untitled

Transkripcija

1 SEPTEMBER Letnik 17 Tema meseca stran 4 Andreja Pogaœar Øpenko: Jeseni cvetoœe lepotice v vrtu Ekoloøko vrtnarjenje stran 14 Miøa Puøenjak: Izognimo se teæavam v vrtu s primernim gnojenjem Ekoloøko vrtnarjenje stran 18 Davor Øpehar: Vinograd in klet jeseni Klubski kotiœek stran 34 Reportaæa z Gainega piknika BREZPLAŒNI NASVETI NA

2

3 Gaia ta mesec predstavlja: Tema meseca 4 Jeseni cvetoœe lepotice v vrtu Trata 6 Trata jeseni Rastline iz daljnih krajev 8 Palisandrovec diøi omamno Ali poznate? 9 Maka ali perujski ginseng Vse o Vse o jesenskih zasaditvah balkonov in teras Strokovnjak svetuje 13 Priprava kal na zimo, oskrba sansevierie, brin in hruøka nista dobra soseda Ekoloøko vrtnarjenje 14 Odpravimo teæave v vrtu s primernim gnojenjem 16 Samooskrbni sadovnjak ob hiøi 18 Vinograd in klet jeseni 20 Gain ekoloøki vrt poleti in jeseni Zaljubljeni v Zaljubljeni v zdrave in oœarljive rastline Oblikovanje vrta 24 Preureditev zadnjega poœivaliøœa Okrasni vrt 27 Æafrani kliœejo pomlad Sobne rastline 28 Primeren substrat za presajanje orhidej Slovenski naravni biseri 29 Opojna zlatica Dom brez mrgolazni 31 Tudi v vlagi varni pred miømi Klubski kotiœek 32 Piknik ob Muri 34 Gaini izleti 35 Gaini kuponi popustov 36 Gaina prijavnica in nateœaj Naj, naj 37 Strokovna predavanja in pisma Gaianov Koledar del 38 Opravila, na katera v mesecu septembru in oktobru ne smemo pozabiti Kar narava veleva Gaia razodeva! Kako dobro dene pripadnost... Vse leto smo v mislih z vami, dragi œlani, zato se tokrat lahko nadejate bogate ponudbe jesenskih predavanj in delavnic po vsej deæeli, ki jih ne smete zamuditi. Z vaøim sodelovanjem øirimo bogato strokovno znanje po vseh slovenskih domovih, ker smo prepriœani, da bo v prihodnosti vrtnarjenje odliœen vir samooskrbe z zelenjavo in sadjem za vse nas. Kako œudovito je to pretakanje energij mi vam dajemo nasvete in nova znanja, vi nam omogoœite da pridemo v vaø kraj s svetovanjem, predavanji ali predstavitvijo naøih klubskih dejavnosti. V tej øtevilki Gaie boste dobili odliœne ideje za jesenske zasaditve v vrtu, na balkonu ali grobu. Spomnili vas bomo na prednosti jesenskega gnojenja z organskimi gnojili, jesensko oskrbo trate, pouœili o odlikah stebriœastega sadja in namiznih sort trte v samooskrbnem obhiønem vrtu. Ogledate pa si lahko øe œarobni vrt naøih œlanov, ki dosledno sledita naøim smernicam in nasvetom. Predvsem pa bi se tokrat radi pohvalili z izvedbo letoønjega klubskega piknika. Nekoœ bi lahko rekli, da je æivela tam ob Muri ljubezen /.../, pravi Miøko Kranjec, a œutili smo jo tudi prvo soboto v septembru, ko smo se z zvestimi œlani, na pikniku v Iæakovcih na Otoku ljubezni iskreno objeli, saj se nismo videli od zadnjega sreœanja v Rabcu. Pravljica o dobrih ljudeh je spet oæivela. A z izleti øe nismo konœali za letos, sledilo bo obiranje mandarin in oljk, pa veselo martinovanje in øe marsikje bomo z vami. S tem mesecem se zakljuœuje tudi naø najveœji klubski nateœaj Naj, naj doseæki naøih œlanov in nato bo sledila bogata obdaritev najuspeønejøih na slavnostni prireditvi. Veselja in energije nam ne bo zmanjkalo. Pridruæite se nam. Ekipa Kluba Gaia Uvodnik Strokovno izobraæevalna revija glavnega pokrovitelja Kluba Gaia - revija œlanov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, telefon: (01) , e-poøta: gaia@klubgaia.com Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahoviå Svetovalka: Vida Radivojeviå Glavna urednica: Mira Arh Strokovni sodelavci: Davor Øpehar, Nevenka Breznik, Ruth Podgornik - Reø, Miøa Puøenjak, Igor Prøa, Matjaæ Mastnak Lektor in redaktor: Mira Arh. ISSN , Grafiœna priprava: Trajanus, d. o. o., Kranj. Tiskano v Sloveniji. Izhaja meseœno, razen novembra in januarja. Letna naroœnina 16,90 EUR. Natisnjeno v izvodih. Naslednja øtevilka izide 15. oktobra

4 Tema meseca Pisanolistni oslez Lobodasta perovskija Lespedeza, Thunbergova grmasta detelja Davidova budleja, metuljnik Jeseni cvetoœe lepotice v vrtu Narava se jeseni obda v plaøœ æivo pisanih barv, kot da bi se pred zasluæenim poœitkom æelela œim bolj veliœastno posloviti. Kadar so vremenski pogoji ugodni, lahko jesenska obarvanost traja dlje. Jeseni cvetoœe rastline v tem obdobju paradiæa, æal, kar ne pridejo do prave veljave. Kot da bi se grmovnice jeseni œutile zapostavljene, razvijejo mnoæico cvetov æareœih barv, pridruæijo pa se jim tudi spomladi in poleti cvetoœe grmovnice z barvitimi jagodami in plodovi. Veœina jeseni cvetoœih rastlin je zelo medonosnih in pravi uæitek jih je opazovati, kako jih neprestano obletavajo metulji, œebele in œmrlji. A. Znaœilnosti jeseni cvetoœih grmov Osnovna znaœilnost jeseni cvetoœih lesnatih grmov je cvetenje na enoletnem lesu. Obilnost cvetenja se vzpodbudi s spomladanskim prirezovanjem stebelnih vrøiœkov, moœno obrezovanje pa se izvaja na odraslih grmih. S tem se vzpodbudi rast bogato cvetoœih enoletnih poganjkov. Spomladanska rez velja prav za vse jeseni cvetoœe grme, od najmanjøega Calluna vulgaris - jesenska resa, pa do enega najveœjih Hibiscus syriacus sirski oslez. Hibiscus syriacus Variegata pisanolistni oslez sodi zaradi belo panaøiranih listov med bolj zahtevne grmovnice in le v izredno toplih letih odpre cvetove do konca. Perovskia atriplicifolia Blue Spire lobodasta perovskija je listopaden polgrm, pokonœne rasti. Poganjki so sivkasto nadahnjeni z globoko narezanimi, diøeœimi listi, sivo zelene barve. Na vrhu stebel se od konca poletja pa vse do sredine jeseni razvijajo klasasta socvetja z vijoliœastimi cvetovi. Kadar jo sadimo v kombinaciji z drugimi rastlinami, ji moramo odmeriti dovolj prostora, da ne zasenœi drugih rastlin. Kot samostojen grm se lepo poda s kamni ali pa kot dopolnilo pri vodnem motivu. Lespedeza thunbergii Gibraltar lespedeza, Thunbergova grmasta detelja sodi med hitro rastoœe grmovnice. Njena znaœilnost je, da predvsem v hladnejøem podnebju pozebe skoraj do tal. Tako vsako pomlad praktiœno iz tal poæene sprva majhne odganjke, ki se konec julija kar naenkrat podaljøajo in v avgustu oblikujejo moœan, preveøajoœ grm. Njegova izraznost pride do veljave predvsem na breæinah ali terasah. Razvije tudi moœan koreninski sistem, kar je dobrodoølo predvsem pri ozelenitvah breæin. Buddleja davidii Pink Pearl davidova budleja, metuljnik uæiva na soncu in v toploti. V svoji pravi luœi se pokaæe øele konec junija, saj praktiœno œez noœ razvije lokasto upognjene veje. Do dva metra visoki grmi dobijo øe posebno vpadljiv videz ognjemeta, ko se pripognejo pod teæo diøeœih socvetij, stoæœaste ali valjaste oblike. Nevsakdanji so tudi podolgovati listi s koniœastim koncem temno zelene barve, na spodnji strani pa so kontrastno belo polsteno dlakavi. Raznobarvne metuljnike lahko sadimo skupaj ali pa v kombinaciji s trajnicami. Posebno v oœi vpadajoœi pa so samostojno posajeni grmi, ki se jih spomladi krepko poreæe in tako vzpodbudi rast enoletnih, cvetnih poganjkov. Hydrangea paniculata Pinky Winky metliœasta hortenzija razvije konec poletja sprva zeleno nadahnjena latasta socvetja. Cvetovi se v viøku cvetenja obarvajo v povsem belo barvo, jeseni z odcvitanjem pa se prebarvajo v sortno znaœilno barvo, pri opisani sorti v roænato. S to igro narave dobimo vtis, da imamo na istem mestu posajeni dve razliœno cvetoœi rastlini. Rastiøœno je nezahtevna vrsta, pri œemer so ji v pomoœ dlakasti listi. Z razliko od veœine drugih hortenzij jo lahko posadimo na sonœno lego, brez kakrønega koli posebnega zalivanja. Fuchsia magellanica var. Gracilis økrlatna fuksija, vitka fuksija je grm s sicer zelo drobnimi cvetovi, vendar njihova øtevilœnost doseæe, da postane cel grm en sam cvet. Ljubi bolj polsenœna, kisla rastiøœa, z dovolj vlage. V druæbi s 4

5 prekrovnimi trajnicami je njena izraznost øe bolj poudarjena. B. Znaœilnosti jeseni cvetoœih trajnic Tudi jeseni cvetoœe trajnice imajo po - dobno zgodbo kot jeseni cvetoœe grmovnice. Œez zimo nadzemni deli rastlin v celoti preminejo, ostanejo le øe posuøena socvetja, ki jih lahko pustimo øe dolgo v zimo in poreæemo øele, ko jih sneg poleæe. Spomladi zelo pozno odæenejo, zgodi se, da kar pozabimo, da bo kasneje na praznem prostoru zrasla zanimiva trajnica. Sedum spectabile Pink Chablis lepa hermelika, okrasna homulica, kitajska ljubezenska zel je gruœasta trajnica, ki konec poletja razvije sploøœena glaviœasta socvetja, iz katerih se jeseni odpirajo majhni zvezdasti cvetovi, ki moœno privlaœijo metulje. Liste ima jajœaste, nazobœane in soœne. Pri predstavljeni sorti so pisani, kar prispeva k zanimivi obarvanosti nasada skozi daljøe obdobje. Eucomis Bicolor dvobarvna cofasta lilija, ananas lilija je œebulnica eksotiœnega ananasu podobnega videza, izhajajoœa iz Juæne Afrike, zato potrebuje veliko sonca in odcedna tla. Œez poletje jo je potrebno obilno zalivati, zimska zaøœita pa je skoraj neobhodno potrebna. Sadimo jo posamiœno, bolj kot zanimivo, malo drugaœno trajnico, za popestritev kakønega manjøega detajla v vrtu. Metliœasta hortenzija se pribliæuje koncu obarvanja Japonska jesenska vetrnica jesenska anemona. Økrlatna fuksija, vitka fuksija. Tema meseca Anemone hupehensis Andrea Atkinson japonska jesenska vetrnica, jesenska anemona je øopasta trajnica, ki na vitkih cvetnih steblih razvije nevrstnate bele cvetove. V skupinskih zasaditvah s trajnicami jih navadno zasadimo bolj v ozadju. S tem prepreœimo oviranje rasti drugih trajnic, hkrati pa dopustimo, da tudi sama pride bolj do izraza. V druæbi s sebi doraslimi grmovnicami pa ni tako pomembno, kakøno zaporedje izberemo. Rudbeckia fulgida Goldsturm rudbekija, hudiœeve oœi je nezahtevna trajnica, ki razvije mnoæico zlato rumenih, kot sonce æareœih koøkov. V sredini ima stoæœasto skupino œrnih kroæœevih cvetov, ki so, œe jih ne poreæemo, dekorativni øe daleœ v zimski œas. Namenimo ji lahko tudi kakøen manj kvaliteten prostor bolj ob robu vrta, saj bo v svojem œasu kljub temu priøla dovolj do veljave. Lepa hermelika, okrasna homulica, kitajska ljubezenska zel. Rudbekija, hudiœeve oœi Dvobarvna cofasta lilija, ananas lilija Andreja Pogaœar Øpenko 5

6 Vrtna trata Trata jeseni Jeseni trata spet na novo zadiha. Veœ padavin, jutranja vlaga in prijetne temperature œez dan so kot nalaøœ za novo rast in lepo zeleno barvo. September in oktober sta meseca, ki ju lahko dobro izkoristimo za najrazliœnejøa opravila na naøi zelenici. Pomembno je, da jeseni trato ponovno prezraœimo in po potrebi obnovimo, pravilno dognojimo, redno kosimo in odstranjujemo suho listje ter rastlinske ostanke. Redna in pravilna jesenska nega nam bo zagotovila, da bo naøa trata zimo preæivela zdrava in krepka ter nas bo spomladi spet razveseljevala s svojo lepo zeleno barvo in gosto rastjo. Zgodnja jesen pa je tudi œas, ki ga lahko izkoristimo za setev ali polaganje nove trate. Obnavljanje trate Poleti je navadno naøa trata bolj obremenjena, saj se veœ zadræujemo na vrtu, hodimo ali tekamo po zelenici, na njej prirejamo druæabna sreœanja ali piknike in jo uporabljamo tudi kot podlago za razliœne øportne aktivnosti. Obremenjena trata se poøkoduje, tla pod njo pa postanejo zbita in slabo prepustna. Koreninam Trato zrahljamo in prezraœimo z zabadanjem vil v travno ruøo in rahlim privzdigovanjem. trav je treba omogoœiti, da ponovno laæje zadihajo, kar se lahko zgodi samo takrat, ko bodo tla spet bolj rahla in zraœna. Opravilo, s katerim bomo to dosegli, se imenuje prezraœevanje ali vertikuliranje. Trato zraœimo z rezanjem, prebadanjem, rahljanjem ali intenzivnim grabljenjem. Za manjøe povrøine lahko uporabimo kar vile, s katerimi na gosto prebodemo travno ruøo. Vile zabodemo v travno ruøo pribliæno 10 cm globoko in jih nato nekoliko privzdignemo, da spustimo zrak do vseh korenin. Veœje povrøine prezraœimo z vertikulirno napravo, ki je velikokrat æe del boljøih kosilnic. Pri tem odstranimo tudi delce odmrlih in posuøenih travnih bilk. Ko zaœne z dreves odpadati listje, ga pozorno in sproti grabimo, saj lahko predebela plast odpadlega listja povzroœi odmiranje trave. Listje pograbimo in ga uporabimo za kompost. Pozorno in sproti tudi grabimo listje s travne povrøine, saj lahko tudi predebela plast listja povzroœi odmiranje trave. Listje pograbimo in ga uporabimo za kompost. Jesensko dognojevanje Na prekopana in pognojena tla dosejemo primerno seme. Œe smo trato spomladi pognojili z membranskim gnojilom plantella formulo 365 za trato, potem jeseni ne uporabljajmo veœ duøikovih gnojil, saj je trata z njimi dovolj preskrbljena. Œe pa smo gnojili s klasiœnimi oz. specialnimi mineralnimi gnojili za trato, Lahko septembra trato øe enkrat dognojimo s plantella specialnim gnojilom za trato. V oktobru je œas øe za zadnje jesensko gnojenje trate s plantella specialnim gnojilom za jesensko gnojenje trave. Ta vsebuje vse potrebne snovi za prehrano vseh vrst trat, tako okrasnih kot tudi øportnih. Uravnoteæeno razmerje hranil omogoœa, da ostane trava gosta, enakomerno zelena in primerna za hojo. Gnojilo vsebuje veœ fosforja, kar omogoœa, da trava razvije goste in krepke korenine in tako tudi boljøe prezimi. Vsebuje pa tudi dodatke magnezija in bora za lepøo zeleno barvo in zdravo rast rastlin. Odstranjevanje mahu in plevela Z jesensko vlago in deæjem se na trati spet vzpostavijo ugodne razmere za razvoj mahu. Ta je stalen problem predvsem na teækih tleh in senœni legi. Mahu ne odstranjujemo z grobim grabljenjem, ker tako njegove trose raznesemo po celotni travni povrøini. Uœinkovito ga lahko odstranimo s potresanjem plantelle proti mahu. Sredstvo potresemo direktno na mesta, kjer

