untitled

Transkripcija

1 FEBRUAR Letnik 18 Tema meseca stran 4 Vse o... stran 10 Dr. Joæe Bavcon: Navadni mali zvonœki Dragan Ænidarœiœ: Vse o zavarovanju rastlin pred vremenskimi vplivi Ekoloøko vrtnarjenje stran 14 Roman Mavec: Pomlajevanje starih sadnih dreves Klubski kotiœek stran strokovno sreœanje Kluba Gaia bo v Poreœu BREZPLAŒNI NASVETI NA

2

3 Gaia ta mesec predstavlja: Tema meseca 4 Navadni mali zvonœki Cvetoœe ideje 6 Enoletnice za vsak vrt Ali poznate? 8 Shea tree drevo æivljenja in mladosti Rastline iz daljnih krajev 9 Beloploda œrnoga Vse o Vse o zavarovanju rastlin pred vremenskimi vplivi Strokovnjak svetuje 13 Rez forzicije in hortenzije, razliœni naœini cepljenja ter vzgoja sadik zelenjave Ekoloøko vrtnarjenje 14 Pomlajevanje starih sadnih dreves 16 Na Slovenskem je solata doma 18 Sadimo slovenske sorte krompirja 20 Spoznajmo rastlinsko prehrano Oblikovanje vrta 22 Vrtna oaza na strehi Dr. Gaia na obisku 24 Prva spomladanska opravila na trati Sadovnjak 26 Posadimo pozabljena drevesa Slovenski naravni biseri 29 Zelenci Zelenjavni vrt 31 Krompir z domaœega vrta Kar narava veleva Gaia razodeva! Nasmejan obraz je najlepøe darilo Obiœajne zimske temperature smo v zaœetku meseca sprejeli brez tarnanja, ker se pravi ljubitelji vrtnarjenja in rastlin zavedamo, da je zima nujen æivljenjski ciklus v naravi. Nekateri so si pozimi omislili izlet v tople kraje. Enako privoøœim tudi vam, dragi Gaiani, zato so naøe teme v reviji Gaia æe povsem spomladanske: zvonœki, oœarljive enoletnice, varovanje rastlin na vrtu pred vremenskimi vplivi, pomlajevanje sadnih dreves, vse o solatah, slovenskem krompirju in pozabljenih devesih. Naøa predavanja in delavnice so æe mnoæiœno obiskani in œe imate øe kakøno idejo, nas kar pokliœite. Kot vidite, svetovali bomo skoraj vsej Sloveniji. V tem œasu bomo øe bolj zaljubljeni na valentinovo, ne pozabimo pa obdariti svojih najdraæjih za 8. marec: œudovito pozornost lahko izrazite z letno naroœnino na revijo Gaia. Ni lepøega, kot œe se obdarjenki vsakega 15. v mesecu ponovno zariøe nasmeh na obraz. Vmesecu ljubezni, od 11. do 13. maja, pa si œas rezervirajte za tradicionalno izobraæevanje in druæenje v Poreœu. Tega nikakor ne smete zamuditi, saj bo toliko nepozabnih in novih strokovnih vsebin ter dogodkov, za katere bi vam bilo æal, œe jih ne bi osebno doæiveli. Vidimo se v Poreœu. Uvodnik Uvodnik Klubski kotiœek 33 Gaina potovanja in nateœaji 34 Kuponœki popustov za œlane Kluba Gaia 35 Sreœanje Gaianov v Poreœu 36 Gaina prijavnica in nateœaj 37 Gaina spomladanska strokovna predavanja in delavnice 2012 Koledar del 38 Opravila, na katera v mesecu februarju in marcu ne smemo pozabiti UGANI, KAJ JE NA NASLOVNICI! V letu 2012 smo vam pripravili zanimive slike Gaiinih naslovnic, saj bo vsakokrat 1. stran revije neke vrste uganka: Napiøite ime rastline z naslovnice! Med vaøimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izærebali vsak mesec enega œlana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru za februar pripiøite svoje podatke (ime in priimek, naslov, øtevilko telefona) ter ga do poøljite na naø naslov. Strokovno izobraæevalna revija glavnega pokrovitelja Kluba Gaia - revija œlanov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, telefon: (01) , e-poøta: gaia@klubgaia.com Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahoviå Svetovalka: Vida Radivojeviå Glavna urednica: Mira Arh Strokovni sodelavci: Davor Øpehar, Nevenka Breznik, Ruth Podgornik - Reø, Miøa Puøenjak, Igor Prøa, Matjaæ Mastnak, Roman Mavec Lektor in redaktor: Mira Arh. ISSN , Grafiœna priprava: Trajanus, d. o. o., Kranj. Tiskano v Sloveniji. Izhaja meseœno, razen novembra in januarja. Letna naroœnina 17,90 EUR. Natisnjeno v izvodih. Naslednja øtevilka izide 15. marca

4 Tema meseca Take tople zime niso nobena posebnost. To se je æe dogajalo med leti 1843 in 1855, saj obstajajo zapisi o cvetenju rastlin v Botaniœnem vrtu. Tedaj so zvonœki zacveteli æe januarja. Kljub temu pa zvonœki le naznanjajo, da zima poœasi odhaja, zaznajo namreœ daljøanje dneva. Œe po decembrskem mrazu dobijo dovolj svetlobe in le nekaj toplote, æe lahko zacvetijo. To se je zgodilo letos. V Sloveniji raste ena sama vrsta iz rodu malih zvonœkov (Galanthus ), to je navadni mali zvonœek (G. nivalis ), ki je sploøno razøirjen. Naravno obmoœje razøirjenosti vrste je od Pirinejev na zahodu do zahodne Ukrajine na vzhodu. Na severu naravno ne raste severneje od Pariza. Juæno ne sega do Male Azije, ostaja le v evropskem delu Turœije. V rodu malih zvonœkov (Galanthus ) je opisanih 19 vrst. Gorski gozdovi in kamniti predeli Anatolije in Kavkaza so srediøœe razøirjenosti tega rodu. Samo tri vrste rastejo izven tega obmoœja. Med vrstami se v naravi pojavljajo tudi kriæanci. Poleg teh 19 vrst pa je poznanih preko 500 sort, samo pri vrsti G. nivalis veœ kot 80. Pri nas naravno raste ena sama vrsta navadnega zvonœka - navadni mali zvonœek (G. nivalis). Slovenija je zelo raznolika glede podnebja, reliefa, geoloøke podlage, tal in poslediœno temu flore. Zvonœki so razøirjeni skoraj pov - sod, v severnejøem delu Slovenije od zahoda proti vzhodu veœinoma manjkajo. Ker imajo tako øirok razpon, tudi cvetijo dolgo. Od slovenske obale tja do prekmurskih ravnic, od tople Goriøke do viøjih predelov, segajo æe proti Goljakom. Od prvih dni po novem letu ali æe celo kak dan prej pa vse tja do sredine aprila cvetijo, po mrzlih in sneænih zimah so v viøjih predelih øe kasnejøi. Kako potem ne bi vsaj øtiri mesece uæivali v njih belini? Rastiøœe Ko zacvetijo zvonœki, se nam zazdi, da je pomlad æe tu. Velikokrat do tiste prave pomladi mine øe nekaj œasa. Øe posebej, œe zacvetijo tako zgodaj kot letos. Prvi so cveteli æe na silvestra, najprej v topli slovenski Istri, kak primerek tudi æe v Ljubljani, v zbirki Botaniœnega vrta. Navadni mali zvonœek se v notranjosti Slovenije pojavlja na robu gozdov, v gozdovih in na travnikih. Na gnojenih travnikih ne uspeva. Obiœajno tja zaidejo le posamezne rastline. Ob cestah so velikokrat prisotni prav na breæinah in so tako mestoma cestni robovi povsem beli. Zelo radi imajo loge ob rekah, tiste najniæje, ki so skoraj vsakokrat poplavljeni, do tistih kamor sega voda le ob veœjih poplavah. Kljub temu, da rastejo povsem ob vodi, da jih ta obœasno celo poplavi, stalne ali dlje stojeœe vode ne marajo. To se kaæe v tem, da v moœvirne predele ne zaidejo. Prav tako jih ni v presihajoœih jezerih na Krasu. Gredo le do obiœajnega roba vsakoletne vode. Tisti del, kjer pa voda stoji dlje, je brez njih. V notranjosti se bolj dræijo niæjih delov, v viøje gre le spomladanski veliki zvonœek (Leucojum vernum). Prav tako jih ni v alpskih dolinah Gorenjske, kjer je zopet prisoten le spomladanski veliki zvonœek. Bolj ko gremo proti morju, viøje segajo tudi navadni mali zvonœki. Tako jih dobimo tam tudi do 900 m nadmorske viøine ali celo veœ. Raznolikost navadnega zvonœka Œeprav se zdi, da so vse oblike, ki so opisane v knjigi Navadni mali zvonœek (Galanthus nivalis L.) in njegova raznolikost v Sloveniji Bavcon, 2008, æe vse mogoœe razliœice, ki jih je moæno pri nas v naravi najti, pa vsako leto znova preseneti kaka nova. Razliœice, ki bi jih iz zbirke øe posebej izpostavil, so tiste z zeleno obarvanimi konicami zunanjih perigonovih listov. Od æe opisanih variant je kot novo opisana razliœica najboljøa glede raz - mnoæevanja prav G. n. Nova Gorica. Izredno dobro se sama vegetativno 4

5 mnoæi in tudi vsako leto bogato cveti. Njej nekoliko podobna, vendar z bistveno veœjimi cvetovi, je rumeno zelena razliœica, ki je bila najdena kasneje. Izredno lepa je razliœica G. n. Ljubljana, ki pa se sama od sebe ne mnoæi tako dobro. Kako leto bolje, drugo leto tudi ne cveti, ima le vegetativno rast. Od najbolj nenavadnih tipov bi izpostavil razliœico, imenovano G. n. Dvojni Zajœek, oziroma razliœico, ki ima cvetno stebelce dvakrat lomljeno - kolenœasto s po dvakrat ovrønima listoma nad kolenci. G. n. Beli Zajœek je druga razliœica, ki je morda øe bolj zanimiv in bolje se mnoæi od prej omenjene. Pritlikavci, ki so se mi leta 2008 zdeli ne najbolj stabilni, pa so v nadaljnjih letih le-to dokazali. Tako je sedaj æe kar nekaj razliœnih tipov majhnih zvonœkov, ki se zelo uspeøno sami mnoæijo. Rumenoglavi so v Sloveniji veœinoma pogosto prisotni, velikokrat zelo podobni G. n. Sandersii Group, vendar veœinoma gre le za vplive iz okolja: krtine, sneg, listje. Kljub temu je v zbirki skupina, ki sem jo naøel pred leti in je poimenovana G. n. Rumenoglavi, ki odstopa od omenjene G. n. Sandersii Group, saj ni tako izrazita, se pa dovolj dobro loœi od obiœajnih, ker je izredno uniformna in zgodaj cvetoœa. Zelo dobro je v tej preko 2000 enot veliki zbirki opazna raznolikost v œasu cvetenja. Kljub æe veœletnim enakim razmeram za vse v gojitveni gredi v Botaniœnem vrtu øe vedno ohranjajo svoj œas cvetenja. Med njimi so zelo zgodnje razliœice, a øe posebej so zanimive pozne, ki cvetijo øe aprila. V zbirki zelo izstopa skupina velikocvet - ni, kjer so perigonovi (cvetni listi) listi izredno øiroki in lepo zaokroæeni, cvetovi pa so izredno veliki. Obiœajno imajo precej øiroke sinje zeleno obarvane liste. Med temi so najlepøi tisti, ki imajo na robovih zunanjih perigonovih listov zelene zebre. Zvonœki so v naravi zaøœiteni in so na seznamu zavarovanih vrst v Sloveniji Uredba o zavarovanih prosto æiveœih rastlinskih vrstah , øœiti pa jih tudi CITES ( Konvencija o mednarodni trgovini z ogroæenimi prosto æiveœimi æivalskimi in rastlinskimi vrstami), ki prav tako prepoveduje njih nabiranje v naravi. Naøa uredba za navadni mali zvonœek prepoveduje nabiranje podzemnih delov in semen rastlin. V botaniœnem vrtu Univerze v Ljubljani imamo za nabiranje rastlin v naravi, ne le zvonœkov, posebno dovoljenje. Nekaj podobnega je imel æe Fran Juvan, dolgoletni vrtnar v naøem vrtu æe leta Varovanje rastlin v naravi ni le stvar danaønjega œasa, kot bi marsikdo mislil. Razmnoæevanje Danes zvonœek lahko kupimo. Vse rastline so postale zelo poceni, œe pa jih æe imamo na vrtu, pa ji preprosto razdelimo. To naredimo v œasu po cvetenju in pred dokonœnim propadom listov, ko imajo øe dobro vidne zelene liste. Øope izkopljemo in vsako œebulico posamezno posadimo na æeleno mesto. Najlepøi so v travi. Le-te ne smemo takoj pokositi, vsaj ne na nizko. Za to ni nobene potrebe, saj so cvetoœi travniki tudi na vrtu najcenejøi in najlepøi okras, le obkosimo povrøine in naredimo cvetoœe oblikovane povrøine. Tam potem zvonœki vsako leto cvetijo. Œe pa se nam mudi s koønjo, pa samo kosilnico dvignemo na viøji nivo, tako da vsaj listi zvonœkov ostanejo, ker ti kasneje zelo poleæejo k tlom, enako tudi glavice s semeni. Zvonœki tako pridobijo dovolj hrane za naslednje leto. Poleg delitve se mnoæijo øe s semeni. Radi imajo odcedna tla, poleti vsaj nekaj sence, zato se pod grmi obiœajno tudi na vrtovih najhitreje mnoæijo. Zvonœki se poleg s semeni mnoæijo øe z delitvijo œebulice vegetativno. Iz ene œebulice zvonœka, naslednje leto z delitvijo æe lahko nastaneta dve, nato tri, pet To nenavadno zaporedje øtevil je sestavljeno tako, da je vsota dveh zaporednih œlenov vedno naslednji œlen 1, 1, (1 + 1 = 2, = 3, = 5 itd ) 2, 3, 5, 8, 13, 21 itd. To zaporedje øtevil je odkril æe Leonardo Pisano Fibonacci ( ), matematik, doma iz Pize v danaønji Italiji. Po njem se to zaporedje imenuje Fibonaccijevo zaporedje, ki se v naravi veœkrat ponavlja. Œebulice zvonœka se namreœ delijo prav v omenjenem zaporedju. Navadni mali zvonœki so med prvimi znanilci pomladi. Œe zacvetijo zgodaj, je njihovo cvetenje, œe le ni snega, zelo dolgotrajno. Prav zaradi tega so to rastline, ki sodijo na naøe trate, pa øe povsem naøi so in øe sami se razmnoæujejo, œe jim le zagotovimo ustrezne razmere. dr. Joæe Bavcon Tema meseca 5

