poøkropimo s pripravkom vivera quadris, ki deluje tudi proti rji in drugim pogostim boleznim. Rastline, ki imajo bledikaste liste, pa so lahko napadene od prøic ali resokrilca. Za uœinkovito varstvo ob moœnejøem pojavu prøic in resarjev uporabimo pripravek vivera vertimec. Preventivno pa smo uspeøni tudi s pripravkom bio plantella aktiv-r. Ne pozabimo na dognojevanje s priroœnim gnojilom v obliki øumeœih tablet plantella tabs. Orhideje presajamo, ko prenehajo s cvetenjem ali potem, ko se je substrat zgostil, razpadel oz. vsaki dve leti. Najbolje bodo uspevale v specialnem rastnem substratu plantella specialna zemlja za orhideje. Za optimalno rast in bujno cvetenje priporoœamo, da jih tudi tedensko dognojujete s plantella specialnim gnojilom za orhideje. V œasu daljøe odsotnosti (dopust) ne pozabite na dognojevanje, vsekakor vam bodo v pomoœ plantella univerzalne palœke za gnojenje, saj delujejo ves mesec. Okenske in balkonske rastline >>> Pozno poletje je œas, ki ga ljubitelji izkoristijo za rezanje potaknjencev. Pri razmnoæevanju s potaknjenci je potrebno spodbuditi razvoj korenin. Za boljøe ukoreninjanje zelenih potaknjencev priporoœamo, da jih rahlo potisnete (2 cm globoko) v pripravek za pospeøevanje rasti korenin plantella rhizopon I (verbena, pelargonija...). Koreninska gniloba ogroæa potaknjence in jih lahko uniœi øe pred ukoreninjanjem, zato je priporoœljivo, da jih takoj po sajenju zalijemo s fungicidom vivera proplant. Potaknjence prekrijemo s prozorno plastiœno vreœko ali folijo, s œimer zadræimo nekoliko viøjo zraœno vlago. Veœ o delno olesenelih potaknjencih okrasnih rastlin si lahko preberete v vroœih idejah na str. 27. Da bodo okenske in balkonske rastline po obrezovanju œim hitreje zopet odgnale, jih øe pognojimo z visokokakovostnim tekoœim gnojilom plantella cvet, ki je obogateno z 11 vitamini. Zelene strukturne rastline pa oskrbimo z visokokakovostnim tekoœim gnojilom plantella list. Visoke temperature so na okna in balkone privabile tudi øœitkarja. Napadene rastline zlahka opazimo, saj æe pri zalivanju vidimo drobne bele metuljœke, kako vzletajo z rastlin. Ker s sesanjem povzroœijo rastlinam veliko økode, jih moramo obvezno zatirati. Metuljœke pravoœasno odkrijemo, œe smo v korita namestili bio plantella rumene lepljive ploøœice. Takrat ukrepamo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde, ki deluje tudi proti uøem. Œaka nas øe nadvse pomembno delo, to je odstranjevanje odcvetelih cvetov. Na ta naœin rastlino vzpodbudimo k tvorbi novih cvetnih nastavkov. Hkrati pa prepreœujemo sivo plesen, ki se rada pojavlja na odcvetelih cvetovih. Œe smo deleæni te nadloge, jo omejimo s pripravkom vivera switch. Vinska trta Balkon œlanice Majde Øpringer, Straæa pri Novem mestu Proti pojavu magnezijeve kloroze in suøenja pecljevine trto øe mesec dni pred trgatvijo okrepimo s plantella tekoœim magnezijem. Tako prepreœujemo to fizioloøko motnjo in izboljøamo fotosintezo, tvorbo suhe snovi oz. sladkorjev. Za zakljuœna varstva vinske trte proti peronospori ukrepamo z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z. Proti sivi grozdni plesni pa uporabimo pripravek vivera switch, økropimo le v predel grozdja. Koledar del

40