7 opazimo mah in poœakamo 10 dni, da ta poœrni oz. odmre. Nato ga pograbimo. Pleveli so øe posebej problem na trati, ki meji na naraven, redko koøen travnik. Plevel se veliko hitreje razraste na povrøini, ki je slabo vzdræevana. Œe trato zalivamo preveœ ali premalo, jo prenizko kosimo in ne zraœimo, postane øibkejøa in na nekaterih mestih odmre. Prazna mesta hitro naseli plevel, ki se hitro razraøœa. Jeseni uniœujemo veœletne øirokolistne plevele, kot je slak, osat, kislica in øe nekateri drugi. Na manjøih povrøinah plevel odstranjujemo roœno. Œe so nam med letom travo uniœevali økodljivci, kot so ogrci majskega hroøœa, sovke ali strune, se jih lahko øe pred zimo uœinkovito znebimo tako, da povrøino poøkropimo s sredstvom proti talnim økodljivcem, ki ga lahko na bavimo v kmetijski lekarni. Zadnja koønja pred zimo Trata jeseni zelo poœasi raste, vendar jo pred zimo øe vedno redno kosimo. Priporoœljiva viøina koønje je 3 do 4 centimetre. Ker so dnevi vedno krajøi, noœi pa daljøe in je v zraku tudi vedno veœ relativne zraœne vlage pazimo, da je trava ob koønji suha. Okoli razliœnih ovir (dreves, grmovnic, ograj, ste brov, klopi...) kosimo z motornimi kosilni cami na nitko ali s økarjami za travo. Zlasti v vlaænih hladnejøih dneh je zelo pomem bno, da vedno odstranimo pokoøeno travo. Trava, ki ostane na pokoøeni travni povrøini, prepreœuje zraœenje in dihanje trate, zato se ustvarijo razmere brez kisika. V takem okolju posamezne travne bilke poœasi odmirajo. Ko konœno odstranimo tako odmrlo travo, ostanejo øtevilna mesta popolnoma gola. Tako nam ne preostane drugega, kot da spomladi taka mesta ponovno posejemo. Setev nove trate V septembru so razmere za zasnovo nove zelenice idealne. Vlage je dovolj, pa tudi temperatura za hiter vznik travnih bilk je ugodna. Pred setvijo je potrebno tla dobro pripraviti. Najprej jih prekopljemo s prekopalnikom ali kar lopato za manjøe povrøine, pri tem uredimo naklon povrøine za odtok padavinske vode in dodamo kvalitetno organsko gnojilo plantella organik ali biogreno. Zemljiøœe z grabljami najprej grobo, nato pa fino izravnamo z grabljami. Pri tem odstranimo œim veœ kamenja, ki bi kasneje, ko se zemljiøœe nekoliko posede, motilo koønjo. Tla potresemo z membranskim gnojilom plantella formula 365 za trato. Hranila se iz tega t.i.»pametnega gnojila«sproøœajo v odvisnosti od temperature, zato ni nevarnosti, da bi se v zimskem obdobju sprostilo preveœ hranil. Za setev izberemo primerno meøanico trav glede na klimatske razmere in osonœenost trate. Za sonœno lego izberemo meøanico plantella aurora, za senœne plantella viva, za vroœe mediteranske lege plantella adria in za meøane lege plantella univerzal. Œe je zemljiøœe problematiœno in priœakujemo slab vznik, uporabimo obloæeno seme meøanice plantella contessa. Obloga te meøanice prepreœuje ptiœem, da bi zauæili posejano seme, obenem pa zagotavlja hranila in dovolj vlage za hiter vznik trav. Po setvi zemljiøœe povaljamo in zalijemo. Mah odpravimo s specialni sredstvom Plantella proti mahu. Posuøen mah z grabljami odstranimo. Povsem zadnja dela na trati pred zimo Œe so tla suha, nepomrznjena in ni sneæne odeje, trato pograbimo ter s tem odstranimo odmrle dele travne ruøe, gnijoœe listje ter deæevnikove kupœke. Ko pa sneæna odeja ponovno prekrije tla, je naøe delo na vrtu za to sezono konœano. Opravili smo vse, kar je bilo potrebno, da se lahko z olajøanjem in veseljem odpoœijemo in z veseljem œakamo na novo vrtnarsko sezono. Nevenka Breznik Vrtna trata

8 Rastline iz dalnjih krajev Palisandrovec diøi omamno Od mnogih zares œudovitih in nepozabnih rastlin na svetu jih le malo naredi tak prvi vtis kot palisandrovec ali jacaranda. Drevo, œigar elegantno deænikasto kroønjo popolnoma prekrijejo modri trobentasti cvetovi, v œasu cvetenja popolnoma oœara vsakega mimoidoœega. Ime jacaranda je portugalska beseda za roæni les ali palisander. Trobentasti cvetovi, znaœilni za druæino bignonijevk, poleg barve privabljajo tudi z omamnim vonjem. Cvetovi popolnoma prekrijejo redko razvejano kroønjo, tako da je sestavljene liste, ki spominjajo na praprot, teæko opaziti. Rod Jacaranda obsega 49 razliœnih vrst grmov in dreves, ki izvirajo iz juæne Amerike. Najveœja raznolikost rodu je v Braziliji, Argentini in Peruju, izvirajo pa tudi iz osrednje Mehike in Karibov. Najpogostejøa jacaranda, ki jo lahko sreœamo skoraj povsod po svetu, je modra jacaranda (Jacaranda mimosifolia) ali palisandrovec. Ta zraste v srednje veliko drevo, do petnajst metrov, s precej øiroko kroønjo deænikaste oblike. Kjer so nizke temperature omejitveni dejavnik za gojenje palisandrovca na prostem, ga gojijo kot posodovko. Tako poœasneje raste, njegova konœna viøina je niæja, pa tudi cveti manj. Vzgoja in nega 8 Palisandrovec po obilnem cvetenju bogato obrodi semena, ki so spravljena v stroku s krilci podobnim strukturam. Palisandrovec se na prostem rad sam zaseje. Seme dobro kali, zato je razmnoæevanje s setvijo preprosto. Semena posejemo takoj, ko dozorijo v substrat za sejanœke. Najbolj primerne so poglobljene sejalne multiploøœe, saj je presajanje iz njih manjøi stres za rastline. Semena vzklijejo po pribliæno treh tednih, do takrat pa skrbimo za optimalno temperaturo med 25 in 27 C in da je substrat primerno vlaæen. Slaba stran je le, da tako vzgojeno drevo potrebuje veœ let, preden prviœ zacveti. Za bolj nestrpne je hitrejøa tehnika razmnoæevanja s potaknjenci ali s cepljenjem. Rastlina je prilagojena na suøna tla, zato mora biti kot posodovka zasajena v dobro odcednem substratu. V zimskem œasu zalivamo zelo malo. Palisandrovec ni obœutljiv na bolezni in økodljivce, zaradi tega je v toplih krajih primeren tudi za sajenje javnih nasadov in cestnih drevoredov. Œe ga gojimo kot posodovko, ga lahko doletijo vse za rastlinjake in zimske vrtove znaœilne teæave: kaparji, prøice, rdeœi pajek Rastlino zato redno pregledujemo. Zelo pomembno je, da ima sonœno in zraœno rastiøœe. Zdrava rastlina se laæje spopade z nadlogami, zato skrbimo, da ostane v dobri kondiciji. Odceden substrat z dovolj organske snovi redno dognojujemo. Najbolj primerna so visokokakovostna gnojila s takojønjim in dolgotrajnim delovanjem, kot je plantella formula 365 za okrasne rastline, spomladi in poleti pa dognojujemo øe z gnojilom v obliki tablete, ki se raztopi v vodi, plantella tabs za cvetoœe rastline. Obrezujemo le minimalno. Sadiko v zaœetku oblikujemo v drevo, torej pustimo eno steblo. Odstranjujemo le posuøene ali poøkodovane veje. Rez povzroœi rast mnogih navpiœnih poganjkov, ki moœno rastejo in kvarijo obliko kroønje. Uporaba Palisandrovec je priljubljena okrasna rastlina, zasajena kot samostojno drevo, v drevoredu ali v kombinaciji z drugimi rastlinami. Poleg okrasne vrednosti je uporaben tudi les. Je svetlo sive barve, se lepo suøi in je primeren za izdelovanje manjøih okrasnih predmetov. Znano je tudi protimikrobno delovanje vodnega izvleœka palisandrovca. Semena palisandrovca lahko naroœite preko spleta pri B&T World Seeds in ali pa naroœite sadike na Meta Øepic

9 Maka ali perujski ginseng Ker se je prilagodila æivljenju v visokogorju, rastlina maka (Lepidium meyenii) v sebi skriva neprecenljivo bogastvo hranilnih in zdravilnih snovi. Spada med adaptogene to so rastline, katerih vsebnosti brez stranskih uœinkov pozitivno vplivajo na œloveøki organizem. Maka izvira iz visokogorja Peruja in Bolivije. Na obmoœju Andov je izredno cenjena. Vœasih so jo uporabljali celo kot plaœilno sredstvo. Je eno ali dvoletnica iz druæine kriænic, uæiten je njen podzemni del koren. Rast in oblika rastline spominjata na repo ali peso, s katerima je v sorodu. Koren je sestavljen iz repaste korenine in odebeljenega spodnjega dela stebla, ki skupaj spominjata na narobe obrnjeno hruøko. Barva korena je lahko krem, rdeœa, lila, zelena ali œrna. V zadnjem œasu se selekcionirajo rastline s krem, rdeœimi in œrnimi koreni, ker imajo najviøjo hranilno, energijsko in zdravilno vrednost. Koreni krem barve dajejo najveœje pridelke in so sladkega okusa. Œrni koreni so sladko-grenkega okusa, znani po visoki energijski vrednosti. Uæivanje korenov rdeœe barve pa zmanjøuje poveœano prostato. Ali poznate? Gojenje Tradicionalen naœin pridelovanja make je na nadmorskih viøinah okoli 4.500m, kjer so tla skromna s hranili in temperature precej nizke. Kot je za korenovke znaœilno, maka zelo izœrpa tla, zato jih izboljøujejo z dodajanjem preperelega ovœjega ali alpakinega gnoja. Na viøinah, kjer se prideluje, je le malo økodljivcev in bolezni. Od setve do pobiranja pridelka poteœe 8 do 10 mesecev. Semena make, ki raste v visokogorju Peruja, niso primerna za gojenje v niæinah. Semena, ki so edini naœin razmnoæevanja pri maki, v dobrih pogojih kalijo po petih dneh. Naroœite jih lahko preko spleta store.com in na Istoœasno kot druge korenovke mako sejemo na prosto zgodaj poleti. Na zelenjavnem vrtu je za setev make najbolj primerna druga poljina kolobarja, tla pa dodatno izboljøamo s kakovostnim dolgodelujoœim organskim gnojilom plantella organik. Oblika plodu je lusk, v katerem sta po dve okrogli semeni. Œe jo sejemo prezgodaj spomladi, nam do poletja lahko uide v cvet. Podzemni zaloæni organ spominja na repo ali peso, s katerima je maka v sorodu. Tradicionalno sadijo mako skupaj s krompirjem, saj naj bi bila naravni repelent za veœino økodljivcev. Zdravilna vrednost Maka izboljøa odpornost in fiziœno moœ ter øœiti pred stresom. Njeno øpansko ime je maca - maca. Zaradi vrste zdravilnih uœinkovin ji nekateri pravijo perujski ginseng. Hranilna vrednost posuøenega korena make je podobna vsebnostim riæa in pøenice. Vsebuje velik deleæ hranil, ki so bistvenega pomena za æivljenje: makro in mikroelemente: kalcij, magnezij, fosfor, kalij, æelezo, cink; vitamine C, B in E; pomembne aminokisline in maøœobne kisline; koreni so bogati z vlakninami. V Peruju mako pripravljajo tradicionalno vedno kuhano. Posuøeno in zmleto meøajo z mlekom in drugimi vrstami moke za peko in pripravo kaøastih jedi. Fermentirana se uporablja za pripravo piva z nizko vsebnostjo alkohola. Uporabljajo se tudi listi, sveæi za solate ali blanøirani kot zelenjavna priloga. V zdravilne namene se uporablja predvsem suhi ekstrakt, ki vsebuje viøjo koncentracijo hranilnih in zdravilnih snovi. Œeprav so zdravilne lastnosti make v juæni Ameriki cenjene æe 2000 let, so v Evropi njeno protistresno delovanje raziskali in dokazali øele leta Njena pridelava se je iz visokogorja v Peruju razøirila po svetu øele po letu Zanimivost Maka in njeni ekstrakti se v zadnjem œasu prodajajo kot œudeæno zdravilo proti utrujenosti, za boljøo zbranost, veœjo telesno in spolno moœ, vendar to dokazano velja le za rastline, ki so pridelane na visokogorskih rastiøœih v Andih. Meta Øepic 9

10 Vse o jesenskih zasaditvah balkonov in teras Sedaj je pravi œas, da poletne zasaditve zamenjate z jesensko privlaœnimi rastlinami. Vodila za jesenske zasaditve so nekoliko drugaœna od spomladanskih zasaditev, enako velja za oskrbo. Najveœjo okrasno vrednost dajo rastlinam barve listov. Rastline se jeseni le skromno razrastejo, zato je izbira pravih za zapolnitev posode æe pri sajenju zagotovilo za uspeh. Vse o Øaø Jenneke 2. Ajania 3. Øaø Mint curl 4. Okrasna paprika 5. Hojhera Black beauty 6. Zimzelen Imagine 7. Plazeœi skreœnik Burgundy Glow 8. Jesenska resa Garden Girls Osnovno vodilo jesenske zasaditve je poæivitev zunanjih bivalnih povrøin v jesenskih in zimskih mesecih. Tako kot pri spomladanskih zasaditvah je tudi tukaj pomemben naœrt sajenja s pomembno razliko, da se jeseni zelo malo razraøœajo, zato posadimo polne posode tako, da je æe ob sajenju viden uœinek izbrane kombinacije. Pred zasaditvijo si v vrtnarijah in drugod z veœjo izbiro ogledamo rastline in opredelimo, kaj nam je vøeœ, doloœimo prostor in posodo, v katero bomo sadili in øele potem izbiramo in kombiniramo rastline. Seveda je za izbor pomembna tudi lokacija, kam bomo jesenski nasad postavili. Na manj izpostavljena mesta pod nadstreøkom mirno lahko sadimo veœje koliœine cvetoœih ciklam, ki bodo cvetele vseskozi tja do decembra ali do daljøega obdobja temperatur okoli niœle. Za odprte, izpostavljene lege je boljøe uporabiti veœje koliœine listnatih in zimzelenih trajnic ter resja in manj cvetoœih rastlin. Morda v vaøem koritu ali posodi na terasi æe raste katera od trpeænih prezimnih lepotic, zato zamenjajte le sezonske, na pozebo obœutljive rastline. Razliœne trave, vednozelene rastline, nekatera zeliøœa, kot so æajbelj, timijan in roæmarin lahko ostanejo na istem mestu tudi v zimskem œasu. Takojønji œar cvetoœe jeseni boste dosegli s sajenjem ciklam, resja, maœeh in krizantem. Posebno neæen pridih bodo ustvarile lepo razraøœene trave, ki se bodo øe obarvale in bodo pravo lepoto pokazale v druæbi slane in deænih kapljic. Katere rastline izbrati 1. Brøljan zeleni 2. Okrasna paprika rumena 3. Pisanolistni æaljbelj Goldblatt 4. Drobnocvetna krizantema 5. Zimzelen 6. Maœeha Za jesenske zasaditve lahko izbiramo med rastlinami z razliœno okrasno vrednostjo, vsaka pa ima svoje prednosti. Cvetoœe rastline obogatijo zasaditev z barvami cvetja, vendar je to bolj kratkotrajnega znaœaja. Listnate rastline in trave dajo barvo in strukturo zasaditvi, rastline s plodovi in vednozelene pa nasadu dolgo œasa dajejo okrasno vrednost in trajnost. Seveda je lahko zasaditev tudi z eno vrsto rastlin izredno atraktivna. Okrasne paprike v skupinski zasaditvi veœ enakih rastlin prav gotovo pridejo do izraza. Okrasni listi in cvetovi: Cvetoœe anemone, krizanteme, maœehe, rese, stolistnik, ceratostigma, ciklame, salvije, jetiœniki, ajanija, homulice. Listnate hojhere, æajblji, skreœnik, mulenbekija, smilj, kalocefalus, hoste. Trave øaøi, perjanka, imperata, bilnice, bodalica, kolmeæ. Vednozelene rastline: trdoleske, brøljani, mini iglavci, manjøi lovorikovci, ileks, paneøpljice, puøpan Rastline z okrasnimi plodovi: Okrasne paprike, skimije, gaulterije, pernecije

11 1. Hojhera Marmalade 2. Perjanka Rubrum 3. Jesenska resa 4. Homulica Herbstfreunde 5. Hojhera Green spice Jesenska anemona Splendens 2. Mulenbekija 3. Festuca Bonfinger 4. Maœeha Ice babies 5. Kalocefalus 6. Ciklama 7. Hojhera Midnight Rose Vse o Mini iglavec 2. Trdoleska Gold Queen 3. Maœeha 4. Pernecija Novosti med rastlinami za jesenske zasaditve Enostavne za vzdræevanje in barvno pisane hojhere so v zadnjih letih pridobile prav posebno mesto pri jesenskih zasaditvah. Letoønjo jesen bo tudi pri nas na voljo desetina novih sort v razliœnih barvnih odtenkih rumene, temno rdeœe, rjave, sive in celo œrne barve, ki se bolj ali manj koøato razraøœajo. Lahko izberemo ekstravagantno hojhero sorte Black Beauty s œrnimi listi œrnimi listi valovitega roba ali sorto Midnight Ross s œrnimi listi in roza pegami ter krem cvetovi. Za uporabo v svetlejøi zasaditvi vas bo gotovo navduøila sorta kompaktno rastoœe hojhere Green spice s srebrno zelenimi listi in markantnimi rdeœimi æilami. Jesenske zasaditve brez homulic skorajda ni. Tudi tu bomo lahko izbirali med desetino razliœnih sort, od kompaktnih in visokih z roænatimi cvetovi do rumeno cvetoœih sort Sunkissed, sorte Alborte Alba z belimi cvetovi in temnolistno sorto Chocolate ball, ki se kompaktno blazinasto razraøœa in cveti v rumeni barvi. Posebno atraktivne so nove sorte nizkih trav. Eleganco bo zasaditvi dal øaø sorte jeneke, intenzivno krem rumene barve z ozkim progastim listjem. Vodilno vlogo med poveøajoœimi øaøi ima sorta Evergold z ozkimi, zlato rumenimi progami na listju. Kompaktno rastoœa festuca sorte Bonfinger z zelo neænimi vejicami, sive barve, se bo zagotovo odliœno uveljavila kot pokrovna trava za pokopaliøœa, zahvaljujoœ dobri odpornosti na mraz. Penisetum Rubrum z vitkim œrno-rdeœim listjem in privlaœnimi cvetnimi klasi je odliœna popestritev jesenski zasaditvi v roænatih tonih. In øe za piko na i kombinacija raznovrstno obarvanih ciklam, diøeœih, dvojnih (skupaj posajeni dve barvi), za gojenje na