6 Enoletnice za vsak vrt Cvetoœe ideje Pomembna lastnost enoletnic je v tem, da cvetijo vse poletje, œeprav le eno samo. Zato si naredimo izbor med njimi. S øtevilnimi kratkoveœnicami si polepøamo bivanje v domaœem vrtu ali v javnih nasadih, na grobu ali v posodi svoje terase. Œas bo æe za prve setve, prenekatero sadiko si lahko vzgojimo kar sami, zato gremo v akcijo! Œrnika ali pleøoœa deklica Øe drugaœe imenujejo najbolj znano (Nigella damascena) med mnoæico v Sredozemlju domujoœih vrst. To kar je po naøe œrno ali nigellus po latinsko, se nanaøa na barvo semen, ki so jih uporabljali kot nadomestek za kavo in tudi pri peki kruha. Œrnika je enoletnica, ki ne prenaøa presajanja, zato jo vedno sejemo na stalno mesto in œe je rastlin res preveœ, jih razredœimo. Sejemo lahko takoj, ko je zemlja primerno suha, v resnici pa ni niœ narobe z jesensko setvijo, saj vznikli drobiæek dobro prezimi. Pri œrniki so mikavni cvetovi in plodovi. Cvetje je lahko belo, modro ali roænato. Nekatere rastline imajo bolj izrazito økrlatno zelenkaste plodove, druge manj. Dorasle, a øe zelene plodove na primerno œvrstih steblih lahko prav dobro uporabimo v poletnih øopkih. Sicer pa øe nedozorele plodove œrnike lahko s stebli vred izpulimo, obesimo v senci in uporabimo za trajne øopke. Pridelek semena je obilen in nekaj si ga prihranimo za dosejevanje po vrtnih prazninah. Visoke in nizke æametnice Izhodiøœe za mnoge sorte izredno priljubljenih vrtnih enoletnic so tri vrste (Tagetes erecta, T. patula, T. tenuifolia), ki vse prihajajo iz Novega sveta, natanœneje iz Mehike. Po mojih izkuønjah sodijo med najhvaleænejøe enoletnice, pa naj vzgajamo sadike za svojo rabo v posodah ali pa obilico doma pridelanega semena posejemo na stalno. Od srede aprila naprej jih lahko sejemo na prosto. Semena kalijo hitro in zanesljivo. Le potomci iz domaœega semena so nekaj manj zanesljivi glede viøine in barve cvetja. Vedno izenaœenost ni ravno najpomembnejøa, navzlic temu pa je priporoœljiv nakup sortnega semena, posebno F1 kriæancev. Na vrtu so æametnice kot nalaøœ, da zapolnijo vrzeli med trajnicami. Tudi med tulipani in narcisami jih nasadimo, seveda pustimo liste œebulnic nepoøkodovane. Ko porumenijo, jih populimo, æametnice pa nemoteno rastejo in cvetijo do zime. Pomemben je tudi vpliv æametnic na zdravje prsti, saj z izloœki bogatega koreninskega spleta ovirajo razvoj ogorœic, nevarnih talnih økodljivcev. Meseœevo zakrivljena semena Ognjiœ ali meseœek je zanimiva okrasna in zdravilna rastlina ter seveda odporna enoletnica. Z rumeno ali oranæno obarvanimi cvetnimi koøki so kot majhni æareœi ogenjœki v vrtni osonœenosti. Ime meseœek pa je rastlina dobila zaradi neenakomerno in nekoliko muhasto oblikovanih, veœinoma izrazito zakrivljenih semen. Cvetni koøki imajo do 5 cm premera, sestavljeni pa so iz cevastih in jeziœastih cvetov. Bolj kot enojni»cvetovi«so cenjene sorte s polnjenimi koøki, kjer prevladujejo bogato nanizani jeziœasti cvetovi v veœ kolobarnih razporeditvah. Drugaœe pa je to zdravilna rastlina z mnogoterimi uœinki na œloveøko telo, zelo zdravilno pa deluje tudi v vrtu, saj odganja nekatere økodljivce in izboljøuje lastnosti vrtne prsti. Meseœek svojo zdravilnost izpriœuje æe s prilastkom strokovnega imena, ki je Calendula officinalis. Ognjiœ sejemo za vzgojo sadik v posode ali celo na prosto, saj mlade sadike lahko redœimo in presajamo. Razvejane rastline dolgo cvetijo, so v okras poletnemu vrtu in tudi za rezanje. Enojni in polnjeni toløœaki Ime imajo zaradi soœnih, okroglih, igliœastih listov brez pecljev. Poganjki so leæeœi in kveœjemu 15 cm visoki, najpomembnejøe pa je veliko, enojno ali polnjeno cvetje v razliœnih barvah. Za Toløœak Œrnika Ognjiœ Kapucinka 6

7 Ognjeno rdeœa kadulja Kalifornijski mak vrtno rabo iz domaœe vzgoje je pomembna le ena vrsta (Portulaca grandiflora), katero mnoæimo z zelo drobnim semenom. Æe sredi marca lahko sejemo v zabojœek na okenski polici pri sobni temperaturi. V malem vrtu, na skalnjaku ali tudi v posodi na vroœi terasi je to skoraj nepogreøljiva enoletnica, saj prenaøa sonce in tudi precej suøe. Œe si sami nabiramo semena, moramo veœkrat pregledati rastline, da odkrijemo ravno dozorele»ponvice s pokrovœki«øe preden se zrnca raztrosijo. Manj pogosto vrsto toløœaka (P. umbraculifera) vrtnarji namnoæijo iz potaknjencev prezimljenih rastlin, kar pa v sobnih razmerah teæko uresniœimo. Æareœa ali ognjeno rdeœa kadulja Takøne pridevnike zasluæi po pravici, saj ima pomensko enak prilastek tudi strokovno ime (Salvia splendens) in po zmerno toplih ter tudi tropskih podnebjih razkazuje svojo økrlatno nezamenljivost. Ob cinobrasto rdeœih cvetovih obstajajo tudi sorte z belimi ali modrikasto lilastimi in øe kakønimi odtenki, vendar so te manj pogoste. Ker so pri nas gojene le sorte niæje rasti, zlahka prezremo, da je izhodiøœna vrsta na svojih naravnih rastiøœih v Braziliji visoka tudi veœ kot meter. Socvetja so na konceh poganjkov, cvetovi pa so nakopiœeni v zbitih vretencih. Pri veliki veœini sort so cvetovi enake barve kot œaøni in ovrøni listi. Zelo pomembno je, da se socvetja obarvajo øe preden so razviti cvetovi in ohranjajo barvo, dokler seme ne dozori. Sadike te kadulje je treba vzgojiti v lonœkih iz zimske setve, sicer bi prepozno zacvetele. Ko rabimo le nekaj rastlin, jih morda zato raje dokupimo pri vrtnarju. Na stalno mesto jih sadimo øele, ko mine nevarnost pomladnih mrazov. Za bujno zapolnitev vrzeli Imenujemo jih tudi gramofonœki ali kapucinœki, ker so cvetovi starejøih enojnih sort dejansko podobni trobljam prvih gramofonskih generacij. To so plazeœe ali tudi samo grmaste enoletnice (Tropaeolum majus) s kroænimi listi ter cvetjem v vseh odtenkih skoraj bele, rumene, oranæne, cinobraste do temno økrlatne. Sorte s plazeœimi stebli s pridom uporabljamo za kombinirane zasaditve posod, grmaste pa so pripravnejøe kot maøila praznih vrtnih kotiœkov. V Kolumbiji in Peruju, kjer so kapucinœki doma, so to trajnice, pri nas pa sadike vzgojimo iz sorazmerno debelih semen. Tako listi kot cvetovi in plodovi so uæitni in so nekoliko pikantna popestritev na kroæniku ustvarjalnih gospodinjcev. Kalifornijski mak Z obiœajnimi maki, katere prepoznavamo po znaœilnih semenskih glavicah, so kalifornijci le v daljnem sorodstvu, saj svoja semena hranijo v øilasto razpotegnjenih dvopredalastih luøœkih. Poznamo predvsem eno vrsto (Eschscholtzia californica), ki je doma po zahodni obali ZDA, vendar je iz nje nastalo veœ semensko mnoæljivih sort. Na do 40 cm visoki rastlini se cvetovi pojavljajo posamiœ na pecljih, enkrat enojni, pri nekaterih sortah tudi s polnjenim videzom. Barva prvobitnih rastlin je oranæna ali rumena, sorte pa so lahko poleg tega skoraj bele, tudi roænate ali temno økrlatne. Listi so sivo modro poprhnjeni ter drobno pernato razdeljeni. Tudi to enoletnico lahko sejemo spomladi ali jeseni, saj vznikle rastlinice dobro prenaøajo mraz. Eøolcija ne prenaøa presajanja, zato pa je odliœna cvetivka na vsaki sonœni zaplati domaœega vrta. Izidor Golob Cvetoœe ideje 7

8 Shea tree drevo æivljenja in mladosti V zahodni Afriki v divjih in suhih savanah raste drevo z imenom Butyrospermum parkii ali Vitellaria paradoxa, poznan kot karite. Sodi v druæino Sapotaceae, drevo je samoraslo v 19 dræavah centralne Afrike. Ali poznate? Drevo raste zelo poœasi in zraste do viøine 75 metrov s kroønjo v obliki hrasta. V pribliæno 15. letu nastavi prve plodove, polno rodnost pa doseæe med 20 in 30 letom, æivi pa lahko tudi 200 let. Cveteti zaœne v mesecu novembru. Plodovi drevesa so podobni avokadu, samo da so manjøi in potrebujejo 4-6 mesecev za dozorevanje. Povpreœni pridelek je kg na drevo, a najveœ do 45 kg. Iz kilograma plodov se lahko pridobi pribliæno 400 gramov suhih semen. Drevo se razmnoæuje s semeni in uspeva divje v naravi. Pomembno je, da seme ni v celoti prekrito z zemljo, ampak mora biti za kalitev oko izven zemlje, kar je znaœilno za razmnoæevanje rastlin v naravi. Uporabnost Vsi deli drvesa so neprecenljive vrednosti. Plod tega drevesa so oreøœki, ki œudodelno vplivajo na zdravje in lepoto koæe. V Afriki je plod v veliki meri uporaben za prehrano kot pomemeben vir prehranskih maøœob ter v medicinske namene. Plod je uæiten in po okusu spominja na fige. Sadje ni samo vir maøœob in kalorij, ampak je bogat tudi z vitaminom C, ki ga vsebuje 4x veœ kot pomaranœe. Najbolj poznano je karitejevo maslo bogato z vitamini A, D, E, F in K ter antioksidanti. Na zahodu se karite maslo uporablja predvsem v kozmetiki za zdravljenje koæe in lasiøœa, kot naravna zaøœita pred soncem, spodbuja obnavljanje koænih celic. Koæo vlaæi in ji vraœa elastiœnost. Blaæi tudi manjøa vnetja koæe, pomaga pa celo pri zdravljenju brazgotin. Deluje tudi blago antibakterijsko. Karite maslo se uporablja tudi v prehrambeni industriji kot nadomestilo za kakavovo maslo pri proizvodnji œokolad. Maslo slabøe kvalitete se v Afriki uporablja za vodotesnenje vrat in oken in kot gorivo za svetilke. Shea drevo vsebuje tudi lateks in predvsem v Afriki ga uporabljajo tudi za lepljenje poøkodovanih mest na tolkalih in za æveœilne gumije. Listi vsebujejo peneœo snov, ki se uporablja v milu. Iz posuøenih listov kuhajo œaj proti æelodœnim teæavam ali pripravljajo parne kopeli proti glavobolom in boleœinam v oœeh. Korenine se uporabljajo v pripravkih za zdravljenje zlatenice, driske in boleœin v trebuhu. Lupine oreha se uporabljajo za zastirke, kot gnojilo in gorivo. Les je zelo odporen zoper termite in uporaben za pohiøtvo. Rjavkasta skorja se uporablja tudi za œiøœenje vode, saj lahko odstrani teæke kovine. Kako pridobivajo karitejevo maslo? Karitejevo maslo pridobivajo iz oreøœkov. Nahaja se v sredici oreøœka. Postopek pridobivanja je øe tradicionalen. Najprej strejo oreøœek in ga nato zmeljejo. Zatem ga rahlo praæijo na odprtem ognju in popraæene sredice poloæijo v vroœo vodo, kjer vse skupaj intenzivno meøajo. Z meøanjem se namreœ izloœi olje. Poœakajo, da se olje strdi v maslo in ga nato takoj zapakirajo. Maslo je rumene do belo slonokoøœene barve. V zahodni Afriki je karitejevo maslo znano kot»zlato æensk«ker je nabiranje oreøœkov z divjih dreves in pridelava masla tako trdovratno delo kot iskanje zlata. Vedeti pa moramo, da karite maslo prinaøa dohodek revnemu prebivalstvu v tem delu sveta. Loreta Vlahoviå 8