12 prostem primerne sorte: Miracle, Midori in Silver. Prav posebna je ciklama, sorte z nazobœanim robom ali Umbrella z razprtim cvetom, ki spominja na deænik. Obrobe gredic, grobov ali le vogalne dele posod zasadimo s plazeœim skreœnikom, sorte Burgundy Glow s posebno svetleœimi listi v karminasto roænati, beli in sivo zeleni barvi. Œudovito cvetoœe ozadje za blazinaste rastline in resje so neæno cvetoœe anemone z roænatimi cvetovi razliœnih odtenkov ali cvetovi bele barve, sorte Andrea Atkinson. Med resami izbirajte trpeænejøe in bogato cvetoœe sorte z oznako Garden Girls, za øe boljøi uœinek pa irsko reso Daboecia, ki je sicer odliœna rastlina tudi za skalnjake in grobove. Za lepo razrast je nujno, da jo po cvetenju temeljito poreæete. Vse o... V zasaditev lahko kombiniramo tudi rastlino riæa, ki je zaradi viøjih temperatur in boljøe moænosti razvoja bolj atraktivna v poletnih zasaditvah, v jesenske pa vnese pestrost barv. Pomembni napotki za jesenske zasaditve cvetliœnih posod: Kombinirajte trave, rastline z zanimivo obarvanimi listi, cvetoœe rastline in rastline s plodovi. Pri kombiniranju uporabite rastline razliœnih viøin v sorazmerju s posodo pokonœne, viseœe in koøate rasti. Posadite rastline tako na gosto, da æe pri sajenju zapolnijo posodo, ker se bodo le minimalno razrasle. Med rastlinami lahko v skupinah posadite œebulice za spomladansko cvetenje. Za trajnejøo zasaditev uporabite tudi nekaj prezimno trdnih rastlin, kot so trdoleske, brøljani in manjøi iglavci. Pred sajenjem v posodi naredite dobro drenaæo z glinoporjem ali kamenœki. Za sajenje uporabite plantella zemljo za okrasne rastline ali zemljo plantella balkonia, za kisloljubne rastline pa plantella specialno zemljo za rododendrone Ob sajenju obilno zalijte, dodajte vitaminski kompleks bio plantella vita za boljøo razrast korenin. Pozneje zalivajte le zmerno. Za dekoracijo na mestih, ki niso prekrita z rastlinami, uporabite plantella borovo lubje ali plantella rdeœe ali plantella rjave lesne sekance. Nepogreøljive v jesenskih zasaditvah, tako v posodah, na gredicah in grobovih, so maœehe. V zadnjih letih so nas æe navduøile drobnocvetne, bogato cvetoœe in prezimne maœehe tipa ice babies. Letos bodo v ospredju sorte Carpet, plazeœe maœehe za gredice in grobove ter maœehe tipa trix, s cvetovi v treh razliœnih barvah. Odliœna izbira za viseœe koøare in obrobe na gredicah je sorta Plentifall Lavender Blue. Srednje velik cvet v sivksrednje velik cvet v sivkino vijoliœasti barvi, dobro razraøœanje in dobra prezimnost dajejo tej maœehi visoko uporabno vrednost. Kam in kako posaditi Za zagotovitev boljøih pogojev pri uspevanju rastlin za jesenske zasaditve rajøi izberemo bolj robustne posode iz gline in kamna, lesa, pletene koøare ali nekoliko debelejøe plastike. Posoda naj bo odcedna, pa kljub temu na dno poloæite drenaæni material (glinopor, kamenœki, ipd.) Povrh raztegnite vrtni flis in øele nato dodajte zemljo za zasaditev. Globina zemlje je lahko le malo veœja od globine sajenja. Odvisno od mesta lociranja zasaditve posadite visoke rastline v sredino œe bo posoda nekje samostojna, ali v ozadje - œe bo ob steni. Na robove posode posadite viseœe ali koøato rastoœe rastline, da zakrijejo vogale in robove. Ob upoøtevanju izbora kakovostnih, razraøœenih rastlin, dovolj prostorne posode in ustrezne nege ter s skromnim dodajanjem gnojil se bo naøa zasaditev bohotila dolgo v zimo. Loreta Vlahoviå 12

13 Vpraøanja naøih œlanov Gospod Denis iz Celja je novopeœeni ljubitelj kan. Ker se z njimi v preteklosti øe ni sreœal, ga zanima, kako jih pripraviti na prezimovanje?!ko liste popari prva slana, nadzemne dele skoraj v celoti odstranimo in pripravimo korenike na prezimovanje. Nekaj dni jih pustimo, da se presuøijo, otresemo grobe ostanke prsti in zanje predvidimo primeren prostor. Œez zimo korenike ohranjamo pri æivljenju v prostoru s temperaturo okoli 10 C, lahko tudi nekaj manj. Dejansko tudi takrat popolnoma ne prenehajo rasti. Minimalno aktivnost jim omogoœamo tudi s tem, da jih ne presuøimo popolnoma. Vrtnarji shranjujejo korenike kan na suhem, v nekoliko vlaænem ozraœju rastlinjakov. Doma si pomagamo tako, da razmnoæevanju namenjene vrøiœke dovolj velikih razseænosti zloæimo v zaboj ali celo v vreœo ter jih zasujemo z mivko ali suho øoto. V takønem okolju bodo korenike preæivele do dokonœnega poznozimskega œiøœenja in nakaljevanja. Nekako sredi maja pa jih presadimo na vrtno gredico, obogateno z visokokakovostnim organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit univerzal, v sadilno jamo pa dodamo tudi plantella univerzalno vrtno zemljo. Gospa Mateja iz Ljubljane je pri prijateljici opazila razliœne rastline s sabljastimi listi in preœnimi progami, ki bi se lepo podale k notranji opremi njenega novega stanovanja. Na listku poleg rastline je prebrala, da je to sansevieria. Zato jo zanimajo njene osnovne zahteve in primerna oskrba.!sansevierije uvrøœamo med rastline, ki odliœno uspevajo v sobnih razmerah. S svojimi elagantnimi linijami in skrbno izbranim lonœkom dobro dopolnjujejo danaønje moderno pohiøtvo. Med vrstami, ki jih najpogosteje zasledimo med sobnimi rastlinami, lahko omenimo Sansevieria zeylanica willd, kjer opazimo preœne proge na sabljastih listih. Sansevieria laurentii variegata pa ima øe zelo dekorativne rumene proge na robovih listov, zato je zadnje œase vse bolj priljubljena. Sansevieria cylindrica se odlikuje po zelo dolgih listih, ki doseæejo dolæino preko enega metra. Sansevieria hahnii ima niæjo rast, cca. œetrt metra in se razraøœa bolj v øirino. Vse omenjene rastline dobro uspevajo v suhih notranjih pogojih, ki imajo vsaj nekaj svetlobe. Lahko reœemo, da je edina zahteva teh skromnih rastlin, da jih po listih nekajkrat obriøemo z vlaæno krpo. Ker ne prenaøa veliko vlage, jo pozimi ne zalivamo preveœ, dovolj je æe enkrat na teden. Presajamo jih takrat, ko v lonœku zmanjka prostora, oziroma zgodaj spomladi. Najbolje se bo poœutila v plantella specialni zemljo za okrasne rastline z dobro drenaæo, za dognojevanje pa uporabimo odliœno topno gnojilo v obliki øumeœe tablete palntella tabs za zelene rastline, ki je idealno za pravilno in enakomerno prehrano zelenih rastlin. Gospod Milan iz okolice Postojne spraøuje, zakaj brin in hruøka nista dobra soseda. Na to ga je opozoril sosed, ki ima v sadovnjaku manjøi nasad hruøk.!ta trditev bo kar dræala. Smrdljivi in kitajski brin sta gostitelja znane bolezni hruøk, hruøeve rje. Œe omenjena brina posadimo v bliæino hruøke, lahko na njenih listih s kar precejønjo verjetnostjo priœakujemo oranæne pegice, na brinu pa se lahko pojavijo roæiœkom podobni izrastki pomaranœaste barve. Zato sosedu svetujte, da proti hruøevi rji hruøko æe jeseni, ko odpade listje, poøkropi z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z, enako pa naredite vi na vaøem brinu. Isto økropljenje ponovimo øe zgodaj spomladi, ko pa hruøka odcveti, jo poøkropimo s fungicidom vivera chorus. Edina alternativa økropljenju je, da se eni od rastlin odpovemo. Spomladi redno pregledujte brin. Œe na brinu opazite œrne bradaviœaste tvorbe, ki bodo vsak œas postale rumene, jih skrbno izreæite in seægite in poøkropite s pripravkom vivera chorus. Tako boste ohranili zdrave hruøke in dobrososedske odnose. Strokovnjak svetuje 13

14 Ekoloøko vrtnarjenje Odpravimo teæave v vrtu s primernim gnojenjem Œeprav so vrtovi øe bujni in pridelek øele pobiramo, se hitro pribliæuje tudi œas, ko bomo razmiøljali o naslednjem letu. Pri tem se ne moremo izogniti naœrtovanju o tem, kako bomo rastline prehranili primernemu gnojenju. Gnojenje in kolobar sta dva osnovna dejavnika naravnega vrtnarjenja. Tudi pri rastlinah prehrana doloœa, ali bodo rastline zdrave ali pa bodo imele teæave. Œlovek je v æelji po veœjem in bolj okusnem, a tudi bolj kakovostnem pridelku rastline iz narave precej spremenil, tako so nastale razliœne sorte, hibridi. Seveda, temu primerno zahtevajo in tudi porabijo veœ hranil kakor njihove naravne sorodnice ali predniki. Zato moramo vrtu hranila tudi dodati, œe æelimo zdrave rastline in kakovosten pridelek. Katera gnojila uporabljati? Zaradi poplave øtevilnih gnojil na policah trgovin, smo pogosto zmedeni kaj uporabiti. Med talnimi gnojili poznamo mineralna, lahko topna, po domaœe umetna gnojila in naravna organska gnojila. Oboja so danes lahko v tekoœem, vendar so najpogosteje v trdnem, praøkastem stanju ali briketirana. Mineralna, lahko topna gnojila so lahko posamiœna (kalijeva sol, kalijev sulfat, superfosfat, KAN, UREA ) ali kombinirana (NPK). Z njimi je enostavno gnojiti, vendar jih je na manjøih povrøinah zelo teæko pravilno uporabljati. Nepravilna uporaba pa hitro pomeni neuravnoteæeno zaloæenost tal s hranili in teæave so tu. Prav posebej odsvetujem uporabo mineralnega, hitro topnega duøika. Z njim naredite na vrtu veœ økode kakor koristi. Œe ga dodate preveœ, so rastline veliko bolj obœutljive na øtevilne bolezni, lahko prihaja do neenakomernega sprejema drugih hranil v rastlino, s œimer doseæemo pomanjkanje nekaterih hranil (kalcij, bor, magnezij) v sami rastlini. Po veœjem nalivu pa se duøik izpere v podtalnico, kjer predstavlja nevarnost za okolje, rastline pa ga nimajo veœ. Sama sem prepriœana in strokovnjaki dokazujejo, da je na vrtu najprimerneje uporabljati organska gnojila, mineralna pa Kompost je zastonj domaœe organsko gnojilo. samo takrat, ko rastlini katerega izmed hranil prav posebej manjka. Gnojimo z organskim gnojilom in kompostom Pisan in zdrav vrt je zmerno pognojen vrt. Øe vedno je zelo priljubljeno organsko gnojilo hlevski gnoj, vendar je uporabniku danes teæko dostopen. Kompost pa je øe boljøe gnojilo kakor sam hlevski gnoj, saj je na pribliæno enaki stopnji razkroja kakor vrtna zemlja, zato se mikroorganizmi prilagodijo novim razmeram in priœnejo takoj s svojim delom. Gnoj pa se mora v zemlji øe razkrojiti do stopnje komposta. Zato ga tudi uporabljamo jeseni, da se do takrat, ko rastline hranila potrebujejo, to tudi res zgodi. Organska gnojila, tudi gnoj in kompost, na zelenjavnem vrtu vedno zadelamo v tla v obmoœje koreninskega sistema in jih ne puøœamo na povrøini, da ne izgubljamo hranil in predvsem tudi da ne økodujemo okolju. Mnogi menijo, da gnojenje s hlevskim gnojem ali kompostom ne more økodovati. Pa je lahko narobe, œe se ne dræimo pravil oz. ne gnojimo po potrebah rastlin. Hlevski gnoj razpada in hrani vrtnine tri leta, zato z njim gnojimo samo tretjino vrta, kamor posadimo poæreøne vrtnine. To so: zelje, cvetaœa in brokoli, ohrovti, kitajski kapus, krompir, sladka koruza, blitva, buœnice, paprika in jajœevec. Seveda jim dodamo øe njihove dobre prijatelje v meøanih posevkih, œetudi ne sodijo v to skupino vrtnin. Œe je zemlja ustrezno preskrbljena s hranili in nima veœ kakor 5 % organske snovi oz. humusa, potem je med temi rastlinami tudi paradiænik. Tudi ko glavne vrtnine pospravimo in sadimo naknadni posevek, gnojenje ni potrebno. Srednjo, manj zahtevno skupino vrtnin sadimo, sejemo na tiste grede, ki smo jih gnojili preteklo leto. Nezahtevne vrtnine pa tja, kjer æe dve leti nismo gnojili. V jeseni pa te grede ponovno pognojimo s sodobnim organskim gnojilom v obliki pelet ali granul, gnojem ali kompostom. Nezahtevne vrtnine pa so vse œebulnice razen pora, vse stroœnice razen visokega fiæola, redkvica, rukola, uæitni toløœak, 14 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

15 vse solatnice berivke (azijske listnate rastline, solata za mlade liste, solata berivka), øpinaœa, motovilec, zeliøœa, listnati peterøilj. Vse ostale imajo srednje velike zahteve po hranilih. Organska gnojila v ponudbi Dodajanje organskih gnojil jeseni in spomladi je eno najpomembnejøih del na vrtu. Pri tem upoøtevamo osnovno pravilo ekoloøkega vrtnarjenja - kolobarjenje. Najprej razdelimo vrtnine na tri skupine, glede na zahteve rastlin po hranilih. Med poæreøne vrtnine uvrstimo rdeœo peso, pa tudi pozni korenœek, skupaj z ostalimi vrtninami, ki so naøtete æe zgoraj. Te vrtnine pognojimo s polnim, v navodilih za uporabo priporoœenim odmerkom. Srednje zahtevne vrtnine gnojimo s poloviœnim odmerkom. Manj zahtevne pa gnojimo z majhnimi koliœinami, v primeru da nam analiza zemlje ne kaæe ekstremne zaloæenosti tal s posameznim hranilom in œe v tleh ni veœ kakor 5 % humusa. Organska gnojila iz ponudbe so bolj primerna za uporabo kot hlevski gnoj, zato so njegova dobra alternativa. Mednje priøtevamo dolgodelujoœe organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik in biogrena. Bogato zaloæeno s kalijem je dolgodelujoœe organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik K. Kalija pa v veœini organskih gnojil primanjkuje. Na manjøih povrøinah je nadvse uporabno sodobno organsko gnojilo v obliki granul bio plantella nutrivit univerzal. Vsi nutriviti imajo precej prednosti pred hlevskim gnojem. Imajo stabilno sestavo, dobro je, da so toplotno obdelana, ker tako ne vsebujejo plevelov, odlikuje pa jih tudi visok deleæ suhe snovi in organske mase, zato je njihova poraba zelo majhna. Ker pa se vsako leto 2-3% organske mase pretvori v mineralne snovi, nekaj organske mase pa se odnaøa s plevelmi in vrtninami, zato moramo vsako leto dodajati kakovostna organska gnojila. Dolgoroœna uporaba samo mineralnih gnojil osiromaøi vrtna tla, kar posredno vpliva na zdrav pridelek. Medtem ko so organska gnojila nenadomestljiva hranila. Iz te organske snovi se ustvarja humus, ki prispeva k toploti, zraœnosti, vlagi v tleh ter ohranja mikrobioloøko aktivnost tal. Tako tudi rabimo manj domaœega komposta kot œe nam predstavlja osnovno gnojilo. Vsekakor uporabljamo tudi organske zastirke tal, ki imajo veliko dodatnih koristi. Tla okoli rastlin zastremo s pokoøeno travo, koprivami, ostanki vrtnin, senom, slamo, listjem Seveda Œe je naøa greda øiroka 1,5 m, kar je najprimernejøa øirina za obdelavo in dolga 3 m, je povrøina grede 4,5m2. Œe za 1 m2 potrebujemo 0,2 kg sodobnega organskega gnojila v obliki pelet plantella organik, za naøo gredo potrebujemo slab kilogram gnojila. Ko odtehtamo potrebno koliœino gnojila prviœ, si zapomnimo, koliko je bilo to v naøem vedru, potem pa ne tehtamo veœ. Tako potem pravilno pognojimo, rastline ne bodo laœne, bodo pa tudi bolj odporne na bolezni in økodljivce, s tem pa bomo prizanesli tudi naøemu okolju. pa lahko vedno posejemo tudi rastline, ki jih potem zakopljemo v tla rastline za zeleni podor. Pomembno je upoøtevati navodila Pravilno, natanœno gnojenje je osnovni pogoj za zdrav pridelek na vrtu, zato naj vas stara slovenska navada, eno pest zraven, da bodo rastline bolje rasle, nikoli ne preslepi. Dodajanje duøika, da bo rastlina hitro potegnila, pognala, posebej œe v poletni vroœini ne raste tako kot bi si æeleli, je najveœja napaka, ki jo lahko naredimo. Zato pustite naravi œas, ne bodite nestrpni in pridelajte na vrtu zdrave, vitaminov polne zelenjadnice. Zelo nam pride prav, œe imamo stalne grede s stezami, saj nam potem ni treba meriti vsako leto. Zmerimo povrøino grede in si zapiøemo, koliko m2 ima posamezna greda. Potem preberemo navodila. Miøa Puøenjak Ekoloøko vrtnarjenje Kapusnice sodijo med najbolj zahtevne in tudi najbolj požrešne vrtnine. Zemlja je osnovno orodje ekoloøkega vrtnarja. Z vrta veliko organske mase s pridelkom odnesemo. NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 15

16 Ekoloøko vrtnarjenje Samooskrbni sadovnjak ob hiøi Ni veœjega uæitka kot gojenje, obiranje in celoletno uæivanje lastnega sadja, vzgojenega na ekoloøki naœin v svojem majhnem sadnem vrtu. To æeljo si lahko realiziramo samo na ta naœin, da poleg zelenjave in cvetja zasadimo øe del majhnega vrta (okoli 100m 2 ) s stebriœastimi vrstami sadja in trtami namiznega grozdja. Ker je v ekoloøki pridelavi prepovedana uporaba sintetiœnih umetnih gnojil kot tudi sintetiœnih fitofarmacevtskih sredstev, ki se uporabljajo v boju proti boleznim in økodljivcem, priporoœamo predvsem zasaditev takih sort sadja, ki so odporne proti gliviœnim boleznim, da bo œim manj zastrupljanja zaradi økropljenja in da bo vaøa druæina lahko brezskrbno uæivala zelenjavo in sadje brez ostankov teh sredstev. Stebriœasto sadje To so sadna drevesa, pri katerih ra- rodni poganjki neposredno iz 9stejo voditeljice (stebla). Ta drevesa dajejo videz zbitosti in kompaktnosti. Posamezni razmak dreves v vrsti je cm, razmak med vrstami je 2m. Globina jame od cm, cepljeno mesto naj bo 5-10 cm nad zemljo. Panonski rubin Viøina dreves od 1,5 do 4m, 9odvisno od uporabljene podlage. Podlaga M9 se obiœajno uporablja za sajenje v lonce, sorte, cepljene na podlago M26 in M106 (viøina 3-4m) potrebujejo oporo. Najboljøe rezultate so dala cepljenja na podlago M111 in M25. Obiœajno obrezujemo 2x 9 letno (poletna in zimska rez). Predolge stranske poganjke skrajøamo na 3-5 oœes, oziroma na takøno dolæino, da se stranske veje ne prepletajo z vejami sosednjega stebriœastega drevesa. Zgornje oko stranskega poganjka naj gleda navzven (ne proti steblu). Glej sliko bujno rastoœe stebriœaste jablane pred in po letni rezi! Pridelek: Inøtitut za sadjarstvo iz 9Geisenheim-a navaja, da je na 1m stebla lahko pridelek od 2,5 do 5 kg jabolk. Odpornost stebriœastih jabolk na bo- Prva generacija z zaøœitnim 9lezni: trgovskim imenom balerina (sorte Bolero, Polka, Walz, Charlotte, Flamenco, Maypole) imajo slabo odpornost na bolezni in slabo skladiøœno obstojnost. Druga generacija stebriœastih jabolk - sorte iz serije Pom in serije Cats iz Geisenheim-a, serija Campanilo, Starline itd. imajo izboljøan okus, veœjo odpor- Ob hiøni sadovnjak stebriœastega sadja. nost na bolezni in boljøo skladiøœno obstojnost. Tretja generacija - sorti Arbat, Macexel imata øe bolj poveœano odpornost na bolezni, mraz, boljøo kakovost in izboljøano skladiøœno obstojnost. Na træiøœu Evropske skupnosti/slo- je trenutno v prodaji:okoli 80 9venije razliœnih sort stebriœastih jabolk, 6-7 sort hruøk, 6-7 sort œeøenj, 8 sort sliv in 1 marelica. Sorte jabolk iz serije Pom in Cats Pomredrobust - zori konec septembra, rdeœe-rumeno progast, zelo soœen, uravnoteæen okus Pomfit - zori v zaœetku oktobra, majhen, rdeœ, rjavkast, meso mehko, preveœ kisline Pomforyou - zori v zaœetku oktobra, rdeœe/rumen, srednje velik, poudarjena kislina Pompink - zori v zaœetku oktobra, srednje velik, sladko kiselkast Naœrt zasaditve sadovnjaka na 100m 2 Napravite 5 vrst dolgih 10 m in oddaljenih ena od druge 2 m. Œe je le mogoœe, 9naj bo smer vrst S J. V prvi dve vrsti posadite 20 sort namiznega grozdja s sukcesivnim dozorevanjem od konca julija do zmrzali (razdalja med trtami v vrsti je 1m), v druge tri vrste pa posadite stebriœaste œeønje, marelice, slive, hruøke, jablane. Razdalja med posameznimi vrstami stebriœastega sadja je cm, torej lahko v tri vrste posadite okoli 45 raznih sort. Stebriœasto sadje in tudi trta, posajena v vrste, bosta potrebovala oporo. Lahko uporabite razliœne lesene, kovinske kole, stebre, ali pa tudi pocinkane vinogradniøke stebre dolæine 2,70m in mladike trte kot tudi stebriœastega sadja pritrdite na æice iz nerjaveœega jekla, ki so napete med posameznimi vinogradniøkimi pocinkanimi stebri. 16 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

17 Pomgold - zori v zaœetku oktobra, zeleno rumen, zelo soœen Suncats - zori konec avgusta, rdeœe rumena, veliki plodovi, hrustljav, soœen Starcats - zori konec avgusta, atraktivno rdeœe rumen, srednje velik, podoben Elstarju Redcats - zori v zaœetku septembra, srednje velik, prijetno rdeœ, kisel Goldcats - zori v zaœetku oktobra, rumen, umirjeno soœen Greencats - zori v zaœetku oktobra, zelenkast kot Granny Smith, zelo hrustljav, soœen, œvrst Stebriœaste œeønje Claudia - 3. teden zorenja œeøenj, zelo veliki rdeœe rjavi plodovi, samooplodna Sara 3./4. teden zorenja œeøenj, veliki sadeæi, kostanjevo rjave barve, samooplodna Sylvia - 4./5. teden zorenja œeøenj, zelo veliki sadeæi temnorjave barve, rabi opraøevalce Claudio in Saro Stebriœaste slive Fruca - zaœetek setembra, neobœutljiva na bolezni, samooplodna Pruntop zelo pozna, neobœutljiva na bolezni, samooplodna Stebriœaste hruøke Condora - zorenje sredina septembra, zeleno rumeni, srednje veliki plodovi Decora- zorenje konec oktobra, srednje veliki sadeæi, rdeœe barve, uporabnost do decembra Namizne sorte trt, odporne na gliviœne bolezni Nemci, Avstrijci, Øvicarji in Madæari Limajo pribliæno enake podnebne pogoje kot pri nas. V svojih trsnicah, trgovskih centrih prodajajo izkljuœno samo namizne sorte, odporne na gliviœne bolezni. Nemci so æe leta 2003 prepovedali za trto, ki raste v vrtu ali ob hiøi, uporabo vseh zaøœitnih sredstev, razen ævepla in olja. Pri gojenju odpornih namiznih sort Lsem spoznal, da absolutno odpornih sort na gliviœne bolezni ni, a za boljøe razumevanje jo primerjajte z odpornostjo izabele ali jurke. V normalnih letih teh sort ni potrebno økropiti. V izjemnih razmerah, ko je veliko deæja (velika infekcija), pa sta potrebni 1-2 økropljenji. Veœine novih namiznih sort, odpornih Lna gliviœne bolezni, niti po listju niti po videzu grozdja, vonju, okusu, itd. ne morete loœiti od tradicionalnih namiznih sort. Pomembno pa je, da te nove namizne Lsorte zaradi svoje odpornosti na gliviœne bolezni in niæje temperature omogoœajo tudi v Sloveniji poleg ljubiteljskega tudi komercialno ekoloøko pridelavo zdravega, kakovostnega namiznega grozdja. Razmnoæevanje trt: Izbrano sorto Llahko kupimo v trsnici. V kolikor je kupljena cepljenka z golimi koreninami, moramo korenine pred saditvijo namakati v vodi najmanj 24 ur. Trte lahko razmnoæujemo tudi sami z olesenelimi potaknjenci. Prosimo soseda / prijatelja, da nam da od zimske rezi olesenele potaknjence od izbrane sorte v dolæini okoli 30 cm (del rozge s 3-4 oœesi). Potaknjenec odreæemo pod spodnjim popkom poøevno, nad zgornjim pa pravokotno ter ga damo v zemljo tako, da iz zemlje gleda samo zgornji popek. Potaknjenec po ukoreninjanju presadimo. Sajenje trt: Izkopljemo jame, pre cm, v sredino Lmera/globine jame zabodemo kol in nanj priveæemo sadiko. Korenine razporedimo na vse strani enakomerno po jami ter jih zasujemo z rodovitno prstjo. Po sajenju dobro zalijemo. Sadike, kupljene v lon- Brajda ob hiøi. Georg cih, lahko sadimo od pomladi do jeseni, potaknjence in cepljenke z golimi koreninami pa sadimo pozno jeseni, ko odpade listje ali pa zgodaj spomladi. Ne smemo saditi v zmrznjeno zemljo. Zelene/rumene namizne sorte trt Birstaler Muscat - zori v zaœetku avgusta Himrod - zori v zaœetku avgusta, brez peøk Kesza - zori konec avgusta Romulus - zori v zaœetku septembra, brez peøk Wostorg - zori v zaœetku septembra Rdeœe/roza namizne sorte trt Century zori v zaœetku septembra Ganita - zori konec julija Nelly - zori konec avgusta Rosetta - zori konec septembra Vanessa - zori v zaœetku septembra, brez peøk Modre namizne sorte trt Georg - zori konec septembra Koeniglilche Ester zori konec julija Muscat bleu zori konec avgusta Regent zori konec avgusta Venus - zori v zaœetku septembra, brez peøk Muscat de St.Valie Tugomir Najdiœ, œlan Kluba Gaia Kryzownikonys Ekoloøko vrtnarjenje NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 17

18 Vinograd in klet jeseni Ekoloøko vrtnarjenje Pogoj za kakovostno vino je, da so v vinogradu zastopane kakovostne sorte. V tem œasu je treba spremljati tehnoloøko zrelost grozdja. Ne pozabimo pa na pravoœasna dela v kleti in vinogradu. Za dober pridelek je pomembno tudi organsko gnojenje po trgatvi. Zagotovo je spremljanje dozorevanja grozdja v vinogradu pred trgatvijo (sladkorna stopnja, skupne kisline, zdravstveno stanje, ) tisto opravilo, ki je odloœilnega pomena za naœrtovanje same trgatve, kar se prepogosto zanemarja. V tem œasu nikar ne pozabimo na dela v kleti. To so predvsem dezinfekcija kleti, priprava in œiøœenje posode, pranje, œiøœenje orodja in strojev, ki jih uporabljamo pri predelavi grozdja. Pravoœasno je treba poskrbeti tudi za ustrezno zalogo enoloøkih sredstev (kvasovke, encimi, sredstva za pranje posode, ). Na kakovostno vino vpliva tudi œas, ki poteœe od trgatve do predelave v moøt. Ta naj bo œim krajøi. Po trgatvi, ko se vinogradnik prepusti delu v kleti, pa ne pozabimo na organsko gnojenje v vinogradu. Spremljanje dozorevanja grozdja Sprem lja nje do zo re va nja grozd ja v vi no - gra du je po mem bno opra vi lo. Lah ko re - œe mo, da je ena ko po mem bno kot oprav lja nje red ne ga varstva med rastno dobo. Do zo re va nje grozd ja spremljajo poob laø œe ne insti tu ci je in na os no vi re - zul ta tov me ri tev iz da ja jo pri po ro œi la za trgatev. Vendar mora zaradi razliœnih pogojev dozorevanja in razlik med sortami tudi vsak lastnik vinograda spremljati dozorevanje v svojem nasadu. Priporoœljivo je, da ima grozdje ob trgatvi minimalno 65 sto pinj Oe (oechel). To najlaæje spremljamo z roœ nim re frak to - me trom, tisti bolj natanœni boste kmalu ugotovili, da se sladkorna stopnja razlikuje tudi na isti sorti. To pa je odvisno od osonœenosti in mesta, kjer se grozd nahaja. Nadzirajte delo v vinogradu Pred tr ga tvi jo tudi po ko simo ali pa zmul œimo tra vo. Ohra ni tev bolj zdra ve ga grozd ja omo go œa po pol na od stra ni tev list ja v ob moœ ju grozd ja. To opravilo pa je opra viœ lji vo 10 do14 dni pred tr ga - tvi jo. Vse prijatelje, ki nam v œasu trgatve priskoœijo na pomoœ opozorimo, da loœujejo vse jagode in grozde, ki so okuæeni zaradi sive grozdne plesni ali botritisa. Ravno tako odstranimo zelene dele grozdov. Bo tri ti s najveœjo økodo naredi ravno na dozorevajoœem grozdju. Z zorenjem grozdnih jagod pa se poveœa tudi dovzetnost za okuæbo. Bo tri ti s je pra vi - lo ma pra va ka ta stro fa tako za vi no grad - ni ka kot za ka ko vost pri de la ne ga grozd ja in vina. Zato øe pravoœasno pomislimo na ustrezno zaøœito. Za prepreœevanje økode je zelo uporaben pripravek vivera switch, ki ga uporabimo po cvetenju, preden se jagode strnejo ali ko se zaœnejo mehœati in zadnjiœ tri tedne pred trgatvijo. Ista gli vi ca pa je tudi koristna, saj pov zro œa ælaht no oz. plemenito gni - lo bo in ved no na sta ja na zre lem in pre - zre lem grozd ju. Iz takega grozdja, seveda na raœun zmanjøane koliœine, dobimo vina posebnih trgatev. To so pozne trgatve, jagodni izbor, suhi jagodni izbor in ledena trgatev. Gni lo ba pri vseh drugih vi nih je brez izgovorov samo øe gni lo ba in je posledica vinogradnikove na pa ke. Zelo pomembno opravilo med trgatvijo je tudi to, da se grozdje ne stiska v brentah ali kadeh v samem vinogradu. Pravi brentaœi tako radi pokaæejo svoje miøice in jim ni treba tolikokrat v hrib ali dolino, kakovost grozdja na ta raœun pa zagotovo trpi. Nikoli ne pozabite na odstranitev bolnega in gnilega grozdja. Za dober moøt, œe je le mogoœe, trgamo v suhem vremenu, s œimer pospeøimo vrenje, trgatev pa je trgaœem mnogo bolj prijazna. Nadzirajte delo v vinogradu. Dobro vino se rodi v kleti S trgatvijo smo komaj na polovici poti do dobrega vina. Pri veœini ljubiteljskih vinogradnikov opaæamo, da vestno skrbijo za zdrav vinograd in grozdje, 18 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