9 Beloploda œrnoga Latinsko ime Actaea alba (sinonim Actaea pachypoda) te avtohtone ameriøke rastline se nanaøa na barvo plodov. Njeni beli plodovi s œrnimi muhicami spominjajo na oœi porcelanastih punœk. A ravno ti atraktivni plodovi so najbolj strupen del rastline. Beloploda œrnoga spada med lepe, a strupene predstavnice iz druæine zlatiœevk. Te gosto olistane øopaste trajnice, kot tudi njim sorodne vrste, gojimo predvsem zaradi okrasnih, jagodastih plodov. Dele nekaterih vrst œrnog, na primer korenine rdeœeplodne œrnoge (Actaea rubra) so ameriøki Indijanci uporabljali v zdravilne namene za lajøanje menstrualnih krœev in boleœin. Ker se œrnoge brez teæav razmnoæujejo s semenom, so naøle prostor tudi v okrasnih vrtovih. Zgodba beloplode œrnoge se zaœne zgodaj spomladi, ko odæene prve goste temnozelene sestavljene liste. Prvi cvetovi se zaœnejo odpirati æe aprila in dajo rastlini konœno viøino, ki hitro lahko preseæe 1 m v viøino. Majhni, beli, puhasti cvetovi se odpirajo v klasastih socvetjih, so prijetnega vonja in spominjajo na kresnice. Cvetijo vse tja do konca junija, do avgusta pa iz njih dozorevajo beli plodovi. Cvetno steblo postane trdno in rdeœkasto, po tej lastnosti se beloploda œrnoga razlikuje od svojih rodovnih sorodnic. Priprava rastiøœa Najlepøe bodo uspevale v polsenœnih, vlaænih rastiøœih. V naravi jih bomo naøli v podrasti svetlih gozdov, zato jim tudi na vrtu pripravimo primerno rastiøœe. Prijajo jim bogata humusna tla z rahlo kislo reakcijo. To zagotovimo z rednim dodajanjem organske snovi v obliki preperelih listov in iglic ter z dognojevanjem z gnojili za kisloljubne rastline, na primer dolgotrajno delujoœe gnojilo Plantella Formula 365 za rododendrone. Priporoœljivo je, da gnojilo dodamo æe pred sajenjem, tako da ga zmeøamo v zgornjo plast tal. Dognojimo enkrat v sezoni, tik pred cvetenjem. Ob primerni oskrbi bodo rastline obilno koøate, pozno poleti pa nas bodo razveselile z mnogimi plodovi na rdeœkastih stebelcih. Ti bodo najlepøe priøli do izraza na zelenem ozadju kakøne grmovnice ali praproti. Rdeœkasta stebelca bodo øe bolj izstopala, œe temnozeleno listje beloplode œrnoge kombiniramo z niæjimi rdeœelistnimi iskrivkami (Heuchera) ali rdeœe cvetoœimi kresnicami (Astilbe). Preprosto razmnoæevanje Razmnoæevanje œrnoge je precej preprosto najlaæje gre z delitvijo spomladi, lahko pa jih tudi posejemo jeseni. Œe smo semena nabrali sami, jih œim prej posejemo. Za setev je primeren substrat plantella start, ki mora biti primerno vlaæen. Posejane rastline lahko prezimimo zunaj, v hladni gredi. Ker v naravi uspevajo tudi na velikih nadmorskih viøinah, niso obœutljive na mraz. Poskrbeti moramo le, da se substrat ne izsuøi in da so posode s sejanœki zasenœene pred neposrednimi sonœnimi æarki. Semena ali sadike beloplode œrnoge (A. alba) lahko naroœite prek spleta direktno iz specializirane drevesnice, kjer razmnoæujejo avtohtone ameriøke rastlinske vrste na naøli pa jih boste tudi na seznamu okrasnih rastlin na Od lani je na træiøœu tudi nova sorta beloplode œrnoge Misty Blue z nekoliko manjøimi plodovi, poudarek je na gostih listih modrozelene barve. Rod œrnog (Actaea) si je zelo blizu rodu preobjed (Aconitum), ki jih pri nas bolj poznamo kot okrasne in strupene rastline. Za oba rodova je znaœilno, da vsebujeta strupene glikozide, ki povzroœajo Plod, privlaœni beli plodovi spominjajo na oœi porcelanastih punœk. zastoj srœne miøice. Pri beloplodi œrnogi je najveœ strupenih snovi ravno v plodovih, zanje pa so neobœutljivi ptiœi. S plodovi se prehranjujejo, na ta naœin pa poskrbijo tudi za razøirjanje semen. Meta Øepic Beloploda œrnoga je øe bolj redka trajnica v naøih vrtovih. Beloploda œrnoga spada med veœje trajnice, ki so primerne za polsenœna in vlaæna rastiøœa. Rastline iz daljnih krajev 9

10 Vse o... Vse o zavarovanju rastlin pred vremenskimi vplivi Pokrite grede so najstarejøi naœin za varovanje rastlin pred mrazom. Tako obliko zavarovanega prostora sestavljajo leseni, v novejøem œasu pa tudi»plastiœni«okvirji, ki so pokriti z okni. Œeprav sodobno intenzivno vrtnarstvo na ta naœin gojenja rastlin vœasih gleda precej zviøka in se navduøuje predvsem nad steklenjaki ali plastenjaki, pa je za ljubiteljskega pridelovalca vrtnin pokrita greda øe vedno zelo pomembna, ker jo lahko postavi sam. Prve znane konstrukcije za zašœito rastlin pred spremenljivim vremenom so poznali že Rimljani, še veœja pozornost pa se je zavarovanemu prostoru namenjala v œasu velikih geografskih odkritij, ko so kolonialni osvajalci iz daljnih krajev domov prinašali semena eksotiœnih rastlin. Za zaœetnika rastlinjakov nekateri viri razglašajo angleškega zdravnika Nathaniela Warda, ki je izumil miniaturen prenosni rastlinjak leta 1830, drugi pa Josepha Paxtona, ki je leta skonstruiral sloviti Palmhouse v Kew Gardnu. No, ne glede na ta dvom, pa vsak ljubitelj vrtnarjenja ve, da je mogoœe sezono na domaœem vrtu podaljšati tudi z nekaterimi preprostimi ukrepi, ki ne zahtevajo pretiranih investicij. Tako Uœinek pregoste ograje (levo) in redke ograje (desno) Orientacijski œas pokrivanja vrtnin Vrtnina Œas prekrivanja Œas odkrivanja Redkvica zaœetek feb. zaœetek mar dni pred spravilom Solata zaœetek feb. zaœetek mar dni pred spravilom Koleraba zaœetek mar. konec mar. pred pobiranjem Peterøilj konec mar. sredina apr. najkasneje do sredine maja Buœke zaœetek mar. zaœetek apr. 21 dni po presajanju Paradiænik sredina apr. konec apr. 21 dni po presajanju Kumare konec apr. sredina maja dni po presajanju Korenœek zaœetek mar. konec mar. postopno z izkopom Zelje konec feb. konec mar. postopno z izkopom Zgodnji krompir zaœetek mar. ob zaœetku cvetenja Øpinaœa zaœetek feb. postopno z izkopom Sladka koruza zaœetek apr. zaœetek maja ko doseæe viøino okoli 50 cm Razmerje konjski gnoj : listje Koliko œasa polnilo v pokriti gredi oddaja toploto Debelina meøanice (cm) Temperatura ( C) 1 : do 50 6 do 8 3 : do 40 3 do 4 1 : 1 30 do do : do : do : do 20 5 do 6 : do 18 8 Œas oddajanja toplote (tedni) se bodo denimo tla na gredah, ki jih bomo nagnili in obrnili proti soncu, spomladi hitro segrela. Ograje in zidovi, ki jih bomo obrnili proti jugu, pa bodo odliœno mesto za gojenje obœutljivih vzpenjavk, obzidnih grmov in špalirnih sadnih dreves. Zaøœita pred vetrom V krajih, kjer pogosto piha veter, je treba zmanjøati hitrost vetra preden doseæe rastline. Œe hitrost vetra zmanjøamo za polovico, se njegov mehanski uœinek zmanjøa za œetrtino. Vetrobran prepreœuje izgubo vode, vpliva na izmenjavo toplote in ogljikovega dioksida na povrøini, ki jo varuje. Spomladi se temperatura v zavetrju lahko dvigne za nekaj stopinj, kar seveda omogoœa hitrejøo rast. Vetrobrani morajo imeti dobre mehanske lastnosti, da se upirajo sili vetra. Zanje so primerne pletene trstike ali leseni plotovi. Najbolj naravna in za oko prijetna je seveda æiva meja, ki pa ne sme biti pregosta, da ne prihaja do vrtinœenja zraka. Øe posebno so proti vetru odporne jeløa, jerebika, vrba, bezeg in glog. 10

11 VROŒE IDEJE Neposredno prekrivanje rastlin Prekrivanje rastlin z agrokopreno je najpreprostejøi in najcenejøi naœin za varovanje rastlin. Prekrivko polagamo tako, da je na vsaki strani grede pribliæno 10 centimetrov øirok rob, na pribliæno pol dolæinskega metra pa jo obteæimo z lopato zemlje. Ker moramo upoøtevati poznejøo rast rastlin, prekrivke ne napenjamo preveœ. Koliko œasa bodo vrtnine pokrite, je øe najbolj odvisno od naøih izkuøenj, pri tem pa imajo pomembno vlogo zlasti vrsta vrtnine in vremenski pogoji. Na primer endivija ali motovilec jeseni Mesec Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December ohranita sveæino tudi pri 5 oc. Zaradi mraza namreœ rosa na prekrivki zamrzne in deluje kot izolator. Okvirni napotki o œasu in dolæini prekrivanja pa so zbrani tudi v spodnji preglednici. Zvon Okvirni naœrt uporabe pokrite tople grede Pokrivanje vrtnin z agrokopreno Œe æelimo zavarovati le nekaj posameznih rastlin v zgodnji razvojni fazi ali pred hudim deæjem in vetrom, je najboljøe uporabiti zvon, ki je nekakøen miniaturni rastlinjak. Prve poganjke rastlin, ki so obœutljivi za zmrzal, lahko pokrijemo s starim vedrom, velikim cvetliœnim loncem ali z odrezano plastiœno steklenico. Seveda pa so boljøi prozorni zvonovi. Stalno nameøœeni stekleni zvonovi so angleøka iznajdba iz zaœetka 20. Pobiramo cvetaœo, motovilec, øpinaœo, peterøilj, drobnjak Presajamo glavnato solato, vmes sejemo redkvico in kolerabico. Sejemo radiœ solatnik, listnati peterøilj in zeleno. Sejemo grah, rdeœo peso, korenœek in seme za pripravo sadik pora, œebule, solatnic, plodovk in kapusnic. Presajamo sadike grmiœastega paradiænika, paprike, kolerabice, buœke, lubenic in sejemo nizki fiæol. Presajamo vzgojene sadike in vmes sejemo solato rezivko, redkvice in kreøo. V prazne grede sadimo kumare, papriko in melone. Sejemo poletne redkvice. Sejemo kolerabico in seme za pripravo sadik endivije. Gojimo kumare, papriko, paradiænik in nizki fiæol. Sadimo kolerabico, glavnato solato in endivijo. Sejemo redkev in redkvice, zimsko øpinaœo in motovilec. Podobno kot prejønji mesec. Pobiramo pridelek motovilca, pora, endivije in cvetaœe. Uporabimo jih kot zasipnice za korenœek, rdeœo peso, repo, kolerabo ali za shranjevanje zelja, endivije in radiœa. Œe imamo 10 minut Prepreœimo pohod faraonskih mravelj Zatiranje faraonskih mravelj je dokaj zahtevno. Za zagotovljen uspeh je treba ukrepati z edinstvenim pripravkom effect faracid, ki ga razpršimo po mestih, kjer se mravlje zadržujejo. Ne pozabimo na luknjice, iz katerih faraonke prihajajo v naše prostore (cevi, razpoke v lesu, ventilacijski jaški ), oziroma vsa mesta, v katerih bi se gnezdo lahko nahajalo. Œe imamo 30 minut Posadimo vrtnico svojim najdraæjim To storimo, ko so tla primerna za obdelavo. Posadimo jo v plantella specialno zemljo za okrasne rastline, darilcu pa dodamo øe membransko gnojilo plantella formulla 365 za vrtnice, nove økarje za obrezovanje in rokavice, da nas ne zbodejo trni. Œe imamo 50 minut Pognojimo jagodiœevje Ko vreme dopuøœa, sadimo tudi jagodiœevje. Z optimalno zaloæenostjo s hranili jih æe ob sajenju oskrbimo z organskim gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit za jagode in jagodiœevje. 11 Vse o...

12 Vse o... stoletja, razmah pa je dosegla v petdesetih letih. V novejøem œasu so take zvonove nadomestile veliko bolj praktiœne in predvsem laæje kapuce iz plastiœnih folij. Ogrodje kapuce je obiœajno iz dveh navzkriæno upognjenih æic ali palic, medtem ko so robovi kapuce zakopani v tla. Pokrite grede V takem miniaturnem rastlinjaku, ki je lesen ali plastiœni okvir z okni, lahko gojimo vse nizke rastline, øe najveœ pa ga uporabljamo za gojenje sadik in za zgodnje setve. Poloæaj grede je odloœilnega pomena za uravnavanje toplotnih razmer, zato jo postavimo na najbolj sonœen prostor v vrtu. Po obliki konstrukcije poznamo enostranske (enojne) in dvostranske (dvojne) grede. Enojne pokrite grede postavimo po dolæini v smeri vzhod-zahod, tako da je viøja stran obrnjena proti severu, nagib pa gleda proti jugu. Dvojna pokrita greda naj ima po dolæini smer sever-jug, Plastiœni zvon tako bo dnevna osvetlitev enakomernejøa, noœno ohlajanje pa bo manjøe. Tako doseæemo, da sta predvsem v zimskem œasu osvetlitev in ogrevanje gred œim bolj enakomerna. Pokrite grede ogrevamo predvsem z bioloøkimi viri toplote (hlevski gnoj, slama, listje, ). Za pripravo tople grede izkopljemo pribliæno 50 centimetrov globoko jamo, ki jo kak teden dni pred naœrtovanimi setvami po plasteh napolnimo z meøanico gnoja in listja. Œe je v gnoju veliko slame, ga rahlo namoœimo. Naloæeno gnojno meøanico rahlo potlaœimo in nanjo poloæimo sloj trave in listja, da zadræimo toploto. Na to plast damo od 15 do 20 centimetrov vrtne zemlje. Okrog okvirja naloæimo listje, gnoj ali stiroporne ploøœe, da zmanjøamo izgubo toplote. Tako na primer s konjskim gnojem lahko doseæemo temperaturo tudi do 50 C, ki traja do 8 tednov. Z dodajanjem listja in uravnavanjem koliœine polnila lahko vnaprej vplivamo na temperaturo v gredi. Pred previsokimi dnevnimi temperaturami pa se zavarujemo tako, da Enostranska pokrita greda okna dvignemo in jih podloæimo z zagozdo. Zelo priroœne so tudi prenosne grede, ker jih lahko prestavljamo, kamor æelimo. Vanje na primer v zaœetku marca sejemo redkev in redkvice, sadimo glavnato solato in kolerabico, sredi maja pa okvir prenesemo na drugo vrtno gredo, kamor posadimo na primer nizki fiæol. Razmnoæevanje mnogih vrst vrtnin zahteva viøje temperature, kot jih v resnici lahko doseæemo v toplih gredah. Previsoke stroøke za dodatno ogrevanje si lahko prihranimo s pripomoœki za razmnoæevanje. Z njimi doseæemo tudi veœje uspehe pri zaœetni vzgoji potaknjencev in toplotno zahtevnih sadik, kot so na primer plodovke. Za ljubiteljsko rabo so najprimernejøi cenovno ugodni neogrevani razmnoæevalniki. Zrak je v njih dovolj vlaæen, toploto pa jim zagotovimo tako, da jih postavimo na okensko polico ali v bliæino radiatorja. Dragan Ænidarœiœ 12

13 Vpraøanja naøih œlanov?forzicija je æe stara in podivjana, hortenzija pa bo verjetno prav tako hvaleæna za rez, saj ne cveti veœ tako bogato kot nekoœ. Kako ju torej obrezati? Zanima me tudi, kako pognojiti vrtnico? gospa Angelca iz Ljubljane!Spomladi cvetoœe grmovnice (forzicija, metliœevje, goli jasmin, spomladanska resa, kerija, magnolija, ) obreæemo zgodaj spomladi takoj po cvetenju, saj bi jim s prezgodnjim obrezovanjem odstranili cvetne brste in rastline bi slabøe cvetele. Cvetne veje forzicije pribliæno v tretjem letu nastavijo najveœ cvetov, zato pri forziciji vsakih nekaj let odstranite pribliæno tretjino starejøih vej (rez do osnove). Œe je treba, prikrajøajte tudi mlade poganjke in vzpodbudite rast stranskih poganjkov. Vrtna hortenzija ima cvetne brste na enoletnih dolgih poganjkih, nekaj pa tudi na kratkih stranskih poganjkih starejøih vej. Cvetovi se pojavijo pod ovenelimi lanskimi socvetji. Zato vsako leto tik ob tleh odstranimo œetrtino poganjkov, mlaj - øe pa pustimo, da bodo nadomestili odstranjene. Spomladi odstranimo tudi vse poøkodovane veje, od cvetele (odcvetela socvetja) pa prikraj - øamo tik nad parom moœnih brstov. Veœ o rezi drugih grmovnic lahko prisluhnete na spomladanskih predavanjih Kluba Gaia. Vrtnice je v zaœetku vegetacije vsekakor potrebno ustrezno dognojiti, enako velja tudi za ostale grmovnice. Vrtnice okopljemo, nato pa okoli njih potresemo pelete dolgodelujoœega organskega gnojila biogrena. Konec marca ali v aprilu jim dodamo øe membransko gnojilo plantella formulla 365 za vrtnice, ki s prilagojenimi hranili pomogoœi zdravo rast rastline in bogato tvorjenje cvetnih nastavkov. Pri ostalih grmovnicah pa uporabimo membransko gnojilo plantella formulla 365 za okrasne rastline.?pri znancu sem opazil, da je drevje cepljeno na razliœne naœine. Kako torej cepiti? gospod Draæen iz Metlike!Cepimo res lahko na razliœne naœine. Kopulacija se dobro obnese, kadar sta cepiœ in podlaga enako debela. Œeønje kopuliramo od februarja do zaœetka marca, peœkato sadje pa od februarja do zaœetka aprila. Cepiœ in podlago odreæemo poøevno, da sta reza 2-3 cm dolga in se drug drugemu tesno prilegata. Spodnje oko cepiœa pa naj bo nasproti reza. Drugi, bolj uœinkovit, naœin cepljenja je angleøka kopulacija. V tem primeru na cepiœu in podlagi naredimo na rezi nasprotna jeziœka, ki pomagata, da se podlaga in cepiœ tesneje sprimeta. Sedlanje je uporabno takrat, ko sta podlaga in cepiœ razliœne debeline, oz. kadar je podlaga veliko debelejøa od cepiœa, ni pa tako debela, da bi lahko cepili za lub. Cepiœ v tem primeru odreæemo enako kot pri kopulaciji. Ælebiœkanje je uporabno takrat, ko je podlaga bistveno debelejøa od cepiœa. Tudi pri tem cepljenju se morata kambijalni plasti dobro dotikati, zato podlago zareæemo dovolj globoko. V tem primeru cepimo od marca do aprila. Cepljenje za lub obiœajno opravimo v zaœetku aprila. Foto: Roman Mavec Pribor za cepljenje - angleška kopulacija. Spoj pri angleški kopulaciji - od blizu. Odrezana cepiœ in podlaga - angleška kopulacija. Po cepljenju - povito z vezivom - izolir trak. Cepiœ odreæemo tako kot pri kopulaciji. Lub na podlagi prereæemo v navpiœni smeri in ga na obe strani nekoliko olupimo ter potisnemo cepiœ za lub. Za vse naœine cepljenja velja, da je treba cepiœ in podlago tesno povezati, vse rane pa premazati s cepilno smolo bio plantella arbosan, ki prepreœi izhlapevanje.?æelim vzgojiti svoje sadike zelenjave, zato me zanima, kdaj priœeti s prvimi setvami in katero zemljo je treba uporabiti? gospa Tina iz Celja!Pohitimo s setvijo paprike, ki jo praviloma sejemo kakih 10 dni pred paradiænikom. Tega za sadike sejemo v drugi polovici februarja, zadnji rok za setev je sredina marca. Zaœetek marca je tudi zadnji œas za setev jajœevca. Zelje v zaøœitenem prostoru lahko sejemo æe februarja, tudi na prostem uspeøno kali æe pri temperaturi 5 C (marec). Brokoli in cvetaœo za sadike sejemo æe od februarja naprej, aprilske setve so lahko æe prepozne. Ohrovt naœeloma lahko sejemo od marca naprej, uspeøne pa so tudi setve od maja do sredine junija. Prve setve solate v neogrevane rastlinjake opravimo æe konec februarja, do konca aprila pa v tople grede ali na prosto, kamor od konca februarja in v marcu æe sejemo øpinaœo, v marcu sejemo tudi redkvico, sadimo œebulœek. Jedilnik si bomo popestrili tudi z grahom in bobom, ki ju sejemo æe od zaœetka marca naprej. Za setev, vzgojo in presajanje sadik uporabimo bio plantella start specialno zemljo za setev in pikiranje. Za hitro kalitev priporoœamo, da se substrat nikoli v celoti ne presuøi. Strokovnjak svetuje 13

14 Ekoloøko vrtnarjenje Pomlajevanje starih sadnih dreves Z intenzivnim delom in obøirnim znanjem sadjar mlado, podivjano drevo ukroti in prisili na hiter prehod v rodno obdobje. Z redno rezjo in vsakoletno oskrbo se to obdobje podaljøa, drevo zelo intenzivno rodi, hkrati pa je tudi rast ravno pravønja. Pri redno oskrbovanih drevesih skoraj ne poznamo mladostnega obdobja, staranje pa je potisnjeno v prihodnost. Œe pa moramo urediti postaran in zanemarjen sadovnjak, vsekakor rabimo malo veœ napotkov. S pomlajevanjem sadnim drevesom in grmiœevju zelo enostavno podaljøamo æivljenje - tudi za tretjino. Predvsem drevesne sadne vrste rastejo razmeroma poœasi in doseæejo dokaj zavidljivo starost lahko tudi nekaj sto let. Pri svoji rasti se podajajo skozi vsa starostna obdobja. Pri sadnih rastlinah poznamo mladostno juvenilno obdobje, ko drevo raste in oblikuje svoj rodni volumen, zavzema svoj æivljenjski prostor. V tem obdobju sadike oblikujejo kroønjo po naøih æeljah. V tem obdobju drevesa dobesedno pokajo po øivih, saj rastejo zelo intenzivno. Z upogibanjem, krajøanjem in obrezovanjem mlado drevo razmeroma hitro pripravimo za obdobje rodnosti, ko se s tvorbo semena tudi razmnoæuje. Takrat se v svoji rasti umiri, uravnano je razmerje med rastjo in rodnostjo. Po dolgotrajnem rodnem obdobju sledi doba staranja, ugaøanja, ko se rast skorajda ustavi. Za postarana drevesa je znaœilno veliko starikavega, slabo rodnega lesa, vse visi navzdol in propada, posamezne vejice se posuøijo. Sadjar izkoristi svoje znanje in vsa ta tri obdobja prilagodi svojim æeljam. Oznaœeno zniæanje drevesa Rednost in zmernost pri rezi S preudarnimi sadjarskimi ukrepi drevesu ne krajøamo æivljenja, ga ne izœrpavamo, tako drevesa v sadovnjakih doseæejo œastitljivo starost in nam lahko zelo dolgo rodijo. Sadjar z vsaj minimalno sadjarsko izobrazbo in nekaj obœutka za sadno drevje se s pomlajevanjem starih dreves v svojem vrtu nikoli ne bo sreœal, ker so njegova drevesa postopno obrezovana. Ob nakupu parcele na deæeli ali dedovanju stare hiøe, ob kateri raste zanemarjen in star sadovnjak, ali pa ob prevzemu sadjarskih nalog od svojih æe ostarelih starøev morda prviœ pomislimo, da bi ta drevesa øe dolgo rasla v naøi bliæini in nas vsako leto obilo obdarila s slastnimi plodovi. Pomlajevanje starih sadnih dreves je zanimivo opravilo, ki æe v tekoœem letu pokaæe obilen odziv. Vsekakor pa moramo biti med samim opravilom dovolj spretni in previdni, saj je posledica padca z visokega drevesa lahko hromost ali celo smrt. Visoka stara drevesa imajo zelo krhek les. Zato previdno! Dobra ocena je pol uspeha Tako vejo je treba preredœiti Pred kakrønim koli posegom na starih drevesih moramo oceniti stanje. Drevesa, ki so resniœno æe popolnoma obnemogla, Bujna rast v vrhu po premoœnem pomlajevanju ki imajo gnilo in votlo deblo in veje, ki kaæejo znake koreninske gnilobe, ko je drevo æe skoraj posuøeno, da je na drevesu veliko økodljivcev in bolezni, ne zasluæijo prav nobene pozornosti, zato jih takoj poæagamo in odstranimo iz sadovnjaka, da nam ne delajo økode na ostalih zdravih drevesih. Œe so posajena preveœ skupaj, odstranimo vsaj vsako drugo drevo iz nasada. Omogoœimo jim, da bo sadovnjak zadihal in se ne bo duøil v svoji pretirani gostoti. Redœenje in upogibanje Pri starih, velikih drevesih, pri prav vseh sadnih vrstah, je cilj pomlajevanja tudi zniæevanje dreves. Pri pomlajevanju zmanjøamo drevesu velikost za okoli 1/3 1/2. Zmanjøevanje velikosti za 1/2 je æe pretirano, vœasih pa je tudi tako veliko zmanjøevanje dovoljeno oz. sprejemljivo. Drastiœnega zmanjøevanja nadzemnega dela si ne smemo privoøœiti zaradi korenin, ki so skrite v zemlji. Ob pomlajevanju, zmanjøevanju nadzemnega dela, ostane koreninski sistem pod zemljo nespremenjen in v enakem obsegu. Ker ostaneta moœ in obseg korenin enaka, se pojavi na obrezanem zgornjem delu kroønje prevelik prirast. Obilen prirast poslediœno narekuje veliko dela, predvsem pa tudi veœji napad bolezni in økodljivcev. 14 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