19 malo manj pa so uspeøni v kleti. To gre pripisati dejstvu, da se premalo posveœamo sami predelavi grozdja. Ta razkorak je øe izrazitejøi pri tistih, ki grozdje kupijo in mnogokrat niso dovolj pouœeni o kakovosti grozdja in delu v kleti. Predelava grozdja v moøt oz. vino se priœne s trgatvijo, zato je ta œas odloœilen za zdravstveno stanje in ostale znaœilnosti vina. Bolezni in hibe vina se ponavadi pokaæejo zaradi napak v zaœetku predelave. Vzroke lahko iøœemo v nekakovostnem grozdju, neprimernem prostoru predelave (drvarnica, garaæa, neustrezna Dozorevanje spremljamo z refraktometrom. klet, ), neprimerna in neœista posoda, nepravilno vrenje, Za zagotovitev osnovnih pogojev pri predelavi dobrega in zdravega vina je treba pripraviti tehnoloøko zrelo in zdravo grozdje, primeren prostor, œisto posodo, pribor in pravilno vrenje moøta. Ker grozdje pri ljubiteljskih vinogradnikih pogosto ni tehnoloøko zrelo, mu ti velikokrat dodajajo sladkor. Œe je domaœa klet premajhna se tudi zgodi, da v istem prostoru hranimo krompir, repo, zelje, kis, nafto, sredstva za varstvo rastlin, To z vinom ne gre skupaj, ker vino zelo hitro prevzame»tuje«okuse. Zato je za vino priporoœljiv loœen prostor, ki naj bo zaradi laæjega vzdræevanja obdan s ploøœicami. Œe vam v kleti uspe zagotoviti temperaturo med 10 C in 12 C in 70 % do 80 % relativno vlago, imate zagotovljene optimalne razmere. Med standardno opremo kleti sodi tudi urejena kanalizacija, ventilacija in dostop do tekoœe vode, ki zagotavlja ustrezno œistost prostorov. V œasu trgatve si priskrbite tudi opremo za segrevanje prostorov, kjer bo vino vrelo. Ne pozabite na razliœne tehnologije pri pridelavi rdeœega in belega grozdja. Na kakovost grozdja in vina vpliva tudi organsko gnojenje Za dober pridelek jeseni po trgatvi opravimo tudi organsko gnojenje. Takrat obiœajno ne vplivamo na vzpodbujanje rasti, saj organska gnojila med zimo mirujejo. Tako nimamo izgub in ne onesnaæujemo podtalnice. Sproøœanje hranil pri organskih gnojilih se priœne z rastjo temperature zemljiøœa, kar je istoœasno s œasom zaœetka rasti vinske trte. Tak naœin gnojenja je dober predvsem zaradi ohranjanja in obnavljanja humusa (organske snovi) v tleh. Organsko gnojenje vpliva tudi na æivljenje v tleh, mikrobioloøko aktivnost tal in ugodno strukturo. Takøna struktura omogoœa tudi dober zraœni in vodni reæim v tleh. Najpogostejøa organska gnojila so hlevski gnoj, zeleno gojenje, kompost in sodobna organska gnojila, ki so najveœkrat v obliki pelet. Visokokakovostno organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik ima pred hlevskim gnojem veliko prednost, saj vsebuje veœjo stopnjo suhe snovi, organske mase in je tudi termiœno obdelano, zato ne vsebuje semen plevelov in patogenih organizmov, ki tudi v vinogradu niso dobrodoøli. Med prednosti sodobnega organskega gnojila v obliki pelet v primerjavi s hlevskim gnojem uvrøœamo tudi manjøo Po trgatvi poskrbimo za organsko gnojenje. porabo, enostaven raztros (roœno ali s trosilcem mineralnih gnojil) in stabilno sestavo, ki je pri hlevskem gnoju ni mogoœe zagotoviti. Komposta v vinogradu skoraj ne uporabljamo, nekateri pa se odloœajo za zeleno gnojenje. Z uporabo organskih gnojil vplivamo tudi na manjøo porabo nezaæeljenih mineralnih gnojil, ki jih obiœajno dodajamo v spomladanskem œasu. Za uspeøno gnojenje in dober pridelek je treba opraviti tudi analizo tal. Podatki o sestavi tal so pomemben parameter, ki je vodilo za pravilno prehrano vinske trte, zato priporoœamo, da analizo zemlje v vinogradih opravite vsakih nekaj let (cca. 5 let), nato gnojenje opravite na podlagi priporoœil iz analize tal. Vsa nesorazmerja, ki se lahko pojavijo, œe gnojimo samo s sodobnim organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik, pa uravnavamo z mineralnimi gnojili. Trgamo samo zdravo grozdje. Davor Øpehar Ekoloøko vrtnarjenje NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 19

20 Ekoloøko vrtnarjenje Gain ekoloøki vrt poleti in jeseni Gain ekoloøki vrt je preæivel sprva mokro in kasneje vroœe poletje. V tem œasu smo sadili radiœ in endivijo, sejali œrno redkev, sadili jagode, opravili setev za zeleno gnojenje, na koncu parcele pa je zrasel tudi kompostni kup. Jagode smo sadili v vroœem poletnem mesecu, ko se veliko ljudi øe zadræuje na poœitnicah. S setvijo motovilca v zaœetku septembra pa si prizadevamo za vnos kakovostnih hranilnih snovi z veliko vitamini in minerali v naø zimski in spomladanski jedilnik, sadili smo øe radiœ in endivijo. V zaœetku septembra nam je teæave povzroœala tudi paradiænikova oz. krompirjeva plesen. Na praznih gredicah smo poskrbeli za zeleno gnojenje. Organski ostanki, ki so ostajali ob spravilu pridelka, pa so konœali na kompostu. Avgusta smo presajali jagode V Gainem ekoloøkem vrtu smo uporabili mlade (letoønje), dobro ukoreninjene poganjke iz æivic, ki smo jih sadili ob koncu avgusta. Septembrsko presajanje ni najboljøe, saj se sadike do zaœetka zime le steæka dobro ukoreninijo. Zaradi visokih temperatur in zelo obœutljivega sadilnega materiala smo v prvih tednih opravljali redno namakanje in roøenje. Jagode v domaœem vrtu presajamo vsako tretje leto. Pri sajenju smo bili pozorni, da je bila sredina koreninskega vratu tik pod povrøino zemlje. Nismo pozabili tudi na prikrajøanje korenin, ki smo jih razporedili tako, da niso zavihane navzgor. Odloœili smo se za gredo brez folije, saj bomo v œasu zorenja okoli jagod dodali Sajenje radiœa in endivije. slamo, da bodo v primeru deæja plodovi œisti, hkrati pa ne bodo deleæni gnitja. Za dobro rast in tvorjenje lepih in zdravih plodov potrebujejo jagode optimalno zalogo hranil, zato smo jih æe ob sajenju dognojili s prilagojenim organskim gnojilom visoke vrednosti bio plantella nutrivit za jagode in jagodiœevje. Sejali smo motovilec, sadili radiœ in endivijo V zelenjavnem vrtu smo sejali motovilec æliœar. Ta sorta motovilca ima srednje velike rozete z ovalnimi, temno zelenimi listi, z rahlo navzgor zavihanim listnim robom, ki daje listu obliko ælice. Listi so gladki in svetleœi, s polnim okusom. Listiœi so prijetnega okusa, bogati z vitaminom C in æelezom. Sejali smo ga na gredici, kjer je predhodno uspeval paradiænik. Najprej smo prerahljali tla, odstranili plevele in povrøino rahlo pognojili z visokovrednostnim organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit za listno zelenjavo (2kg/10m 2 ), ki smo ga uporabili tudi pri sajenju radiœa in endivije. Motovilec smo sejali v vrste, ki so med seboj oddaljene 10 do 15 cm. V domaœem vrtu se lahko odloœite tudi za prosto setev povprek ali za meøane posevke z zimsko œebulo, porom ali zeljem. Po setvi smo povrøino øe rahlo prekrili z zemljo. S setvijo v vrsto laæje prepreœimo razvoj plevelov v zaœetku vegetacije, olajøamo pa si tudi ohranjanje rahle zemlje, saj je motovilec obœutljiv tudi na zbito zemljo okrog korenin. Setev v vrsti je lahko nekoliko gostejøa kot so priporoœila na zadnji strani vreœke, dræimo pa se razdalje v vrsti, ki naj bo vsaj 15 cm. Do kalitve skrbimo za enakomerno vlaænost, rastline v vrsti pa redœimo na razdaljo 10 do 20 cm. Motovilec ni obœutljiv na nizke temperature, økoduje mu le, œe v zimah brez snega zmrznjeni listi niso zavarovani pred soncem. Zato ga v zelo mrzlih zimah brez snega prekrijemo z vrtno tkanino ali smreœjem. Ker je bilo v œasu presajanja endivije zelo vroœe, smo najprej zalili samo sadilno jamo, posajene rastline pa senœili. Odloœili smo se za sajenje sadik s koreninsko grudo, zato listov nismo krajøali. Ker moramo na vsakem vrtu imeti tudi kakøno sadiko radiœa, smo ga posadili kar vmes. Setev motovilca. Paradiænika je bilo dosti Paradiænikova oz. krompirjeva plesen nas je v Gainem vrtu presenetila v mesecu septembru, kar je mnogo pozneje kot v povpreœnem slovenskem vrtu, kjer so se teæave priœele æe sredi poletja. Preventivno je delovalo redno varstvo s pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f, ki rastline krepi. Med poletjem smo redno skrbeli tudi za zastiranje tal in zraœnost med rastlinami. Pri visokih sortah se je obneslo redno odstranjevanje zalistnikov, ki œrpajo hrano in rastline dodatno senœijo. Ob tem smo odstranili z rastline tudi 4 ali 5 manj zdravih listov na teden, s œimer smo priœeli, ko so prvi plodovi dosegli velikost velikega oreha. Da smo prepreœili prehod bolezni v rastlino, smo liste in zalistnike odstranili s økarjicami. To je øe posebno pomembno v vroœini, ker se takrat radi zatrgajo in povzroœijo rane, ki so odliœno vstopno mesto za paradiænikovo plesen. Na plodovih nismo opazili posledic pomanjkanja kalcija, saj smo ga uspeøno dodajali preko listov s pomoœjo plantella kalcijevega listnega gnojila, in sicer ob vsa kem no vem nastavku plo - 20 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

21 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 21 Plesen je pustošila nekoliko kasneje. kupu. Tja smo zavrgli tudi neuporabno sadje, pokoøeno travo, zelene dele plevelov, zdravo listje iz okoliøkega grmiœevja, sadnega drevja, na kompostu so konœali tudi zdravi ostanki okrasnih rastlin. Za rahljanje kompostnega kupa smo dodali tudi praprot, ki jo najdemo v bliænji okolici. Trnatim rastlinam in koreninskim plevelom smo se izogibali, debelejøih vejic in vej pa se nismo branili, saj smo jih ustrezno zdrobili. Za hitrejøo razgradnjo smo na kompostni kup po plasteh dodajali tudi organsko gnojilo z velikim øtevilom mikroorganizmov biogrena, ki izvrstno bioloøko aktivira tla in izboljøa kompostiranje, hkrati pa ga uporabimo tudi za dognojevanje. Zato smo ga uporabili æe pri osnovnem gnojenju ob pripravi tal. Davor Øpehar Œe imamo 30 minut VROŒE IDEJE Poskrbimo za rododendrone Sedaj æe lahko pripravimo prostor za sajenje iglavcev in rododendronov. Saj se ti æe lahko presajajo, ker so æe konœali z rastjo. Druge rastline pa bomo posadili kasneje, ko bodo tudi te konœale z rastjo. Rododendrone posadimo v plantella specialno zemljo za rododendrone, ker potrebujejo rahlo in fizioloøko kislo zemljo. dov. V vro œem po let ju smo vse vrtnine krepili in dognojevali tudi s pripravkom na osnovi morskih alg bio plantella vrt, ki se je tudi v letoønjem letu izvrstno izkazal. Z njegovo pomoœjo smo vsem vrtninam omogoœili optimalno rast, bujno cvetenje in obilen pridelek. Ekstrakti morskih alg so v neizprosnem poletju ugodno delovali na rastline. Poveœal se je pridelek, opazili smo tudi boljøo odpornost na suøo in ostale stresne pogoje. V ekoloøki vrt sodi tudi zeleno gnojenje Na gredicah, ki so po spravilu pridelka ostale prazne, smo posejali rastlino za zeleno gnojenje. V domaœem vrtu to lahko naredite na gredicah zgodnjega krompirja, ki ponavadi zavzame nekoliko veœ prostora. Za zeleno gnojenje smo izbrali rastlino, ki hitro kali in raste ter naredi veliko listne mase, pa øe lepa je. Privlaœi tudi œebele, ki nato oplodijo tudi druge rastline na vrtu. Prav razmiøljate, to je ajda, ki jo poznamo kot æitarico in ne kot rastlino, ki nam lahko koristi tudi na vrtu. Ajda ima poleg æe naøtetih pozitivnih lastnosti tudi to prednost, da njeni koreninski izloœki uniœijo kar nekaj kaleœega semena plevelov, kar pa je dobrodoølo v vsakem vrtu. Tisti, ki jo radi obœudujete v vazi, jo boste gotovo prinesli tudi v svoj dom, kjer bo popestrila vaø æivljenjski prostor. Ajda bo na vrtu ostala do zmrzali, saj jo potem laæje zadelamo v tla. Organski ostanki z vrta na kompostu Na zelenjavnem vrtu so ostanki od spravila pridelkov konœali na kompostnem Ajda je dobra tudi za zeleno gnojenje. S pridelkom smo bili zadovoljni. Œe imamo 20 minut Da krompir ne bo kalil Krompirja ne moremo hraniti v topli kleti, ker ta priœne z rastjo. Œe pa ga posujemo s pripravkom vivera neo stop, pa prepreœimo njegovo kaljenje. Seveda pa smemo posuti samo jedilni krompir, ne pa tudi semenski. Saj bi takøen krompir ostal zelo dolgo sveæ ter sploh ne bi skalil. 100 gr pripravka zadoøœa za prepreœitev kaljivosti 100 kg krompirja. Œe imamo 5minut Nahranimo sobne rastline Sobne rastline so še vedno sredi bujne rasti, kar z rednim zalivanjem in dognojevanjem z gnojili še pospešujemo. Zato jih enkrat tedensko dognojimo s plantella tabs za zelene ali cvetoœe rastline.

22 Zaljubljeni v... Zaljubljeni v zdrave in oœarljive rastline Kljub nepoznavanju okolice vrta naøih tokratnih gostiteljev ni bilo mogoœe zgreøiti. Æe dobro znane in nagrajene podobe posebnih okrasnih elementov iz vrta so bile znamenje, da smo na pravi lokaciji. In æe prvi pogled na balkone in vrt je ovrgel mnenje lastnikov, da njihove rastline niso veœ najlepøe. Kakøen neki bi bil øele, œe bi priøli na obisk pred toœo? Le kako dovolj nazorno drugim Gaianom predstaviti to skladnost in lepoto, da boste razumeli, zakaj se vsako leto pojavljata kot zmagovalca ob razliœnih vrtnih temah? Najboljøa reøitev je fotografija. Gospa Mira in Edo sta œlana kluba Gaia æe øest let in ideje za ureditve in zasaditve œrpata tudi iz naøih revij. Na 5000 kvadratnih metrih vrta, ki sta ga ustvarila s pridnim delom in ljubeznijo do rastlin, smo obœudovali skladne balkonske zasaditve, eksotiœne posodovke, ribnik, vzorno urejen zelenjavni vrt ter pestro izbiro sadnega drevja in jagodiœevja na lepo urejeni trati. Dnevno potrebujeta vsaj dve uri za zalivanje in øe kakøno za ostalo oskrbo. V tem œasu je najveœ dela s spravilom pridelka in predelavo. Tako se je æe ob naøem obisku znaølo na mizi veœ vrt letos posuøenih sadeæev in po posebni recepturi pripravljenih sokov. V peklensko vroœem poletnem dnevu nas je osveæil æe pogled na liœno urejen ribnik pred hiøo. Drevesa, posajena ob ribniku so e majhna, zato je tudi ribam vroœe, a se lahko skrijejo pod prav za to prirejene kotiœke v ribniku. Ko se bosta pahljaœasti javor in rdeœelistna poveøava bukev razrasla, 22 bo tudi voda v ribniku ves œas sveæa. Vse te œudovite kombinacije rastlin na balkonih po zagotovilih naøe œlanice Mire uspevajo posajene v visokokakovostno pet komponentno zemljo plantella balkonia, ki bujno cvetijo zahvaljujoœ rednemu gnojenju z gnojilom plantella cvet. Doma iz potaknjencev vzgojijo veœino sadik balkonskega cvetja in zelenjave: brøljanke, iberis, moljevec, dihondra, sladki krompir in okrasne trave. Letos posajene goji jagode so lepo napeljane ob opori in imajo vse pogoje za uspeøen razvoj. Plodove je priœakovati æe œez dve leti. Na vrtu ne manjka niti ostalega jagodiœevja, kot so robide, maline in jagode. Svoj talent za oblikovanje frizur naøa œlanica Mira prenaøa na svoje iglaste ljubljenœke na vrtu. Sama pripravi model, pri rezi pa ji pomaga soprog Edo. Iglavce za oblikovanje je potrebno obrezovati veœkrat letno, za natanœno rez pa je najboljøe uporabiti kar navadne økarje za æivo mejo. V druæbi hruøk, jabolk, sliv, in œeøenj raste 8 dreves kakija, starih od 4 do 8 let. Kaki sorte Tipo najboljøe uspeva v notranjosti Slovenije. Na tem vrtu imajo posajene tudi sorto Vanilija. Tako kot mnogi drugi œlani letos, je tudi gospod Edo spraøeval, zakaj mnoæiœno odpadajo plodovi, vendar le z nekaterih dreves. Vzrok je lahko nenadna sprememba in velik padec temperatur v zaœetku avgusta, ali premokra tla. Dokler se kakijevo drevo ne okrepi in je sposobno prehranjevanja plodov nekje do øestega leta, neodvisno od pogojev, odmetava veœino plodov.

23 mreæo proti toœi zaøœiten vrt je vzorno urejen. Zaøœito pred boleznimi paradiæniku nudi dodatna folija. Bolezni ni zahvaljujoœ redni uporabi sredstev za krepitev rastlin æe od sajenja naprej je ni ne na listih in ne na plodovih. Odliœno so obrodile tako doma pridelane sadike kot tudi cepljeni paradiæniki. Najbolj slastni, ki smo si jih postregli kar z rastline, so drobni datljevi paradiæniki. Senco za hiøo tvorijo sadike bavarskega kivija, avtomobile ob hiøi pa pred soncem zakriva pergola iz kivija in trte. Ker je pergola iz kivija øe v oblikovanju, jo obrezujejo precej kratko, da oblikuje moœna osnovna stebla. eprav gospa Mira zatrjuje, da so ji zelo vøeœ bogato cvetoœe rastline z drobnimi cvetki kot so milijonski zvonœki, je vsepovsod opaziti pestro izbiro hibiskusov, slezov, oleandrov in datur. Na vrtu rastejo œudoviti roza in rdeœi elikocvetni moœvirski hibiskusi in grmasti vrtni hibiskusi, v velikih loncih ob potki pa raznobarvni sobni hibiskusi, vzgojeni na deblu, enostavnih in polnjenih cvetov, od roænate, rumene in oranæne do rdeœe barve. Za boljøo odpornost pred zimo bodo po nasvetu Gaine strokovnjakinje trato pognojili s plantella jesenskim gnojilom za trato, z veliko vsebnostjo fosforja in kalija, ki omogoœata, da trava razvije krepke korenine. Prav posebne lepotice so øest let stare dature, ki vsako pomlad svoje zimsko domovanje v bivøi kurilnici zamenjajo za vrt. Hvaleænost za idealne pogoje na vrtu poplaœajo z mnoæico trobentastih cvetov. Loreta Vlahoviå Za zaøœito pred insekti na sadnemu drevju gospod Edo uporablja bio plantella lepljivi trak in bio plantella rumene lepljive ploøœe. Trakove n ploøœe veœkrat v sezoni zamenja z novimi, da se œim veœ odraslih osebkov polovi na lepljivo povrøino. In teæav s økodljivci nimajo ne v sadovnjaku in ne v zelenjavnem vrtu. Œe æelite, da se naøi strokovnjaki o vaøem vrtu in rastlinah pogovorijo tudi z vami, nas pokliœite na brezplaœno øtevilko BREZPLAŒNI NASVETI NA Enkrat na mesec se z nami na obisk k œlanom odpravi tudi nacionalna televizija. Zato ne zamudite rubrike Z Gaio na obisku na prvem programu RTV SLO, v okviru Sobotnega popoldneva, oddaje Na vrtu.

24 24 Oblikovanje vrta Preureditev zadnjega poœivaliøœa Razlogov za preureditev poslednjega vrtiœka naøih dragih pokojnikov je veœ. Za tak poseg se pogosto odloœimo, ko obnovimo nagrobnik in robnike groba. Z leti se spreminja tudi naø okus in kar naenkrat nam mnoæica sezonskega cvetja ne prinaøa veœ zadovoljstva. Pogosto pa je to v vroœih poletjih tudi breme, saj brez redne oskrbe grob ne bo urejen. Na enojnem druæinskem grobu ni klasiœnega nagrobnika, imena pokojnikov so nanizana na kamnitih ploøœah, ki so poloæena na zemljo. Pred preureditvijo je bila za njimi veœja koniœasta smreka, ki pa je zaradi napada prøice zaœela propadati. Poleg tega je rastlina postala preøiroka, kar je vse bolj motilo skrbnike sosednjih grobov. 1 zaœetno stanje 5 Dobro premiøljena zasaditev Odstranitvi smreke, ostalih rastlin ter stare zemlje je sledila obnova robnikov ter dovoz sveæe zemlje. Potrebno je bilo kar deset vreœ 50-litrskega substrata. Osnovno vodilo pri izbiri rastlin je bila njihova trpeænost. Lega groba je izrazito sonœna, sorodniki pokojnih pa niso doma v bliæini pokopaliøœa in rastline lahko zalijejo le obœasno. Na grobu ni vaze, zato je del povrøine namenjen»øopku«, ki ga simbolizirajo sezonske cvetlice. V ozadje nagrobnih ploøœ nismo posadili viøjih rastlin, odloœili smo se za lavandin, nekoliko mogoœnejøo obliko sivke in kroglasto striæena puøpana. Veœino grobne povrøine prekriva temnolistna sorta hermelike Vera Jameson. Ta trajnica pozimi odmre, nadzemne dele pa odstranimo. Ker ne æelimo, da je v œasu, preden znova odæene, povrøina prazna, smo med sadike poloæili tkanino agrotex in jo prekrili s prodniki. Tako poskrbimo tudi za dinamiœno podobo groba. V ospredju, na dosegu rok je manjøa kamnita ploøœa, na kateri je steklena sveœa, napolnjena s tekoœim voskom. Na levo stran groba smo zasadili gnezdasto jelko, ploøœo pa bo z desne strani sœasoma lepo objela pomladanska resa. 4 konœno stanje 3

25 2 6 Jesenska akcija Grob je bil urejen v majskih dneh, zato bo zasaditvena kompozicija konœana septembra ali oktobra, ko bomo posadili znanilce pomladi. Med puøpanom in sivko bomo naøli prostor za viøje œebulnice, kot so narcise in okrasni luki. V ospredje, okrog gnezdaste jelke se podajo polnjeni zvonœki in botaniœne tulpe, med sadike pomladanske rese pa mreæaste perunike in nizki okrasni luki. Sezonski okras Z rastlinami, ki jih posadimo po ledenih moæeh, spreminjamo vzduøje na grobu. To bo umirjeno, œe bodo cvetele na primer roænate japonske mirte v druæbi belih drobnocvetnih mleœkov. Lahko pa si omislimo razigrano poletje s trpeænimi rumenimi asteriskusi, melampodijem, pokrovnimi lantanami ali pisanimi gazanijami. Na jesen poletne cvetlice nadomestijo drobnocvetne plazeœe maœehe, jesenska vresa ter øaøi. Tudi tu je na voljo kopica barvnih odtenkov. Na povrøino, posuto s prodniki, pozimi namestimo prazniœno dekoracijo. Oskrbovanje groba Dela z rastlinami ne bo veliko, opravili ga bomo kar mimogrede. Œakata nas pa dve delovni akciji ob menjavi sezonskega cvetja. Pozno jeseni poreæemo odmrle dele hermelike. Po konœanem cvetenju temeljito pomladimo pomladansko reso. Odstranimo vse cvetoœe dele. Ne smemo zamuditi pravega trenutka za nego sivke. To storimo, ko v okolici cveti forsitija. Rastlino moœno obreæemo, pustimo le 5 do 10 cm olesenelega dela. Puøpana in gnezdasto jelko oblikujemo po potrebi, pravi œas je od pomladi do avgusta. Med obiskom pokopaliøœa odstranimo tudi odmrle dele œebulnic. Rastline dognojujemo po potrebi, uporabljamo poœasi topna gnojila. Zalivamo le ob nastopu dolgotrajne poletne vroœine in suøe. Ruth Podgornik Reø 1 Po obnovi robnikov smo na grobno povrøino nasuli sveæ substrat. 2 Tkanina agrotex zadræuje vlago in prepreœuje rast plevela, hkrati pa onemogoœa, da bi se prodnik ugreznil v zemljo. 3 Sivki vse poletje odstranjujemo odcvetele cvetove, temeljitega obrezovanja pa se lotimo spomladi. 4 Podoba enojnega druæinskega groba tri mesece po sajenju, tokratni sezonski okras tvorita japonska mirta in drobnocvetni mleœek. 5 Med hermelikami je kopica sort, za manjøe grobne povrøine izberemo nizke. Vera Jameson je atraktivna tudi zaradi temno obarvanih listov. 6 Gnezdasta jelka je poœasi rastoœi iglavec, ki bo grobu dolgo v okras.

26

27 27 Æafrani kliœejo pomlad Tako neæni, majhni, vendar je njihova majhnost dovolj velika, da jo z nestrpnostjo priœakujemo æe ob koncu zime. Zgodaj cvetoœi æafrani se na gredici, skalnjaku, pod drevesi ali v posodi lahko prikljuœijo zvonœkom, telohom, trobenticam, maœeham, okrasnemu zelju ali narcisam. V zemlji imajo gomoljœke, ki jih posadimo 6 do 10 centimetrov globoko. Barvna paleta cvetov se vije preko bele in krem do rumene, pa vse do neæno in temno vijoliœastih odtenkov. Nekateri cvetovi so celo veœbarvni. Zanimivi so tudi progasti venœni listi (svetlo vijoliœasti s temnejøimi progami; rumeni s temno vijoliœastimi progami itd.). Odvisno od sorte, cvetijo od januarja do pozne pomladi, nekatere tudi v jeseni. Pod drevje, med reso, ob zvonœke, v trato Œe jih posadimo pod drevesa, gole veje prepuøœajo dovolj svetlobe, povrh vsega pa neæne cvetlice drevju ne poberejo veliko hrane. Ker se dobro poœutijo v nekoliko kislih tleh, jih posadimo med pozimi in zgodaj spomladi cvetoœo reso. Nizki iglavci so lahko odliœno ozadje za æivahno cvetje æafranov. Zgodaj cvetoœe sorte lahko posadimo v vrtno trato. Po cvetenju poœakamo, da listi ovenijo in se priœnejo suøiti. Øele takrat travo pokosimo. Za omenjene naravne zasaditve izberemo sorte, ki pripadajo vrstam Crocus tommasinianus (Tommasinijev æafran), Crocus vernus (pomladanski æafran) in Crocus aureus (zlatocvetni ali rumeni æafran). Rastline so krepke in trpeæne, hitro se privadijo na novo rastiøœe in se dobro obnesejo tudi tam, kjer jih obœasno prekrivajo sosednje rastline. Seveda tudi ostali æafrani dobro rastejo in cvetijo, vendar lepøe uspevajo na gredicah, kjer jih sosednje rastline ne senœijo ali zakrivajo. V korita in druge posode Lepo bodo izgledali v veœjih koritih, ki jih sicer krasijo pritlikavi iglavci oziroma zimzeleni in listopadni nizki grmiœki. Z okrasnimi œebulnicami pa lahko oblikujemo povsem samostojne zasaditve. Za meøano zasaditev lahko izberemo cvetoœe æafrane, hijacinte in narcise. Odloœimo pa se lahko tudi le za eno sorto. Œe posadimo razliœne æafrane, se kaj rado zgodi, da ne zacvetijo istoœasno. Na gredici so takøne razlike dobrodoøle, v posodi pa ne. Tu æelimo, da je vsak kotiœek natrpan s cvetjem. Najprej posadimo veœje œebulice oziroma gomolje, ki jih posadimo najgloblje. Zasajena mesta oznaœimo z lesenimi paliœicami, sicer se lahko zgodi, da bi drobnejøe œebule posadili ravno nad spodaj leæeœe. Æafrane posadimo nazadnje. Posodo pred mrazom umaknemo v zavetje ali pa jo na sonœni gredici vkopljemo v zemljo, saj prst v loncu ne sme zmrzniti. Proti koncu zime posodo dvignemo iz prsti, jo oœistimo in pred nizkimi temperaturami zavarujemo z vlaknato folijo. Cvetoœe æafrane sreœamo tudi v stanovanjih. Posadimo jih v primerno posodo, pribliæno 2 do 3 centimetre globoko. Tudi razdalja med gomoljœki naj bo tolikøna. Zasaditev pustimo na prostem vse dokler se ne pokaæejo obarvani cvetni popki (vkopljemo jo lahko kar v tla). Potem prinesemo posodo v stanovanje, kjer se zaradi toplega zraka cvetovi kmalu odprejo. Gomolji gredo v slast vevericam, zajcem in miøim. Tudi ptice utegnejo iz zemlje izbrskati kakøen gomolj. Œe je tako tudi na vaøem vrtu, zavarujte zasaditev z vlaknato folijo. Po cvetenju, ko so listi øe sveæi in lepo zeleni, æafrane pognojimo. Izberemo kar dolgodelujoœe membransko gnojilo plantella formula 365 za okrasne rastline, ki ga tudi sicer uporabljamo za cvetliœne gredice. Obrok hrane»poæivi«liste, da pridelajo zalogo, ki se nakopiœi v gomoljih. Z æafrani, ki rastejo v posodah postopamo enako. Gomlje shranimo ali pa posadimo na prosto. Magda Aæbe

28 Sobne rastline Primeren substrat za presajanje orhidej Pri presajanju orhidej je kljuœnega pomena pravilna izbira substrata. Za bujno cvetenje, zdravo rast in razvoj priporoœamo presajanje rastlin vsaki dve leti oziroma vselej, œe je lonœek postal premajhen ali œe se je substrat zgostil. Opozorilni znak za presajanje je tudi, ko opazimo, da veœina korenin raste mimo lonœka. Najboljøi œas presajanja je takoj po konœanem cvetenju ali pred novim obdobjem rasti. Kdaj in kako presaditi orhidejo Ker veœina orhidej pozimi poœiva, ravno ta œas lahko izkoristimo za presajanje. Uporabimo visokokakovostni substrat plantella specialna zemlja za orhideje, ki ima posebej prilagojeno sestavo: borovo lubje, kokosova vlakna, øotni mah in perlit. Œudena cvetoœa orhideja Njegova znaœilnost je: dobro sprejema vodo in hranila ohranja stabilno strukturo ne razpada oz. ne gnije nudi zadostno oporo rastlinam in omogoœa dobro rast korenin v lonœku tvori zraœne æepke, ki omogoœajo dobro izmenjavo plinov Orhideje ne sadite v nekakovosten substrat, ki je vlaæen, preperel in vsebuje veœje kose lubja. Takega je bolje zavreœi, saj bi drugaœe rastline posadili v razmere, iz katerih ste jih hoteli presaditi. Presajanje za rastlino predstavlja velik øok, zato pazimo, da koreninsko grudo najprej razbijemo in v celoti odstranimo star izœrpan substrat, s økarjami odstranimo tudi poøkodovane korenine. Pozorni smo, da ne poøkodujemo øe aktivnih korenin. Pred sajenjem ne pozabimo namoœiti novega substrata za orhideje. To obiœajno Dragi naši člani! Vemo, da imate prave domače zbirke osupljivo lepih in posebnih orhidej, a če imate kako izjemno, drugačno (po barvi cvetov, številu, obliki, velikosti, ), nam fotografijo čim prej pošljite, da z njo navdušimo še ostale ljubitelje. Fotografije nam pošljete na naslov: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali na e-naslov: gaia@klubgaia.com. Vaše posnetke zbiramo do , najlepših 5 pa bomo nagradili z najsodobnejšim gnojilom v šumečih tabletah Plantella tabs za orhideje in Specialno zemljo za orhideje ter fotografije objavili na spletni strani Kluba Gaia in v reviji Gaia. naredimo tik pred uporabo. Tudi rastlino temeljito zali- Po cvetenju prikrajøamo cvetno steblo. Orhidejo vzamemo iz lonœka. Izreæemo poøkodovane korenine. Presajena orhideja. jemo, nato pa jo previdno vzamemo iz lonœka. Orhidejo presadimo v 2 do 3 centimetre veœji lonœek, ki naj bo po moænosti plastiœen. Na dno lonœka najprej natresemo drenaæni material, na primer drobne kamenœke, da omogoœimo laæje odtekanje vode in s tem prepreœimo gnitje korenin. Rastlino postavimo v lonœek in pazimo, da nobena korenina ne gleda ven. Vmes nasujemo substrat za presajanje in ga rahlo potlaœimo, da zapolnimo vse prazne prostore. Po presajanju substrat okrog rastline rahlo potlaœimo in dobro zalijemo, tako da bo v celoti prepojen z vlago. Orhideja œlanice Martine Ule Orhideja œlanice Kristine Smilevski Z dognojevanjem poskrbimo za zdravo rast in bujno cvetenje. V zimskih mesecih gnojenje obœutno zmanjøamo. Zato takrat dognojujemo najveœ enkrat meseœno, v œasu vegetacije pa ob vsakem namakanju v 3 litre vode raztopimo øumeœo tableto plantella tabs za orhideje. Davor Øpehar

29 29 Opojna zlatica Na zasavskih gorskih travnikih in grmovnih jasah, ki leæijo na stiku predalpskega sveta s preddinarskim svetom, lahko v maju poleg øtevilnih drugih rastlinskih vrst obœudujemo tudi rumeno cvetoœo opojno zlatico, ki zaradi svoje omejenosti na oæje zemljepisno obmoœje sodi med slovenske endemite. no najveœjih strnjenih astiøœ opojne zlatice od vrhom Sv. Lovrenca. naœilen velik spodnji tebelni list s srœastim rezom listne ploskve. Resda to zanimivo predstavnico naøe cvetane najpogosteje povezujemo s Kumom oziroma njegovimi severnimi poboœji, vendar pa je letoønjega 20. maja tam æe odcvetela, tako da smo se zapeljali skozi Loko pri Zidanem Mostu do Brega in tu zavili levo proti 722 metrov visokemu travnatemu vrhu Sv. Lovrencu, kjer je pod cerkvijo iz 17. stoletja eno njenih najveœjih strnjenih rastiøœ. Na prisojnih legah je opojna zlatica sicer tudi tu æe sklenila svoje spomladansko razkazovanje in smo lahko opazovali le njeno veliko pogostejøo sestro ripeœo zlatico, vendar nas je na zgornjih senœnih predelih øe poœakala.»letos je opojna zlatica zacvetela kar øtirinajst dni do tri tedne prej kot pred leti,«je ugotavljal dober poznavalec zasavskega rastlinstva radeøki revirni gozdar v Obmoœni enoti Breæice Zavoda za gozdove Slovenije Joæe Prah ter pojasnil, da je to nahajaliøœe sevniøka obœina leta 1994 zavarovala s posebnim odlokom kot botaniœni naravni spomenik, nakar so ga planinci PD Lisca - Sevnica, gozdarji krajevnih enot Radeœe in Sevnica ter naravovarstveniki Kozjanskega regijskega parka ogradili. Ti skupaj s krajani, œlani nekaterih druøtev in lastniki teh zemljiøœ vsako leto v œasu cvetenja opojne zlatice in Clusijevega sviøœa (aprila in maja) poskrbijo tudi za naravovarstveno sluæbo in fiziœno varujejo rastiøœe. Obenem pa so se s øtirimi kmeti, lastniki travnikov, na katerih rastejo te redke rastline, v okviru obœine dogovorili, da v zameno za ustrezno odøkodnino teh povrøin ne gnojijo, pokosijo pa jih øele po zakljuœenem cvetenju. Strupeni listi vojakom zagotovili»bolniøko«opojna zlatica (Ranunculus thora f. pseudoscutatus), ki jo razen na Kumu in Sv. Lovrencu najdemo øe v okolici Laøkega, Rimskih Toplic, Dola pri Litiji, Æupe, Œimernega in Jelovega ter na Mrzlici, Kopitniku, Matici in Lisci, se od drugih zlatic loœi po velikem spodnjem stebelnem listu s srœastim izrezom listne ploskve, pri œemer se krpi ne prekrivata in ne zastirata listnega peclja. Raste na baziœnih tleh, bogatih z apnencem, je 5 do 30 centimetrov visoka in ima skoraj vedno po veœ cvetov. V Sloveniji jo je leta 1826 odkril v Radeœah rojeni zdravnik in botanik Jurij Dolinar (Georg Dolliner), medtem ko je dolgoletni uœitelj za sistematsko botaniko na biotehniøki fakulteti ljubljanske univerze Ernest Mayer v drugi polovici preteklega stoletja ugotovil, da se zasavska opojna zlatica po oblikovnih znaœilnostih nahaja vmes med»pravo«in øœitasto opojno zlatico ter jo je poimenoval R. thora f. pseudoscutatus. Vrstni pridevek opojne zlatice izvira iz grøke besede fthora, kar pomeni uniœenje in napeljuje na njeno strupenost. Tako na Jelovem pripovedujejo, kako so domaœim fantom, vpoklicanim v nemøko vojsko, poøiljali liste opojne zlatice, ki so jih ti dajali v œevlje. Na nogah so se jim pojavili vnetni mehurji in za nekaj œasa jim je bila»bolniøka«zagotovljena. Boris Dolniœar