15 Velika drevesa vedno pomlajujemo, ko drevo miruje. Pri pomlajevanju potrebujemo visoko in kakovostno lestev, dobro nabruøene økarje z dolgimi roœaji, dobro naostreno malo sadjarsko æagico. Za æaganje debelih vej nam je v veliko pomoœ motorna æaga, a ob delu z njo bodimo zelo previdni. Za zaøœito vseh velikih ran uporabimo cepilno smolo, ki jo namaæemo vedno øe isti dan kot smo pomladili drevo. Najprimernejøi œas za pomlajevanje je konec meseca februarja. V tem œasu zunanje temperature niso veœ tako nizke. Izberimo obdobje, ko bo nekaj dni suho, brez deæja. V suhem vremenu se rane hitro zasuøijo in se kasneje lepo zarastejo. Œe je le mogoœe, se lotimo rezi vedno na vrhu drevesa. Vrh drevesa zniæamo za 1/3. Vse kar æagamo ali reæemo, reæemo vedno pravokotno, saj so rane takrat najmanjøe. Tik pod delom vrha, ki smo ga odæagali, pustimo vodoravno vejico, vejo, ki bo prevzela vlogo vrha. Œe je debelih vej preveœ, jih razredœimo. Vsako vejo, ki je odveœ, odæagamo tik ob deblu. Vedno pravokotno! Vejo, ki jo æelimo skrajøati, odæagamo tik za drobnejøo vejico, ki zopet prevzame vlogo nove veje. Za premazovanje ran po obrezovanju uporabimo smolo bio plantella arbosan. Tako se poœasi in previdno spuøœamo od vrha proti spodnjemu delu kroønje. Na vrhu puøœamo krajøe, proti dnu pa vse daljøe veje. Po konœani rezi ima drevo obliko prisekanega stoæca. Vse rane, ki so veœje od 5 centimetrov, takoj zamaæemo. Pri æaganju debelih vej moramo paziti, da se nam veja ne odlomi, zato vedno zaæagamo na spodnjem delu veje do 1/3 in øele potem odæagamo vejo z vrha. Œe odæagana rana ni lepa in gladka, jo øe enkrat gladko odæagamo. Samo gladko odæagane rane, se lepo celijo. Slabo ali celo nezaraøœene rane, so najveœji problem, ki nastane ob pomlajevanju starih dreves. Skozi nezaraøœene rane vstopijo bolezni in tudi økodljivci, propadanje drevesa je tako hitrejøe kot sicer. Œe staro drevo ohranjamo samo zato, ker nam ugaja okus stare sorte, poskusimo to sorto œim hitreje precepiti in vzgojiti novo rezervno drevo. V letu, ko smo drevo moœno pomladili, nas œaka veliko dela. Upogniti moramo na novo izrasle poganjke v vodoraven poloæaj. Upogibamo le najlepøe, vse ostale izreæemo v celoti, nikakor ne puøœamo œepov. Drevesa redno kontroliramo in takoj, ko opazimo napad razliœnih økodljivcev, drevo poøkropimo. Økodljivcev je vedno dosti, ker zraste na pomlajenih drevesih veliko mladih soœnih poganjkov, ki gredo økodljivcem zelo v slast. Z upogibanjem in rednim økropljenjem moramo vztrajati kar nekaj let, œe æelimo drevo ohraniti zdravo in vitalno. Posebnosti pri pomlajevanju Jablana, hruøka, kutina, slive se pomlajujejo podobno kot je opisano v œlanku. Pravokotno odrezana veja najmanjøa rana, ki jo zamaæemo Viønji, ki ima velikokrat popolnoma gole veje, lahko pustimo samo 2 metra debla brez debelih vej. Viønja ima to dobro lastnost, da se zelo lepo obraøœa. Vzgojili bomo mlado, neæno kroønjo z markantnim, moœnim deblom. Œeønja se tudi lepo pomladi, a zahteva rez vseh debelih vej na œep, ki je dolg vsaj 5, øe boljøe 10 centimetrov. Œe pustimo tako dolg œep, veja ne trohni v notranjost, s tem ni nevarnosti, da bi se drevo okuæilo z raznimi boleznimi. Marelici nikakor ne smemo preveœ zmanjøati rodnega volumna, ker priœne divjati in postane tako neobvladljiva v rasti. Za marelico in vse ostale koøœiœarje velja, da se jih obrezuje le v suhem vremenu. Oreha na domaœem vrtu ne obrezujemo. Œe se nam je razrasel œez vse meje, ga raje posekajmo. Kaki ima izredno krhek les, zato moramo biti pri plezanju na njem zelo previdni. Za uspeøno pomlajevanje starih dreves potrebujemo pogum, veliko znanja, nikoli pa ne smemo pretiravati, saj s tem ukrepom zelo hitro naredimo invalida in ne pomlajenega drevesa. Roman Mavec Ekoloøko vrtnarjenje Drevo, ki ga ni smiselno pomladiti bolje ga je odstraniti Staro drevo z votlim deblom se bori za obstanek, a kljub temu øe lepo cveti NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 15

16 Ekoloøko vrtnarjenje Sorta maritima z bujnimi rozetami Na Slovenskem je doma solata Najpogostejøa zelenjadnica slovenskih vrtov je solata (Lactuca sativa L.). V vrtu je primeren zgodnje spomladanski posevek in je nezahtevna v rastnih pogojih. Semena solate lahko kalijo æe pri relativno nizkih temperaturah, okrog 2 do 4 C. Sorta tourbillon v sredini, sorta triathlon na levi in desni strani. Vsekakor je vodilna vrsta v skupini solatnic, med katerimi v Sloveniji uspeøno gojimo øe endivijo, radiœ, motovilec, regrat in rukolo. Za pridelavo zelenjave v slovenskih vrtovih je znaœilno, da se solatnice pridelujejo vse koledarsko leto, tako na prostem kot tudi v rastlinjakih. Izberimo preudarno S pridelavo prvih solat ponavadi priœenjamo æe v januarju in februarju. Takrat ob ugodnem vremenu posejemo prva semena solat za najbolj zgodnjo spomladansko pridelavo. Ponavadi je to berivka. Seveda imamo moænosti tudi za pridelavo glavnate solate. Prej kot bomo zaœeli s setvijo ali sajenjem solate, bolj zgodaj se bo v naøem vrtu priœelo spravilo in rezanje prvih listov solate. Najprej je potrebno izbrati primerno sorto solate in se odloœiti ali je ustrezna za naøo pridelavo. Ob nakupu semena solat, le-teh nikoli ne kupujemo po videzu na semenski vreœici, ampak naj obveljajo naøe praktiœne izkuønje z izbrano sorto. Dobro je tudi, œe prisluhnemo poznavalcem in strokovnjakom, ki vam lahko zaupajo veliko strokovnih informacij pred nakupom semena. Ob pojavu vedno novih sort je pridelovalec solatnic velikokrat v dvomu, katero sorto naj seje. Da bi se laæje odloœili, vam ponujam nekaj nasvetov o sortah solat, ki so primerne za pridelavo v slovenskih vrtovih. Berivka prav tekne Ali sejati berivko ali raje glavnato solato, je v spomladanskem terminu od marca dalje najpogostejøe vpraøanje. Za setev uporabimo sveæe seme, ki ni starejøe od leta dni. Takøno bo vzniknilo v nekaj dneh. Z direktno setvijo solate v vrste in le redko s setvijo povprek, ponavadi v vrtovih zasnujemo posevek berivke, ki jo namenimo rezanju mladih listov ali celih rastlin. Pogosto se pridelovalci berivke odloœajo, da ob pregosti setvi posevek redœijo in prepulijo. Napuljene, dobro razvite sadike z moœnim koreninskim sistemom uporabijo za presaditev v nadaljnji pridelavi glavnate solate. Naj pri tem velja opozorilo, da sodobne selekcije berivke oblikujejo zgolj liste in rozete, ki pa potem ne razvijejo œvrstih solatnih glav. Manj glava ali bolj rozeta Œe æelimo pridelovati glavnato solato, priporoœam uporabo vzgojenih sadik solate s koreninsko grudico. Sadike lahko vzgojimo tudi sami. Øe bolje je, œe se odloœimo za nakup solatnih sadik pri profesionalnih pridelovalcih sadik. Takøni vrtnarji imajo v svoji ponudbi sadik veœjo izbiro solatnih sort, ki so namenjene pridelavi glavnate solate. Pri novejøih sortah solat je v zadnjih nekaj letih moœno iskan tip solate, ki ne oblikuje tipiœnih glav, v katerih bi solata liste povezala v zaprte glave, kot na primer pri ljubljanski ledenki, ampak se vedno bolj uveljavljajo sorte solat, ki namesto glave oblikujejo rozeto, v kateri so listi bogato zbiti in se ne zvijajo v tipiœno glavo. Takønim sortam solat s tujko pravimo tudi gentila solate. Za zgodnje spomladanske termine pridelave uporabljamo predvsem krhkolistne, le redkeje mehkolistne solate. V œasu poletja mehkolistnih solatnih sort ne pridelujemo, ampak jih ponovno pridelujemo jeseni. Za krhkolistne solate, ki imajo œvrst, a øe vedno dovolj neæen in rahlo mehurjast list, je poznano, da je takøen tip solate veliko bolje prilagojen pridelavi pri viøjih temperaturah, kjer sorte le redko uhajajo v cvet. Ljubljanska ledenka (Semenarna d.d.) Krhkolistna solata, ki oblikuje znaœilno okroglo glavo, v kateri so listi solate lepo naloæeni. To avtohtono slovensko sorto solate odlikuje odliœen okus, njena krhkost lista, svetleœe rumeno-zelena barva, listni rob pa je valovit in nazobœan. Je re- 16 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

17 Sorta hamac v zaœetku rasti. Avtohtona ljubljanska ledenka je stalnica slovenskih vrtov. lativno skromna in ne potrebuje veliko hranil za dosego kakovostnega pridelka. Je primerna tako za spomladanske kot poletne termine sajenja, dobro prenaøa vroœino in pozno uhaja v cvet. Leda (Semenarna d.d.) Leda je izboljøana ljubljanska ledenka, zato jo odlikuje veœina njenih lastnosti. Oblikuje velike in bolj kompaktne glave kot ljubljanska ledenka. Pozno uhajanje v cvet ji omogoœa gojenje v vroœih poletnih dnevih. Posavka (Semenarna d.d.) Krhkolistna solata, ki v rastlinjakih in pod vlakninasto prekrivko prezimi. Je avtohtona sorta z znaœilnim temnejøim zelenim listom. Sadimo od 10 do 14 rastlin / m2. Berivka je pogosto prva sezonska in sveža solatnica v vrtu. Tourbillon (Agroprom d.o.o) Krhkolistna solata v tipu gentila ali rozetasta solata. Je primerna za presajanje na prosto od zaœetka marca do sredine avgusta. Pridelamo zelo teæke glave saj so zelo zbite. Po videzu je majhna, a teæka ter odporna na uhajanje v cvet, na temperaturna nihanja in na pojav solatne plesni, pa tudi na zeleno solatno listno in koreninsko uø. Je ena izmed najboljøih sort solate v Evropi. Zanimivo je, da je izredno odporna na nekajdnevni mraz. Priporoœljiva gostota sajenja je 10 do 12 rastlin / m2. Triathlon (Agroprom d.o.o) Primerna za celoletno pridelavo (presajanje na prosto od zaœetka marca, kar je odvisno od vremenskih razmer, do sredine avgusta). Je glavnati tip solate, tudi v poletnem œasu ne gre v cvet in ima poœasno rast. Dolgo zdræi na njivi, kar ustreza pridelovalcem daljøe obdobje pobiranja in uporabe. Je starejøi tip solate in ni odporna na zeleno listno uø ter slabøe na solatno plesen. Glava doseæe tudi veœ kot 1 kg. Hamac (Semenarna d.d.) Krhkolistna solata, ki oblikuje velike rozete z dobro naloæenimi in nakodranimi rumeno-zelenimi listi. Primerna za pridelavo spomladi, poleti in jeseni. Rozete so teæke 0,7 kg in veœ. Je tolerantna na pojav solatne plesni. Priporoœljiva gostota sajenja je 9 do 12 rastlin / m2. Lyra (Semenarna d.d.) Krhkolistna solata v tipu rozete, ki je primerna samo za poletni termin pridelave. Tolerantna je na porjavenje listnega roba in uhajanje v cvet. Oblikuje svetlo zelene in bogato zbite rozete. Gostota sajenja je 9 do 12 rastlin / m2. Maritima (Zeleni hit d.o.o) Krhkolistna rozetasta solata za pridelavo spomladi in jeseni. Oblikuje izenaœene rozete z nakodranimi listi brez izrazitih listnih reber. Odporna na rjavenje listnega roba in uhajanje v cvet. Dobro obstojna na njivi. Gostota sajenja je 10 do 12 rastlin / m2. Igor Økerbot Ekoloøko vrtnarjenje NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 17

18 Sadimo slovenske sorte krompirja Ekoloøko vrtnarjenje Uporaba certificiranega semena je pogoj za velik in kakovosten pridelek. Kakovostno seme je zdravo, sortno œisto, primerne debeline in fizioloøke starosti. To nam zagotavlja rastlinski potni list (RPL), ki je uradna etiketa, s katero je opremljeno vsako pakiranje semenskega krompirja in ki zagotavlja, da je bilo seme pridelano pod nadzorom kontrolne sluæbe, v skladu s predpisano tehnologijo pridelovanja semenskega krompirja. Gomolje krompirja lahko pred saditvijo nakaljujemo. Nakaljujemo, kar velja za zgodne ali zelo pozne sorte, s œimer prehitimo œas za okoli 14 dni. Gomolje nasujemo v zabojœke v eno, najveœ dve plasti ter jih zloæimo v ne presuh, svetel prostor. Svetel zato, da se oblikujejo svetlobni kaliœi, ki so dovolj zbiti in trdni, da se ob saditvi ne polomijo. Temperatura nakaljevanja je lahko od 12 do 15 C, v tem primeru nakaljevanje traja dlje œasa, vzkali veœ oœes in zato na njivi poæene veœ stebel. Nakaljevanje pri Cvet krompirja niæjih temperaturah priporoœamo predvsem za poznejøe sorte. Zgodne sorte navadno nakaljujemo pri viøjih temperaturah, to je med 15 in 20 C. Na ta naœin doseæemo, da kali manj oœes, zato na njivi izraste manj stebel in se oblikuje manjøe øtevilo gomoljev, ki pa so debelejøi. Œe bomo sadili krompir z avtomatskim sadilnikom, kaliœi ne smejo biti veœji od pol centimetra, saj se sicer polomijo. Pri roœni saditvi so kaliœi lahko veliki do 2 centimetra. Rezani gomolji za sajenje Rezanje gomoljev odsvetujemo zaradi nevarnosti øirjenja bolezni na semenske gomolje. Œe se vendarle odloœimo za rezanje debelejøih gomoljev, jih prereæemo na dva dela pokonœno od apikalnega dela do stolonovega dela gomolja. Rezane dele potresemo s fungicidom, noæ pa po vsakem prerezanem gomolju razkuæimo v alkoholu. Najprimernejøi œas rezanja je vsaj dva tedna pred saditvijo, da se gomolj posuøi in se oblikuje nova koæica, lahko pa tudi tik pred saditvijo, œe je zemlja dovolj topla, da gomolji hitro vzkalijo. Nekatere sorte (npr. Ulster Sceptre ) ne prenesejo rezanja. V veœini primerov sta na prodaj dve razliœni debelini semena: standardno normalno debelo seme, kjer so gomolji debeli od 35 do 55 mm, sortirani na kvadratni mreæi in drobno seme, debeline od 25 do 35 mm. Œe so gomolji dolgi, so lahko tudi pri kalibraciji od 25 do 35 mm teæji od 30 gramov. Nasprotno pri okroglih sortah lahko doseæejo teæo le 20 ali celo manj gramov. Velikost in teæa gomolja poleg fizioloøke starosti direktno doloœajo povpreœno øtevilo kaleœih oœes na gomolju, pa tudi njihovo energijo kalitve. V povpreœju je øtevilo kaleœih oœes pri drobnih gomoljih za okoli 40% manjøe kot pri debelih, zato jih sadimo gosteje. V neugodnih rastnih razmerah pri saditvi drobnega semena doseæemo tudi do 50% niæji pridelek. Zato se za nakup drobnega semena odloœimo le, œe mu lahko zagotovimo optimalne razmere za rast: najboljøa rodovitna tla, optimalen œas saditve, poznejøe osipanje. To lahko doseæemo na vrtovih, veœji pridelovalci pa na kakovostnih, dobro zaloæenih tleh. Œe je moæno, krompirjev nasad namakamo. Gostota sajenja in shranjevnje Manjøi pridelovalci pogosto sadijo krompir pregosto. Zato potrebujejo veœ semena kot je potrebno, pridelek je manjøi, gomolji drobnejøi, nasad pa zaradi pregoste rasti bolj izpostavljen gliviœnim boleznim, predvsem krompirjevi plesni. Gostota saditve je odvisna od namena pridelovanja in sorte ter prej opisane debeline semena, pa vendarle veljajo neka osnovna pravila: pri normalni debelini sadimo od 3,5 do 5 gomoljev na kvadratni meter, odvisno od øtevila in debeline gomoljev pri posamezni sorti in bujnosti rasti. V praksi to pomeni okoli 25 kg semena na 100 m 2. Gostota v vrsti je od- Pred sajenjem krompirja obogatimo brazde Œe za gnojenje krompirja uporabljamo gnoj in kompost na dolgi rok pride do pomanjkanja osnovnih elementov. Med organskimi gnojili je najbolje uporabiti tista z veœjo vsebnostjo kalija. Zato nekaj dni pred sajenjem brazde obogatimo s organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik K, ki z viøjo vsebnostjo kalija poskrbi za boljøo kakovost in koliœino gomoljev. Tako spodbujamo ohranjanje krompirjevke ob koncu rasti, poveœamo odpornost gomoljev na udarce ter na razliœne oblike sivenja pred in po kuhanju gomoljev. 18 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

19 visna od medvrstne razdalje, ki naj bo œim veœja, vsaj 60 cm pri zgodnih sortah in 70 cm pri poznih sortah. Ko seme pripeljemo domov, ga stresemo iz vreœ v zabojœke in uskladiøœimo v primerno hladnem (do 4 C), ne presuhem in temnem prostoru. Semenskega krompirja ne hranimo skupaj s sadjem, saj to sproøœa plin etilen (rastlinski hormon), ki ovira kalitev. Etiketo in raœun shranimo, da ob morebitnih teæavah pred saditvijo in med rastjo laæje uveljavljamo reklamacijo. Pravilno nakaljen krompir Nitava kalitev Domaœe sorte krompirja Slovenija ima dolgoletno tradicijo vzgoje svojih sort krompirja na Kmetijskem inøtitutu Slovenije. Vzgojene so bile øtevilne sorte, od katerih so bile najbolj poznane Igor, Cvetnik, Vesna, Jana in druge. Ob koncu osemdesetih let prejønjega stoletja so te sorte zaradi pojava novega razliœka virusa praktiœno izginile iz pridelave. Zato smo nov program ælahtnjenja krompirja na Kmetijskem inøtitutu Slovenije zaœeli v letu Do leta 2012 je bilo priznanih sedem novih Slovenskih sort krompirja: Pøata, Bistra, KIS Mirna, KIS Sora, KIS Sotla, KIS Kokra in KIS Mura, ki so skupaj s sorto Kresnik opisane v nadaljevanju. Mag. Peter Dolniœar Kmetijski inøtitut Slovenije KRESNIK Je zgodna sorta, kifeljœar, primerna za peœenje zgodaj spomladi in solato v vsem letu. PØATA Odliœna jedilna sorta z nekoliko viøjo vsebnostjo suøine za ozimnico. Po kuhanju ne potemni, primerna je tudi za peœenje. Pridelek je velik, se srednje dolgo skladiøœi. Priporoœamo redkejøe sajenje okoli rastlin/ha in dognojevanje z duøikom. BISTRA (tudi za ekoloøko pridelavo) Je pozna sorta za ozimnico. Pridelek navadno kopljemo v septembru. Tvori veliko øtevilo drobnejøih, okroglih gomoljev z belo koæico in mesom ter srednje plitvimi oœesi. Tudi œe sadimo drobnejøe gomolje, lahko doseæemo velik pridelek pogosto debelejøih gomoljev. Je odliœna jedilna sorta, primerna za kuhanje in peœenje. Po kuhanju ne potemni. Odporna je proti virusu zvijanja krompirjevih listov, srebrolikosti na gomoljih ter proti rumeni krompirjevi ogorœici. KIS MIRNA Zelo kakovostna jedilna sorta, z nekoliko viøjo vsebnostjo suøine. Po kuhanju ne potemni, primerna je tudi za peœenje. Po jedilni kakovosti je podobna sorti Kennebec. Pridelek je velik, se srednje dolgo skladiøœi. Priporoœamo redkejøe sajenje okoli rastlin/ha. Primerna je za pridelovanje na laæjih tleh. KIS SORA Je odporna proti veœ rasam rumene krompirjeve ogorœice (Ro1 do Ro5). Odliœna veœnamenska jedilna sorta za ozimnico v tipu A do AB. Po kuhanju ne potemni, primerna je tudi za peœenje in pomfrit. Se dolgo skladiøœi in je primerna tudi za hladno skladiøœe. KIS KOKRA (za ekoloøko pridelavo) Je srednje zgodna sorta, primerna tudi za ozimnico. Je odliœna jedilna sorta, ki je primerna za kuhanje in peœenje. Po kuhanju ne potemni. Odporna je proti krompirjevi plesni na listih. Proti krompirjevi plesni priporoœamo økropljenje z bakrovimi pripravki v drugem delu rastne dobe, ko priœne krompirjevka dozorevati. KIS SOTLA Je srednje pozna sorta za ozimnico in odliœna jedilna sorta, primerna za kuhanje, peœenje in tudi pomfrit. Po kuhanju ne potemni. Obœutljiva je na navadno krastavost in fizioloøko staranje gomoljev. KIS MURA Nova jedilna sorta za ozimnico. Krompirjevka je bujna, s øtevilnimi cvetovi. Pridelek je velik. Primerna je za kuhanje in peœenje in se dobro skladiøœi. Razliœne sorte krompirja Ekoloøko vrtnarjenje NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 19