30 Revija Vzajemnost predstavlja Bolezen, ki jo œutiø, a»je ni«boleœine v kosteh in miøicah, utrujenost æe zjutraj, glavobol, slabo spanje, vse to so znaki, ki lahko marsikaj pomenijo. A kaj, œe preiskave pokaæejo, da ni niœ narobe? Da na videz vse deluje, kot bi moralo? Potem so zdravniki v zagati, bolnik pa øe v veœji, saj se mu lahko zgodi, da ga oznaœijo kot»hipohondra«ali duøevno bolnega. Toda bolezen je resniœna, œeprav je diagnostiœni postopki ne potrjujejo. Imenuje se fibromialgija. Medicina jo priznava malo veœ kot 15 let, vendar pa zdravniki veœinoma z njo niso seznanjeni. Boleœine, ki jih œutijo bolniki s fibromialgijo, so»fantomske«, se pravi, da ni videti vzroka zanje. Prav to pa je tisto, kar bega zdravnike in zaradi œesar obtoæujejo bolnike, da si izmiøljajo. Slovenski bolniki pri tem niso izjeme. Pravzaprav bolnice, saj je med njimi daleœ najveœ æensk. Bolezen se najraje zaœne pred menopavzo ali po njej, vendar to ni pravilo. Pri nekaterih se zaœne æe v rani mladosti. Pri fibromialgiji je precejøen problem zakisanost organizma. To pomeni kislo okolje v celicah in v vseh telesnih tekoœinah, zato ne morejo delovati, kakor bi bilo treba. Ne gre torej za preveœ kisline v æelodcu. Vendar pa je zakisanost moœno povezana s hrano. Nekatere vrste hrane jo poveœujejo, druge pa zmanjøujejo. Tako, denimo, zakisanost poveœujejo mleko in vsi mleœni izdelki. Na lestvici, ki so jo pokazali nemøki zdravniki, najbolj kislo deluje sir, zlasti parmezan, najmanj pa rozine, ki delujejo najbolj baziœno ali alkalno. Tudi meso deluje kislo, medtem ko sveæa zelenjava in sadje (vendar ne vse vrste sadja) delujejo baziœno. Zanimivo je, da baziœno deluje limona, ki bi ji vsi pripisali, da je med najbolj kislimi. Saj tudi je, toda njena kislina na ravni celice deluje baziœno. Zato sodijo limone med najbolj zdrava æivila za tiste, ki Naroœam glasilo Priimek in ime Leto rojstva Ulica in hiøna øtevilka Kraj in poøtna øtevilka Telefon Datum Podpis Izpolnjeno naroœilnico poøljite na naø naslov: jih brez teæav prenaøajo. Raziskovalci so ugotovili, da imajo bolniki pogosto teæave s presnovo jedi, ki vsebujejo gluten. Veœ preberite v septembrski øtevilki Vzajemnosti. Revija Vzajemnost je namenjena upokojencem in izhaja vsak prvi œetrtek v mesecu. V sedemintridesetih letih je postala za nesljiva spremljevalka sta rejøih ljudi, saj verodostoj no piø e o pokojninskih temah in raz - no vrstnih socialnih preje m kih. Svojim naroœnikom brez plaœno, pisno in po telefonu od govarja na pokojninska in premo æenjskopravna vpraøa nja ter vpraøanja s podroœja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejøe in osebne stike. V Vzajemnosti so koristni œlanki o zdravju, prehrani in gibanju, œemur moramo v zrelih letih posvetiti øe posebno pozornost. Prav tako pa tudi druæenju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakøen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejøih. Ne manjka niti branja za razvedrilo, kriæank, vzorcev roœnih del in nagradnih iger. Za druæenje svojih bralcev skrbi tudi z brezplaœnimi malimi oglasi, prek katerih si naroœniki iøœejo partnerje in prijatelje. Naroœniki pa so tudi œlani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko v veœ kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliøœih uveljavljajo razliœne popuste. Imajo pa øe tudi øtevilne druge ugodnosti. Revija ni v prosti prodaji. Polletna naroœnina je 11,40 EUR. Veœ o reviji na Za veœ informacij ali BREZPLAŒNI OGLEDNI IZVOD pokliœite na tel. øtevilko:

31 Tudi v vlagi varni pred miømi Miøi se zaradi svoje prilagodljivosti uvrøœajo med najuspeønejøe sesalce, zato smo ljudje pogostokrat nemoœni v boju z njimi. Zaradi svoje velikosti lahko laæje vstopajo v stavbe kot podgane. Moderne metode zatiranja pa nam ponujajo uspeøne reøitve pri zatiranju miøi tudi v vlaænih razmerah. Ljudje so se æe od nekdaj posluæevali raznih metod, s katerimi so bolj ali manj uspeøno omejili øtevilo miøi. Med starejøimi metodami so najbolj poznane klasiœne miøolovke. Z leti pa so se metode vedno bolj izpopolnjevale. Novejøe metode zatiranja glodavcev temeljijo na uporabi strupov, ki prepreœujejo strjevanje krvi økodljivca in so manj toksiœni za neciljne organizme. Za namene zatiranja teh glodavcev pa se uporablja tudi razliœna privabilna sredstva in pasti. Za okolja, kjer so prisotni otroci in domaœe æivali, je najbolj uporaben izdelek effect rodent box. Je zelo enostaven in varen za uporabo, saj ga je potrebno le preluknjati na oznaœenih perforacijah in ga postaviti ob rob stene oz. na mesta, kjer se gibljejo miøi. Rodenticidna vaba je spravljena v plastiœnem ogrodju prozorne barve, zato œlovek z njo nima stika, miø pa do nastavljene pasti prileze skozi odprtini na stranicah økatle oziroma boxa. Notranjost boxa je razdeljena s pregradami, ki vodijo do mesta, kjer se nahaja æe vloæena vaba. V tako imenovanem labirintu se miøi poœutijo varneje in se zato tudi veœ œasa zadræujejo pri vabi. Trdo plastiœno ogrodje zagotavlja boljøo odpornost na mehanske poøkodbe, poleg tega pa omogoœa tudi manjøo vlaænost v notranjosti. Pomembna prednost boxa je tudi, da domaœim æivalim onemogoœa dostop do aktivnih uœinkovin, zato se nam ni treba bati, da bi se pomotoma zastrupile. Ko se odloœimo za nakup effect rodent boxa, bodimo pozorni na njegovo vsebino. Izbiramo namreœ lahko med dvema vrstama priloæenih vab med mehko vabo in parafinskimi bloki. Parafinske bloke izberemo predvsem za izredno vlaæne prostore, najveœkrat za zunanje povrøine na odprtem in odtoœne jaøke. V visoki vlaænosti so namreœ parafinski bloki obstojnejøi, saj so aktivna snov in atraktanti obdani s plastjo visokokakovostnega voska. Œe pa se v prostoru ne borimo s pretirano vlago, je boljøa izbira effect rodent box z mehko vabo. Gre namreœ za najsodobnejøo vabo, ki s svojimi sestavinami in samo strukturo zagotavlja najviøjo»jeøœnost«pri miøih. Dokazano je, da se miøi za vabo odloœijo tudi, œe imajo v okolici na razpolago pestro izbiro druge hrane. Miøje in tudi podganje nadloge dandanes ne predstavljajo veœ nereøljivih teæav. Sodobne metode odpravljanja økodljivcev so veliko bolj uœinkovite in tudi bolj humane kot nekdanje pasti. Na voljo so v veœ oblikah, z razliœnimi sestavinami, da kar najbolje ustrezajo posamezni situaciji. Uœinkovite so pri øtevilnih økodljivcih v velikih skladiøœih, varne za uporabo v domu ali odporne v vlaænih prostorih. Sofisticirane vabe zagotavljajo torej reøitev za vse»glodajoœe«teæave. Marko Devetak Dom brez mrgolazni

32 Gain piknik Piknik ob Muri nepozabno doæivetje Kdo bi si mislil, da se nas bo zbralo veœ kot 350 na Otoku ljubezni v Iæakovcih? Prekmurska ravnina in øirokogrudnost ljudi ter preøeren smeh, ki ga je bilo sliøati vsepovsod. Pa izdatna, a okusna hrana ter seveda rajanje do zadnje minute, so nas navdali s sproøœenostjo in veseljem, ki ju narekujeta tudi sentimentalnost Mure in odloœna energija. Ne le samo sreœanje s œlani, ki je bilo prisrœno kot vedno, ampak tudi posebno okolje, ki je priœaralo vzduøje prvinskega in starodavnega, k œemur so prispevali tudi organizirani izleti. A tudi prostor med tokovi reke Mure, obdan s polsenco visokih dreves in bogato favno, bodo lep spomin. Naslednje leto se snidemo zopet na novi lokaciji, do takrat pa obujajmo nepozabna doæivetja iz Prekmurja. Ekipa Klub Gaia je œlane prisrœno pozdravila, tudi s poæirkom zdravilnega Pisana mnoæica veselih in radoæivih Gaianov. Bratonski krapci so nam poteøili lakoto pred bograœem in gibanico. Obdaritev dolgoletnih in najzvestejøih œlanov Takole se je zabava zaœela Obdaritev novih œlanov s plantella tabsi za orhideje Davor in M priroœne G 3 ducate Izærebli smo 35 nagrad. Eno od œlanic smo razveselili z novo bio plantella start zemljo za potaknjence.

33 V Beltincih smo doæiveli tudi zametke lekarniøtva na Slovenskem Pred vstopom v vinsko klet v Maœkovcih Ogled magiœno lepih orhidej v tropskem vrtu s svetovanjem za vzgojo. Gain piknik Na plesiøœu smo uæivali tudi kot posamezniki ira sta s pomoœjo aianke izærebala skoraj zadovoljnih nagrajencev. Plesali so vsevprek mladi in mladi po srcu, saj je gibanje pol zdravja. Daril ob slovesu so bili Gaiani veseli. Davor si je kot svetovalec vzel œas za pogovor. Na pikniku so nam iz svojih izkuøenj svetovali tudi œlani Kluba Gaia. 33

34 Obiranje oljk in mandarin V spremstvu Gainega strokovnjaka Klubski kotiœek Vhodna vrata na Peljeøac so Mali in Veliki Ston z utrdbo, dolgo 5,5 km, ki je drugo najdaljøe obzidje za kitajskim zidom. Polotok, na katerem so najdeni ostanki kultur øe iz kamene dobe, je danes bogato prekrit z nasadi stoletnih oljk in nepreglednimi vinogradi tja do morja. Na otoku je preko 30 sort avtohtonih sort oljk, v vinogradih pa prevladuje trta plavac, ki je osnova za pridelavo odliœnih vin postup in dingaœ. Delta Neretve na m 2 skriva pravi rajski vrt, imenovan zeleni biser juæne Dalmacije. Jeseni poœasno hlajenje morja podaljøa proletje, spomladi ohlajeno morje prepreœi prehitro segrevanje zraka, poletje je toplo in dolgo, zima blaga in deæevna, kar ustvarja idealno mikroklimo za gojenje citrusov. V tem moœvirnatem vrtu, polnem gojenih rastlin, je moæno obœudovati øtevilne ptice in rastline, znaœilne za moœvirja. Z voænjo po kanalih delte Neretve boste odkrili œarobnost in divjino moœvirnega sveta na robu morja in seveda ob tem nabrali sveæe in soœne mandarine kar z drevesa. 3 dni 21. oktober cena 149 E po osebi Vkljuœeno: avtobusni prevoz po programu, 2x polpenzion, obiranje oljk in ogled nasadov in polotoka Peljeøac, ogled mesta Ston in solin Doplaœilo: 25 e za voænjo z ladjico po delti Neretve, bogato kosilo s pijaœo ob glasbi AVANTURA potovalni kotiœek Silvestrski paket Banja Vruœica (Bosna in Hercegovina) cena 249 E po osebi Vkljuœeno: 3x polpenzion, hotel ****, silvestrska veœerja z glasbo, repriza , avtobusni prevoz, zdravniøki pregled, kopanje, savna, fitnes Obiranje mandarin Medjugorje, Mostar, mandarine v delti Neretve 2 dni 15. oktober cena 99 E po osebi Vkljuœeno: avtobusni prevoz (po Hrvaøki avtocesti), polpenzion, 5 kg mandarin (naberete jih sami) - œe jih æelite veœ, razliko doplaœate na plantaæi, ogledi po programu Doplaœilo: 25 e za voænjo z ladjico po delti Neretve, bogato kosilo s pijaœo ob glasbi Martinovanje Pohod po poteh Soseske zidanice Draøiœi v Beli krajini sobota, 12. november cena 43 E po osebi Vkljuœeno: avtobusni prevoz, øtartnino (4 postojanke s pokuønjo in eno malico napoti, spominski kozarec), ogledi vinskih kleti, animacijski in kulturni program ter vodstvo in organizacija. Odhodi avtobusov tudi iz KR, KP, NG, PO, Zasavja, CE, MB ob zadostnem øtevilu prijav. Prijave in rezervacije: , , info@avantura.si Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana

35 Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Biogrena 10 kg Organsko gnojilo V vseh vrtnih centrih in prodajalnah Kalia Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Plantella Organik 20 kg Organsko gnojilo V vseh vrtnih centrih in prodajalnah Kalia Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Plantella Kalcivit 10 kg Sredstvo za izboljøanje tal V vseh vrtnih centrih in prodajalnah Kalia Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Plantella Tabs za orhideje 90 g Gnojilo v tableti V vseh zelenih kotiœkih Tuø Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Bio plantella Nutrivit Univerzal 3 kg 100% organsko gnojilo viøje vrednosti V vseh zelenih kotiœkih Tuø 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh vrtnih centrih Kalie. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Plantella Sekanci 60 L Leønikovo rjava barva 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh vrtnih centrih Kalie. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Plantella Sekanci 60 L Rdeœa barva 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh vrtnih centrih Kalie. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do % popusta 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh zelenih kotiœkih Tuø. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Plantella Sadjarsko gnojilo 3 kg Mineralno gnojilo v granulah Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh zelenih kotiœkih Tuø. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Biogrena 25 kg Organsko gnojilo V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka, KGZ Cerknica, KZ Agraria Koper, Eurogarden, Inpos Celje, KZ Laøko, KGZ Sloga Kranj. V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka, KGZ Cerknica, KZ Agraria Koper, Eurogarden, Inpos Celje, KZ Laøko, KGZ Sloga Kranj. V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka, KGZ Cerknica, KZ Agraria Koper, Eurogarden, Inpos Celje, KZ Laøko, KGZ Sloga Kranj. V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka, KGZ Cerknica, KZ Agraria Koper, Eurogarden, Inpos Celje, KZ Laøko, KGZ Sloga Kranj. 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Ekskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustov Ekskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustov Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kupon œke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene prodajalne, skupaj s œlansko izka z nico. Posamezen kuponœek velja samo ob nakupu izdelka na fotografiji kuponœka in samo v trgovinah, ki so navedene na njem. Kuponœke boste lahko uve ljavljali do doloœenega datuma na kuponœku.