20 Ekoloøko vrtnarjenje Spoznajmo rastlinsko prehrano Rastline za svojo rast in razvoj ravno tako kot ljudje potrebujejo ustrezna hranila. S primerno prehrano dobijo vse pomembne elemente, ki omogoœajo njihovo zdravo rast in razvoj. Slaba prehrana z nizko vsebnostjo posameznih hranil se najveœkrat odraæa na øibki ali manjøi rasti, tudi pridelek listne mase in plodov je nekoliko niæji. Pri bogatenju vrtnih tal je najbolje posegati po organskem gnojilu. Ob nepoznavanju zahtev rastlin po hranilih se lahko zgodi, da kakønega od vitalnih elementov primanjkuje ali pa ga je na razpolago preveœ. Œe kak element primanjkuje, ga dodamo s pomoœjo mineralnih gnojil, vendar vedno poskuøamo poiskati tudi primerne organske reøitve. Rastlinsko pomembna hranila Med rastlinsko pomembna hranila uvrøœamo duøik, fosfor, kalij, magnezij, æelezo, bor, molibden, æveplo, cink in kalcij. Ta hranila zasledimo tako v organskih kot tudi v mineralnih gnojilih, na sploøno pa jih delimo na makro in mikroelemente. Naøa vrtna tla so rezervoar hranil, ki jih samo posredujejo rastlinam, zato je dobro poznati vlogo posameznih elementov. Makroelementi so tisti, ki vplivajo na osnovne rastlinske funkcije. Med glavne elemente priøtevamo: duøik in ogljik, ki sta v zraku in organskih snoveh kisik in vodik, ki sta v vodi in zraku kalij in fosfor pa se nahajata v organski snovi Med naøtetimi makroelementi je ogljik dosegljiv iz ogljikovega dioksida v zraku, kisik iz zraka in vode in vodik iz vode. Ti trije elementi so najbolj pogosti na Zemlji in so na razpolago povsod, zato jih ni treba Trohnenje plodov je posledica pomanjkanja kalcija. Ker primanjkuje bora, se v plodovih hrušk pojavijo kamnita zrna. dodajati posebej. Kalij, fosfor in duøik pa uvrøœamo med elemente, ki jih lahko v naravi primanjkuje in jih je treba dodajati. To so tudi najosnovnejøi elementi v vseh organskih gnojilih, prisotni pa so tudi v veœini mineralnih gnojil (razliœna razmerja). Duøik ni samo za rast Duøik je pomemben element pri razvoju rastlin, vendar samo v zmernih koliœinah, zato z njim ne pretiravamo. Ta element spodbuja razvoj rastlin, odgovoren je za vitalno rast in razvoj zelene listne mase. Ker je sestavni del klorofila, vpliva na»rastlinsko tovarno«, ki proizvaja ogljikove hidrate, beljakovine in druge pomembne snovi. Duøik torej vpliva na rast in izboljøa fotosintezo. Rastline, ki jim primanjkuje duøika, praviloma zastajajo v rasti, listi pa so bledo zeleni ali celo rumeni, lahko tudi predœasno odpadejo. Znaki pomanjkanja tega elementa se najprej pojavijo na starejøih listih. Zadostna koliœina duøika vpliva tudi na uœinkovito izrabo fosforja in kalija. Pri rastlinah, ki jim primanjkuje tega osnovnega elementa, opaæamo slabøo rast korenin, naraøœa tudi dovzetnost za pojav bolezni. Œe je rastlina preveœ preskrbljena z duøikom, je rast poganjkov moœna, ti pogosto ne olesenijo in pozimi radi pozebejo, poslabøa se tudi kakovost plodov. Med duøiœna gnojila uvrøœamo domaœa (ovœji, kozji, zajœji gnoj) in sodobna organska gnojila v obliki pelet Pomanjkanje železa na javorju. in granul (plantella organik, biogrena, bio plantella nutrivit za listno zelenjavo), saj je v njih deleæ duøika praviloma najveœji. Najbolj poznana duøiœna gnojila pa so mineralna (KAN, UREA), ki se jih v domaœem vrtu praviloma izogibamo. Fosfor je v tleh slabo mobilen Ta element je odgovoren za dober razvoj korenin, cvetov, plodov in semena. Rastline, ki jim primanjkuje fosforja, imajo slabøe razvit koreninski sistem, tudi rast je nekoliko zavrta, znaki pomanjkanja so podobni kot pri pomanjkanju duøika. Pomanjkanje fosforja se odraæa tudi na listih, ki niso naravne barve, ampak postanejo nekoliko økrlatni. Ta element je v tleh slabo mobilen, zato ga ob njegovem pomanjkanju (analiza tal) dodajamo æe ob osnovni obdelavi tal v zelenjavnem ali Pomanjkanje hranil 20 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

21 sadnem vrtu. Na to nikakor ne pozabimo pri jesenskem ali spomladanskem sajenju sadnega drevja in ga na dno sadilne jame dodamo v obliki plantella sadjarskega gnojila, ki vsebuje tudi prilagojene koliœine duøika in kalija. Veœina rastlin porabi veœ kalija in duøika kot fosforja, zato z dodajanjem ne pretiravamo. Najveœ fosforja in duøika med domaœimi organskimi gnojili zasledimo pri perutninskem gnoju, zato ga uporabljamo v zelo skromnih koliœinah, saj zaradi velike koliœine duøika lahko poøkoduje rastline. Preveœ fosforja lahko privede do manjøe porabe cinka, æeleza in bakra ter poslediœno do veriæne reakcije nestabilne porabe mikro in makroelementov. Med glavna hranila uvrøœamo tudi kalij Kalij je v tleh nekoliko bolj topen kot fosfor, vendar ga v tleh najpogosteje primanjkuje. Zadostna koliœina kalija izboljøa prezimno trdnost rastlin, manj Pomanjkanje posameznih elementov Dosegljivost hranil so obœutljive tudi na bolezni in økodljivce. Kalij ima pomembno vlogo tudi pri tvorbi økroba, kot tudi pri proizvodnji in premiku sladkorjev po rastlini. Odgovoren je tudi za tvorbo klorofila, ki igra pomembno vlogo v razvoju plodov in cvetov. Zaradi pomanjkanja kalija imajo rastline øibka stebla, listni rob porumeni in se spremeni v rjavo rdeœo barvo, listi se suøijo in vihajo navzgor. Ker ga rastline potrebujejo v globljih plasteh tal, ga je priporoœljivo tako kot fosforna gnojila vnesti v globino ob osnovni obdelavi tal z lopatenjem ali kopanju jam pred sajenjem sadnega drevja (zaloæno gnojenje). Med sodobnimi organskimi gnojili vsebujejo veœji deleæ kalija organska gnojila v obliki pelet ali granul: plantella organik K, bio plantella nutrivit univerzal, bio plantella nutrivit za jagode in jagodiœevje in bio plantella nutrivit za paradiænik in druge plodovke. Nekaj kalija poleg duøika vsebuje tudi svinjski gnoj. Najveœ kalija v tradicionalnih organskih gnojilih zasledimo v govejem in konjskem gnoju. Ob pomanjkanju kalija ne pretiravamo z dodajanjem specialnih kalijevih gnojil, ker njegovo predoziranje ovira porabo kalcija in magnezija. Pomen kalcija, magnezija, ævepla in mikroelementov Kalcij je odgovoren za konstrukcijo celiœnih sten in spodbujanje pravilnega razvoja rastnega tkiva. Na sreœo ga je v tleh dovolj in ga ni treba dodajati, za vzdræevanje primerne reakcije tal zadoøœa æe gnojenje z baziœnimi mineralnimi gnojili, vsebuje ga tudi veœina sodobnih organskih gnojil. Primanjkuje ga lahko v ekstremno kislih tleh, zato v tem primeru tla izboljøamo s sredstvom za odpravljanje kislosti tal plantella kalcivit. Tudi, œe je kalcija v tleh dovolj, do njegovega pomanjkanja lahko pride v vroœem, suhem poletju, ko je oteæena njegova mobilnost po rastlini. Zaradi pomanjkanja na solatnicah in kapusnicah opazimo rjavenje listnih robov, pri plodovkah pa trohnenje na muhi plodov. Œe rastlinam niso dosegljivi mikroelementi, kot sta æelezo ali magnezij, na rastlini opazimo listno bledico. Magnezij je del klorofila in igra pomembno vlogo v fotosintezi, njegovo pomanjkanje opazimo v obliki rumenenja spodnjih starejøih listov. Tudi preveœ magnezija za rastlino ni dobro, saj to ovira porabo kalcija in kalija. Œe primanjkuje æeleza, so rumeni oz. bledi zgornji listi. Æveplo vsebuje veœina organskih in mineralnih gnojil, zato njegovo dodajanje skoraj ni potrebno. Med elemente v sledovih uvrøœamo æelezo, cink, mangan, bor, molibden in baker. Te mikroelemente mnogi strokovnjaki upraviœeno imenujejo»multivitamini«rastlinske prehrane, saj sodelujejo v øtevilnih pomembnih rastlinskih procesih. Za ugotavljanje optimalnih potreb zaloæenosti s posameznimi glavnimi hranili nam bo v pomoœ analiza tal, ki jo praviloma opravljamo na 5 let. Tako bomo seznanjeni z deleæem organske snovi, zaloæenostjo s kalijem, fosforjem in reakcijo tal. Ekoloøko vrtnarjenje Davor Øpehar NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 21

22 Oblikovanje vrta Vrtna oaza na strehi Med sodobnimi naœini sonaravnega bivanja se v Sloveniji vse bolj uveljavljajo tudi zelene strehe. Kjer smo z gradnjo okolju odvzeli zelene povrøine, jih sedaj lahko povrnemo. Z ozelenjeno streho si tako zagotovimo tudi dobro toplotno, protipoæarno in zvoœno zaøœito, hkrati pa naravi vraœamo sveæ zrak, æivalim æivljenjsko okolje, sebi pa zavest, da prispevamo k ohranitvi narave. V œasih, ko nas dnevno bombardirajo z opozorili o globalnem segrevanju ozraœja, neekoloøki rabi fosilnih goriv, sploønem onesnaæevanju okolja in ekoloøki neosveøœenosti sodobnega sveta, se vse pogosteje spraøujemo, kako prispevati k ohranitvi narave, kot so jo poznali naøi dedje in pradedje. Zgodovina tehnologije izvedb zelenih streh sega v 7. stoletje pred naøim øtetjem in je tesno povezana z viseœimi vrtovi v Babilonu. Zaœetki uporabe zelene strehe segajo v Skandinavijo, kjer 22 so strehe, sestavljene iz teækih tramov, prekrili s travno ruøo, reæe med tramovi pa zapolnili z brezovim lubjem, s œimer so zagotovili vodotesnost. Sodobne zelene strehe so se zaœele pojavljati v øestdesetih letih prejønjega stoletja v Nemœiji, kjer so v sedemdesetih letih zaœeli prouœevati zelene strehe in moænosti njihove integracije v urbana okolja. Z razvojem novih tehnologij se zagotavljajo vedno veœja in dolgotrajnejøa obstojnost ozelenitev v urbanih srediøœih, kot tudi v ekstremnih podneb- nih okoljih. Okolje, v katerem je moæno namesto konvencionalne kritine uporabiti zeleno streho, je omejeno zgolj s podnebjem. Zelena streha bo uspevala tam, kjer uspevajo rastline, ki so njen sestavni del. V danaønjem œasu je mogoœe z ustrezno tehniko zeleno streho uspeøno umestiti tudi v suøna, puøœavska okolja. Po klasiœni delitvi poznamo vsaj tri osnovne tipe zelenih streh, ki se med sabo razlikujejo po svoji funkciji: ekstenzivna zelena streha, intenzivna zelena streha in pohodne oziroma vozne poti. Ozelenitev pri ekstenzivnem in intenzivnem naœinu se razlikujeta v manjøih podrobnostih, kot so naklon streøne povrøine, viøina in vrsta substrata, v katerega zasajamo rastline, uporabi drenaænih elementov, vrsti protikoreninske zaøœite in filtrirnih podlag.