36 OBDARITEV ZA ROJSTNI DAN: Rozalija Vogrinec, Ptuj Ivanka Hrovat, Zreče Marija Kovačič, Zreče Breda Mušič, Borovnica Majda Črnčec, Maribor Breda Kavka, Domžale Marija Kenda, Slap ob Idrijci Mira Kosirnik, Kamnik Srečne nagrajenke, ki so razširile članstvo v Klubu Gaia prejmejo EFFECT VABO ZA MRAVLJE: Marija Keršmanc, Ig Ivan Denžič, Pišece Irena Strožič, Petrovče ZVESTOBA SE SPLAČA, GAIA JO POPLAČA Barbka Tomc, Šmartno pri Litiji Iva Zalar, Begunje pri Cerknici Ihmeta Hatić, Trbovlje Irma Krof, Prevalje Ivica Bogdan, Ljubljana-Šentvid Branko Hrast, Turjak Valentina Praprotnik, Cerkno Vida Zver, Murska Sobota Marjan Pohlin, Radomlje Nadja Alič, Idrija GAINA POLETNA KRIŽANKA 1. nagrada Gain enodnevni izlet - Gain piknik 2011: Tilčka Mikša, Ptuj 2. nagrada Paket Effect izdelkov: Karolina Hobič, Kranj; Radoš Premk, Litija; Irma Petrej, Limbuš; Peter Rutar, Izola 3. nagrada Majica Kluba Gaia Slavi Derganc, Mirna peč; Ivanka Bernik, Škofj Loka; Pavla Razpet, Cerkno; Metka Bukovec, Mavčiče; Matilda Gantar, Logatec GAINA VELIKA POLETNA KRIŽANKA 1. nagrada Paket Plantella izdelkov: Anica Božič, Smlednik 2. nagrada Plantella tabs in majica Kluba Gaia: Janez Novak, Ljubljana-Šmartno; Marjana Baznik, Novo Mesto; Ivanka Slabe, Dobrova; Ana Grenko, Prebold 3. nagrada Plantella tabs: Rado Bizjak, Sava; Anton Hrovat, Turjak; Metka Roblek, Preddvor; Vitko Kolenc, Rečica ob Savinji; Bernard Bajec, Litija Sodelujte v nateœaju Naj, naj doseæki naøih œlanov Æe kar krepko smo zakorakali v jesen, zato nikar ne nehajte fotografirati svojih rastlinskih doseækov. Veselimo se prihajajoœe poøte in slik in æe delamo izbor za Naj, naj doseæke Gaianov v letu Sodelujte v tradicionalnem nateœaju in zagotovo vam ne bo æal, ker vas œakajo œudovite vrtnarske nagrade. V velikem nagradnem nateœaju za Naj, naj doseæki lahko sodelujete tako, da nam poøljete fotografijo in pripiøete, v kateri izmed spodnjih kategorij æelite sodelovati: 1. Naj balkonske kombinacije, 2. Naj nenavaden plod, 3. Naj skalnjak, 4. Naj zelenjavni kotiœek, 5. Naj okrasni kotiœek 6. Naj obeøanka, 7. Naj okenska polica, 8. Naj grmovnica 9. Naj otroøka pomoœ v vrtu, 10. Naj domiselna kompozicija 11. Naj vrtna trata, 12. Naj posebno drevo, 13. Naj kaktus RUBRIKA: NAJ BALKONSKA KOMBINACIJA Helena Delost, Kneæak Dragi œlani, fotografije nam do konca septembra 2011 poøljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-poøti gaia@klubgaia.com (pri tem pazite na primerno kvaliteto fotografij za objavo vsaj 800 KB). Dodajte øe svoje podatke in mobi øtevilko. Nagrajence bo izbirala triœlanska komisija, nagrade bomo slavnostno podelili, zmagovalce pa predstavili v decembrski øtevilki revije Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio Plantella paketom za vrt, poln cvetja in zelenja. 36 RUBRIKA: NAJ NENAVADEN PLOD Druæina Baøa, Kmetija Rikot, Zaloøœe

37 Gaina jesenska izobraæevanja 2011 V Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva in pouœna predavanja, namenjena ljubiteljem rastlin in vrtnarjenja. Predavanja so brezplaœna in predvidoma trajajo dve øolski uri. Zaradi organizacijskih potreb vse zainteresirane prosimo, da se na posamiœno predavanje predhodno prijavijo na ali po e-poøti: gaia@klubgaia.com vsaj 3 dni pred izvedbo, saj predavanje izpeljemo le v primeru zadostnega øtevila prijavljenih (vsaj 10 posluøalcev) ob 18. uri Davor Øpehar: Jesenska opravila na vrtu Gasilski dom, Bitnje pri Kranju ob 18. uri Loreta Vlahoviå: Jesenske zasaditve za balkone in terase Sokolski dom, Mestni trg, Økofja Loka ob 18. uri: Naœrtovanje vrta in jesenske zasaditve Gasilski dom,vrsnik- Ledine ob 10. uri Loreta Vlahoviå: Jesenske zasaditve na gredah in v loncih Festival za 3. æivljenjsko obdobje, Ljubljana ob 13. uri Marjan Radetiœ: Antioksidanti in fitonutrienti iz vrta za zdravo æivljenje Festival za 3. æivljenjsko obdobje, Ljubljana ØKOFJA LOKA ob 18. uri Loreta Vlahoviå: Jesenske zasaditve za balkone in terase ter grobove Krajevna skupnost Maleœnik Ruperœe, Maribor VRSNIK-LEDINE ob 18. uri Loreta Vlahoviå: Jesenske zasaditve v posodah in na grobovih Veœnamenska dvorana nad knjiæico v Novi vasi (Bloke) Pozdravljeni, poøiljam vam ZA KLUBSKI KOTIŒEK- RECEPT ZA POLETNE DNI. To leto se lahko pohvalimo, da se je pored mnoge doma pridelane zelenjave pridruæil BELI JAJŒEVEC. Zelo je okusen in ga pripravljamo na razliœne naœine.poleti si privoøœimo laæjo hrano, predlagam da poskusitr ta recet øe vi! S SKUTO NADETI BELI JAJŒEVCI Potrebujete: 4 manjøe ali 2 velika jajœevca 100 g skute 50 g suhih, namoœenih gobic 1 jajce 6 ælic olja sesekljan peterøilj 25 g drobtinic sol, poper. Jajœevce prereæemo œez pol in izdolbemo malo sredice. Pol izdolbene sredice in namoœene gobice sesekljamo in zmeøamo s skuto, jajcem, drobtinicami in peterøiljem. Solimo in popramo. Z nadevom napolnimo jajœevcein zloæimo v pekaœ, v katerega smo dali 3 ælice olja in nekaj ælic vode. Nadete jajœevce pokapljamo z oljem in damo za 40 minut v peœico, razgreto na 200 stopinj. œlanica Silvija Pikuliå-Fister iz Murske Sobote ob 9. uri Loreta Vlahoviå: Jesenske zasaditve za balkone in terase Kmetijska gozdarska zadruga Sloga, (predavalnica), Øuceva ul. 27, Kranj KRANJ BITNJE PRI KRANJU LJUBLJANA NOVA VAS ob uri Loreta Vlahoviå: Jesenske zasaditve za balkone in terase ter grobove Øolska zgradba, Gaj na Mariborom STIŒNA DOBOVEC PRI ROGATCU MIRNA PEŒ ob 16. uri Loreta Vlahoviå: Jesenske zasaditve za balkone in terase Samostanska vrtnarija Stiœna (na Marofu) Klub Gaia svetuje v centrih Merkur od 17. do 19. ure; MARIBOR Karin Bejo: Urejanje grobov od 17. do 19. ure; BTC LJUBLJANA Davor Øpehar: Urejanje grobov Foto: œlanica Lidija Kozic ob 17. uri Loreta Vlahoviå: Jesenske zasaditve za balkone in terase ter grobove Dom krajanov, Bresternica BRESTERNICA MARIBOR RADOMERJE SREDIØŒE OB DRAVI ob 18. uri Loreta Vlahoviå: Jesenske zasaditve Kulturni dom, Mirna Peœ ob 18. uri Davor Øpehar: Obrezovanje okrasnih rastlin Gasilski dom, Radomerje pri Ljutomeru ob 18. uri Loreta Vlahoviå: Urejanje grobov Sokolana, Srediøœe ob Dravi ob 18. uri Nevenka Breznik: Zdravo ekoloøko vrtnarjenje Vaøko gasilski dom, Dobovec pri Rogatcu Klub Gaia svetuje v Tuø centrih od 10. do 11. ure, CELJE Loreta Vlahoviå: Jesenske zasaditve od 17. do 18. ure, LJUBLJANA Nevenka Breznik: Jesenske zasaditve od 10. do 11. ure, MARIBOR Karin Bejo: Jesenske zasaditve od 10. do 11. ure, KRANJ Davor Øpehar: Jesenske zasaditve od 10. do 11. ure, CELJE Davor Øpehar: Naœrtovanje ekoloøkega vrta od 10. do 11. ure, KRANJ Nevenka Breznik: Naœrtovanje ekoloøkega vrta Pozdravljeni, v prilogi vam poøiljam sliko avokada, ki mi ga je uspelo vzgojiti iz koøœice. Naproøam vas, da mi svetujete, kako naprej. Kdaj ga moram presaditi? Marta iz Kostanjevice na Krasu Klubski kotiœek Spoøtovani Avokado se presaja vsako pomlad, dokler ne doseæe viøine slabega metra. Po tem ga presajate vsakih 3 do 5 let. Spomladi in poleti ga redno zalivajte,pozimi zalivanja zmanjøajte, prezimite ga na temperaturi okrog 10 stopinj C. Dognojujte ga na vsakih 14 dni z gnojilom na osnovi morskih alg bio plantella vrt, ki ga lahko uporabite tudi drugod v vrtu. Lep pozdrav Davor Øpehar, svetovalec Kluba Gaia

38 Koledar del Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja MARIE THUN za leto 2011, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajøani obliki Zaloæba Ajda, tel.: 01/ Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P 38 SEPTEMBER do od * do do zelo ugodno * do od od OKTOBER 1 2 do od do od od do od *** Setveni koledar 2011 korenina cvet list plod neugodno presajanje *, **, *** zelo ugodno Sadovnjak Konec poletja sadovnjak ob zakljuœevanju rasti in za pospeøevanje dozorevanja poøkropimo z ekoloøkim pripravkom bio plantella vita. Po obiranju oljk ukrepamo z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z, ki deluje zoper bolezen pavje oko. Bakreni pripravek uporabljamo proti boleznim oljk, ker pa ima pri nizki populaciji oljœne muhe tudi odvraœalni in razkuæevalni uœinek, je poleg namestitev bio plantella rumenih lepljivih ploøœ v nasadu oljk zelo koristen. Prag økodljivosti je doseæen, ko se na rumeno lepljivo ploøœo ulovijo tri oljœne muhe na teden oz. se pri 5- ih % plodov pojavi fertilni vbod oljœne muhe. Bakreni pripravek uporabimo tudi proti koncu oktobra oz. v novembru, ko odpade listje na drugih sadnih vrstah. V sadovnjaku pobiramo sadove svojega celoletnega dela in naœrtujemo, kam bomo posadili novo drevo. Pomembno je, da sproti odstranjujemo vse gnile plodove, da ne povzroœijo okuæb. Glavno opravilo v sadovnjaku v drugi polovici septembra in prvi polovici oktobra se nanaøa na obiranje sadja. Sproti odstranjujemo vse gnile in œrvive plodove, ki lahko okuæbo prenesejo na sadeæe v shrambi in celo na plodove naslednje sezone. V tem œasu æe pripravljamo sadilna mesta za nova sadna drevesa. Na æelenem mestu izkopljemo jamo in si za zaloæno gnojenje priskrbimo specialno plantella sadjarsko gnojilo, ki ima posebej prilagojeno koliœino duøika za potrebe sadnega drevja (NPK sestava: ). Ne pozabimo na dolgodelujoœe organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik, ki ga bomo dodali nad koreninami. Okoli debel dreves nalepimo bio plantella lepljivi trak, na katerega se bodo ulovili vsi tisti økodljivci, ki iz tal potujejo v kroønjo, da bi tam prezimili. Travo pod drevesi pokosimo. Vinska trta Proti pojavu magnezijeve kloroze in suøenja pecljevine trto øe mesec dni pred trgatvijo okrepimo s plantella tekoœim magnezijem. Tako prepreœujemo to fizioloøko motnjo in izboljøamo fotosintezo, tvorbo suhe snovi oz. sladkorjev. Za zakljuœna varstva vinske trte proti peronospori ukrepamo z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z. Proti sivi grozdni plesni pa uporabimo pripravek vivera switch, økropimo le v predel grozdja. Zelenjavni vrt Na radiœu se v tem œasu pogosto pojavi pepelasta plesen, zato ga je potrebno øe vedno krepiti s pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantela natur-f. A tudi druge vrste solate so dovzetne za bolezni. Œe se je na endivji pojavila œrna listna pegavost, jo bomo prepoznali po gnilih listih. Prepreœimo jo tako, da solato poøkropimo s pripravkom vivera quadris. Pri tem pazimo na karenco. Polæi nam v deæevni jeseni naredijo veliko økode, saj so meseca avgusta mnoæiœno odlagali jajœeca. Zato je prav, da si æe sedaj priskrbite pripravek bio plantella arion +. Fiæol obiramo do pojava prve slane. Na vrtu œim dlje pustimo pozne vrtnine, kot so zelena, pozno zelje, pozno korenje, por, listni in brstiœni ohrovt. Proti koncu meseca se pripravimo na sajenje zimskega œesna. Presajamo tudi sadike œebule majskega srebrnjaka, z debelino svinœnika, saj se le-tak lahko pred mrazom primerno razvije. Økodo porove zavrtalke omejimo s prekrivanjem pridelka in namestitvijo bio plantella rumenih lepljivih ploøœ. Tako prepreœimo zavrtalki dostop do rastlin in odlaganje jajœec. V oktobru je najbolj primeren œas za zemeljska opravila na praznih delih vrta. Gredice, ki so po pobiranju pridelkov ostale prazne, je poœasi prevzel plevel, zato jih je treba prekopati in pognojiti z dolgodelujoœim organskim gnojilom plantella organik, ki ga plitvo podkopljemo. Veœ o izboru primernega organskega gnojila si preberite na str. 14.

39 Gaia september 2011.xp 9/7/11 3:04 PM Page 39 Okrasni vrt Vrtna trata rtno trato je suøno poletje zelo je najbolj primeren œas za sajenje listopadnih V prizadelo, zato je septembra ustrezen Sedaj grmovnic in okrasnih dreves. Tisti, ki bi radi imeli œas, da jo obnovimo. Vse naslednje leto iglavce, je sedaj primerno, Sobne rastline obne rastline pregledamo, œe so zdrave in tiste, ki jih je Sspomladi, resniœno potrebno presaditi oz. jih nismo presadili presadimo v visokokakovostno pet komponentno zemljo plantella balkonia. Pri zalivanju pazimo, da smo zmerni, da ne pride do koreninske gnilobe. Ker je bilo avgusta suøno obdobje, so se zagotovo pojavile prøice, ki jih lahko uspeøno zatiramo s pripravkom bio plantella aktiv, ob hujøem napadu pa lahko uporabimo tudi pripravek vivera vertimec. Prøice prelke povzroœajo økodo s sesanjem listov. Izdaja pa jih tudi tanka pajœevinasta prevleka, ki se pojavi na spodnji strani listov. Œe pa so rastline napadene od resokrilca, pa se dogaja, da listi postanejo srebrno sivkasti. V tem primeru jih je potrebno poøkropiti s pripravkom bio plantella flora verde, uporaben pa je tudi vivera vertimec, ki smo ga omenili pri prøicah. o jesenskih opravilih na vrtni zelenici si lahko preberete na str. 6 v œlanku Nevenke Breznik. Okenske in balkonske rastline >>> oletnim balkonskim rastlinam se bliæa konec obdobja P rasti, zato potrebujejo vse manj nege. Zato jim odtrgamo odcvetele cvetove in jih poœasi pripravimo na zimo. Ker se dnevi krajøajo in noœi daljøajo, bodo najprej nehale cveteti tiste okrasne rastline, ki so dolgodnevnice, npr. fuksije. Enkrat tedensko jih øe vedno dognojujemo s visokokakovostnim tekoœim gnojilom plantella cvet, ki je obogaten z 11 vitamini. Œe jih imamo namen prezimiti, je sedaj pravi œas, da rastline pravilno oskrbimo. Najprej pregledamo korita, œe so kje poøkodovana ali zlomljena. Nato pa øe rastline, kajti za prezimovanje so primerne samo tiste, ki so zdrave. Preden jih pospravimo, jih zalijemo z vivera proplant, da prepreœimo nastanek koreninske gnilobe in jih nato sredi oktobra prenesemo v notranjost hiøe. Œe smo imeli œez poletje teæave s prøicami, rastline øe enkrat poøkropimo s pripravkom vivera vertimec, da ne bomo imeli teæav z njimi øe v prezimovaliøœu. Sedaj je tudi zadnji œas za potaknjence, œe jih øe nismo naredili. Za boljøe in hitrejøe ukoreninjenje pomoœimo potaknjence v plantela rhizopon I. Po sajenju potaknjencev v za to primerno zemljo bio plantella start, pa te zalijemo øe s pripravkom vivera proplant, da prepreœimo koreninsko gnilobo. Rastline v vlaæni jeseni redno vsak dan pregledamo, da sproti odstranimo odmrle liste, ki so ostali na rastlini. Œe pa se je æe pojavila siva plesen, rastline najprej oœistimo propadajoœih cvetov in listov, nato pa jih poøkropimo s pripravkom vivera switch. Koledar del da jih posadite. V sadilno jamo dodajte plantella specialno zemljo za okrasne rastline in ji primeøajte malo øote. Tako se bodo njihove korenine»uleæale«in œez zimo dovolj utrdile. V okrasnem vrtu poreæemo odcvetele cvetove, zrahljamo zemljo in jo øe enkrat pognojimo z visokovrednostnim organskim gnojilom bio plantella nutrivit univerzal. Na vrtu smo vse poletje imeli œebulnice, ki so si nabirale novih moœi za cvetenje v naslednjem letu. Sedaj pa jih moramo pobrati iz zemlje. Œe ste se letoønje leto sreœevali z bujno rastjo plevela, se tega spomnite tudi v zgodnji jeseni. Prazno gredico, ki je v kratkem œasu zopet zapleveljena, lahko oœistimo, œe rastline poøkropimo s pripravkom plantella total-r. Slednji uniœi tudi koreninske plevele s koreninami, iz katerih ne bodo veœ odgnali. Na hostah in ostroænikih se v deæevnem vremenu mnoæiœno pojavijo polæi, ki jih ustavimo s pripravkom bio plantella arion +. Okrog rastline pa naredimo øe neprehodno ogrado s pomoœjo æeleja bio plantella gel proti polæem. V okrasnem vrtu øe vedno redno odstranjujemo odcvetele cvetove vrtnic, da rastline ne delajo semen. Saj s tem pospeøujemo nadaljnjo tvorbo cvetnih popkov.

40