23 Pohodne ali vozne poti Pri sistemu zelenih streh, ki jih poimenujemo pohodne oziroma vozne poti, gre za ravne strehe, po katerih je mogoœe voziti tudi s teækimi tovornjaki ali na njih urediti park. Tovrstne reøitve so dobrodoøle na strehah parkirnih hiø, ki bi sicer bile betonska ali asfaltna puøœava, saj je na njih mogoœe zasajati tudi drevesa, urediti zelenice za sprehajanje, ustvariti golf igriøœe in podobno. V osnovi je postopek ozelenjevanja enak vsem sistemom ozelenitev. V prvi fazi preverimo statiœne zahteve izbrane ozelenitve (teæa), naklon in podnebne razmere na podroœju ozelenitve. Definirati moramo tudi lastne æelje in cilje, ki jih z zeleno streho æelimo doseœi. Na gladko in œisto temeljno podlago strehe poloæimo protikoreninsko in hidroizolacijsko zaøœito, nanjo raztegnemo filc, ki zadræuje doloœen del vlage, sledijo drenaæni elementi, ki so srce ozelenitev. Nanje poloæimo sistemski filter, ki prepreœuje vdor mikrodelcev v drenaæne elemente. Substrat, posebej prilagojen ozelenitvam, posujemo na filtrirni sloj, vanj pa nasadimo vse tisto, kar lahko posadimo v zemljo na tleh. Pogost je tudi naœin ozelenitve po principu obrnjene strehe, kjer je hidroizolacija zaøœitena s hidroizolacijo. Tovrstne zelene strehe so trajne in zato zelo smotrna investicija. Verjemite, da je moæno na strehi gojiti tudi drevesa do deset metrov viøine, omislimo si lahko zelenico za golf, otroøko igriøœe ali zabavo s prijatelji, prav enako kot v naravi. Veœinoma so moænosti omejene le z naøo domiøljijo. nezahtevne rastline, ki imajo veliko sposobnost samoobnavljanja. To so homulice (sedumi), ki jih lahko glede na izbrane vrste tudi barvno kombiniramo in glede na œas njihovega cvetenja na zeleno streho»riøemo«razliœne barvne vzorce in tako priœaramo zanimive ter privlaœne pejsaæe, ki bodo navduøevali tudi mimoidoœe. Pri intenzivni ozelenitvi uporabimo viøje rasle rastline (kot so razna zeliøœa, niæje grmovnice ipd.), v kombinaciji z rastlinami ekstenzivnih ozelenitev. Intenzivne ozelenitve zaradi zahtevnejøih rastlin zahtevajo tudi veœ znanja pri negi in vzdræevanju. Najzahtevnejøe vzdræevanje predstavljajo travne ruøe, ki jih najpogosteje uporabljamo pri ravnih strehah (œeprav jih je moæno zasajati tudi do doloœenih naklonov), saj vsak imetnik zelenice ali trate ve, da je lepa zelena trata plod ljubezni, nenehne skrbi in doslednosti pri vzdræevanju. Trajnost in enostavnost pred konvencionalnimi strehami, na katerih na dotrajanost delujejo zunanji vplivi, kot so kisel deæ, smog, vroœina, mraz, padavine, prah in podobno, je velika. Elementi zelene strehe, na katere bi tovrstni vplivi lahko delovali, so prekriti s substratom in rastlinami. Rastline pa dejavnike, ki negativno vplivajo na konvencionalne kritine, uporabljajo za svojo rast, jih zadræujejo in tako poleg lastne rasti œistijo tudi okoliøki zrak in naravi vraœajo kisik. Priporoœljiva odloœitev Odloœitev za zeleno streho je odloœitev za doloœen æivljenjski stil, pogojen s posameznikovo nravjo. Prav zaradi tega in zaradi povsem drugaœnega koncepta strehe je primerjava s konvencionalnimi streønimi kritinami vsaj nehvaleæna, œe ne nemogoœa. Poleg dejstva, da je cena kvadratnega metra zelene strehe lahko tudi enaka ali celo niæja od konvencionalne kritine, je potrebno poudariti tudi prednosti zelenih streh. Vsekakor izboljøuje lokalno klimo in podnebje, absorbira veliko koliœino vode in tako razbremenjuje kanalizacijo, izboljøuje toplotno izolacijo poleti in pozimi, podaljøuje æivljenjsko dobo strehe, veæe prah in økodljive snovi iz okolja, poveœuje zvoœno zaøœito in nudi domovanje æivalim in rastlinam. Streøne elektrarne, nameøœene na zeleno streho vam nudijo veœji izkoristek, saj se zelena streha ne segreva. Vas zelene strehe øe vedno niso prevzele? Posamezniki, ki se odloœajo med konvencionalno streho (opeka, skrilavec, tegola itd.) in zeleno streho se velikokrat sreœujejo s stereotipi, ki navajajo puøœanje strehe, nevarnosti ruøitve ali neuspeøne rasti zasajenih rastlin. Izkuønje stroke tovrstne stereotipe zlahka ovræejo, poudariti pa je potrebno strokovnost in natanœnost pri izvedbi zelene strehe. S strokovno izvedbo je lahko zelena streha trajna reøitev. Æivljenjska doba zelenih streh ni natanœno doloœena, Kaj posaditi saj je æivljenjska doba vgrajenih materialov tudi preko 100 let (recimo hidroizolacija). Poznamo zelene strehe, ki brez Robert Økofic Na zeleno streho je moæno sejati ali saditi vse, kar sicer uspeva na tleh. Za ekstenzivne ozelenitve so znaœilnejøe vzdræevanja ostajajo enake ali lepøe tudi Foto: ZinCo æe veœ kot 60 let. Prednosti zelenih streh 23 Oblikovanje vrta

24 Dr. Gaia na obisku Prva spomladanska opravila na trati Na zaœetku februarja, ko je v Celinski Sloveniji øe vsa narava spala v zimskem spanju, smo se odpravili na sonœno Primorsko, v Lucijo, k naøima œlanoma Angelci in Aljoøu Øtahler na njun slikovit vrt z lepo in skrbno negovano zelenico. Na Primorskem je lepa trata bolj redkost kot pravilo, ker se je treba zanjo, zlasti poleti, øe posebej potruditi. Vrt Øtahlerjevih je razdeljen v dva nivoja, med seboj povezana s stopnicami. Prvi, spodnji del, je bolj pridelovalno usmerjen, zgornji pa je bolj okrasni. Dopolnjuje ga lepa vrtna hiøica s kuhinjo, za katero je naœrt narisal kar g. Aljoøa sam. Takoj, ko smo vstopili, nas je priøel pozdravit tudi navihan domaœi ljubljenœek, Lucky, ki uæiva v igranju z æogo na trati. 3Po zraœenju smo po povrøini potresli plantella izbrane kremenove peske, ki smo jih potem pometli v narejene luknje ali zareze med travo. Kremenovi peski bodo omogoœili, da se bo zbita prst na trati prezraœila, da bo do korenin priølo dovolj zraka in bodo tako le-te imele dovolj prostora in dobre pogoje za razrast in razvoj. 1Spomladanska trata je bila precej blede zelene barve in polna posuøenih odmrlih delov. Zato smo se najprej lotili moœnega grabljenja s pahljaœastimi grabljami, s katerimi smo odstranili posuøeno polst. Le-ta namreœ spomladi duøi mlade travne bilke in zaustavlja njihovo rast. Nato je gospod Aljoøa vzel v 2aroke pokonœne vile, s katerimi je prebadal travno ruøo in jo na ta naœin zraœil. Ta naœin pride v poøtev predvsem na majhnih povrøinah, saj je delo precej naporno. 24 Gospod Aljoøa ima v ta namen 2bposebno vertikulirno napravo z noæastimi nastavki, s katerimi trato zelo uœinkovito in mnogo bolj enostavno prezraœi.

25 Spomladansko gnojenje oljk Oljke je potrebno spomladi dognojiti z organskim gnojilom. Letos je novost plantella organik za oljke, posebno kakovostno 100% organsko gnojilo za ta namen, ki hkrati izboljøuje strukturo in teksturo tal, pri œemer v teæjih ilovnatih tleh izboljøuje prepustnost prsti za vodo, v laæjih pa omogoœa zadræevanje vode in hranil. Z organikom dognojimo oljke konec februarja ali v marcu tako, da rahlo privzdignemo travno ruøo pribliæno v øirini razrasta korenin in pod njo posipamo pelete gnojila. Dr. Gaia na obisku Na tej primorski trati mahu nismo zasledili, pojavljal se je samo med tlakovci v senci. Plevela, predvsem regrata, je bilo kar nekaj. Lastnika se proti plevelu borita predvsem z redno oskrbo trate, pri œemer je najpomembnejøe redno dognojevanje, koønja in poletno zalivanje. Œe na to velikokrat pozabimo, trata na nekaterih, bolj izpostavljenih koncih odmre, prazna mesta pa naseli plevel, v senci pa lahko tudi mah. 4Po tem prvem spomladanskem opravilu na trati sledi dognojevanje, pri œemer je najprimernejøe dolgodelujoœe membransko gnojilo plantella formula 365 za trato, ki ga uporabimo samo enkrat v sezoni. Poimenujemo ga lahko tudi»pametno«gnojilo, saj se iz njega sproøœajo za trato potrebna gnojila poœasi, v odvisnosti od temperature. Tako ni nevarnosti, da bi priølo do oæiga trate, poleg tega pa je ravno zaradi manjøe uporabe in poœasnega sproøœanja gnojilo tudi okolju prijazno. Gospoda Aljoøa smo povpraøali, œe jim njihov ljubljenœek Lucky dela na trati kakøno økodo. Rekel je, da s tem ni nobenih problemov. Mnogo bolj økodljivi bi lahko bili psi iz okolice. Œe bi se to pojavljalo, bi lahko uporabili plantella repel, odganjalec divjih psov in maœkov, uœinkovito sredstvo za odganjanje æivalskih vsiljivcev na vrtu. Naøa œlana pravita, da si redno prebereta vse œlanke v naøi reviji. Vrtiœek in trata Angelce in Aljoøe je tako œudovit primer, kako lahko tudi ob morju, kjer poleti marsikdaj ne pade niti kapljica deæja, z vztrajno nego in delom ustvarimo zeleno oazo, ki je lepa, trpeæna in primerna za rekreacijo ter blaæi vplive visoke poletne temperature. Nevenka Breznik 25

26 Sadovnjak A A Popek kutine - nežno roza zaviti cvetni listi B Zlato rumeni plodovi kutine - kot bi se spustilo sonce v krošnjo C Cvet kutine KUTINA (Cydonia oblonga) 26 C Kutina je zanimiva sadna vrsta, ki v naøih razmerah dobro uspeva, saj je dokaj odporna na vremenske razmere, dobro prenaøa mraz, malo slabøe pa vroœino in suøo. Zato je najbolje kutine saditi na rodovitna, globoka tla, s œimer zagotovimo dobro rast in normalen razvoj plodov. Œe raste v preveœ peøœeni zemlji, hitro trpi pomanjkanje vode in so potem plodovi leseni, trpki in brez pravega vonja. B Posadimo pozabljena drevesa Kadar se pogovarjamo o sadnem vrtu, najprej pomislimo na jablane, hruške, češnje, morda še na marelice in slive ter ribez, potem pa je že skoraj konec. Med zanimiva sadna drevesa, ki so na vrtu tudi za okras, ali jih sadimo kar v okrasni del vrta, pa spadajo kutina, murva, nešplja in še okrasne jablane ter hruške. Prav moœno diøeœi plodovi pa so znaœilnost kutine. Zaradi tega smo jih vœasih dajali v omaro z oblekami in perilom, da se je navzelo prijetnega vonja kutine. Prav tako napolnijo npr. dnevno sobo s svojim vonjem, œe jih damo v koøarico na mizi. Kutine tudi nimajo veœjih problemov s økodljivci, saj se neradi zadræujejo tako na mladem lesu kot tudi na listih, ki so dokaj dlakavi. Øe najveœ problemov dela zavijaœ, navadno hruøev, ki poøkoduje plod in ta potem zaœne gniti. Plodovi kutine se v glavnem uporabljajo za pripravo marmelad in kot dodatek v kompotih ali za pripravo razliœnih likerjev, ki dajo poseben okus. Kutina pa je tudi kot drevo ali grm (oblika vzgoje je odvisna seveda od nas) lahko posajena v okrasni del vrta, saj ima spomladi zelo lepe popke in cvetove. S svojimi velikimi listi pa nas razveseljuje vse leto. Øe posebno jeseni po prvih slanah se listi obarvajo lepo rumeno do rdeœe. Kutine v drevesnicah cepijo na hruøev sejanec ali na øibko podlago kutina M-A. Na tej zraste do 4 m v viøino, na sejancu pa tudi do 7 m. Najbolj poznane sorte so Leskovaœka, Vranjska in Mamuth. NEŠPLJA (Mespilus germanica) Neøplja je prav tako posebneæ med sadnimi drevesi. Ima pa kar nekaj øibkejøo rast kot kutina. Pri nas se cepi predvsem na kutino M-A in na hruøev sejanec, lahko pa se cepi tudi na glog. Je prav tako odporna na nizke zimske temperature in tudi na bolezni ter økodljivce. Cveti dokaj pozno (øe za kutino) in ima lepe bele cvetove, ki jih obkroæa rozeta listov. Listi so praktiœno brez pec- A B A Bel cvet nešplje obdan z rozeto listov BPlodovi nešplje z obarvanimi listi

27 lja, jajœasto podolgovati in dekorativni. Posebno so lepi jeseni, ko se po prvih slanah obarvajo æivo rdeœe. Plodovi so dokaj drobni z debelimi peøkami. So zelo trpkega okusa in so uæitni øele, ko jih dobi moœna slana in se zmedijo. Øele takrat jih oberemo. Veœkrat ostanejo na drevesu dlje kakor listi. Zato neøplja predvsem zaradi listov spada bolj na okrasni del vrta kot na sadnega. MURVA (Morus alba in Morus nigra) Murva je drevo, ki ga poznamo predvsem po gojenju sviloprejk, ki se hranijo z listi. Za to je primernejøa bela murva - ima bele do rumenkaste barve plodove, ki po obliki nekoliko spominjajo na maline ali robide. Druga vrsta je œrna murva, ki ima œrne plodove, ki so tudi okusnejøi. Plodove moramo pojesti dokaj hitro, ker se slabo skladiøœijo. Lahko pa jih zamrznemo in pozneje uporabimo za pripravo sokov, marmelad ali æelejev v kombinaciji z jabolki. Plod murve Drevo murve zraste tudi do 10 m v viøino, zato mora imeti dovolj prostora. Pogosto se je murve sadilo predvsem v malo toplejøih krajih na sredino dvoriøœa, da je dajala senco. Je pa nekoliko obœutljivejøa na nizke zimske temperature, zato je v osrednji Sloveniji bolj redka. Murve niso pretirano obœutljive na bolezni, lahko pa kar nekaj problemov naredi murvin kapar, ki je dokaj trdovraten økodljivec. Pri okrasnih drevesniœarjih se dobijo tudi sorte murve, ki so øibke rasti in s poveøenimi vejami, zato se uporabljajo za okrasne namene, ker slabo rodijo. OKRASNE JABLANE (Malus floriubunda) Med posebne sorte jablan ali hruøk sodijo t.i. okrasne jablane. Te so vzgojene predvsem z estetskim namenom in zaradi cvetov. Posebnost teh jablan je tudi odpornost na jablanov økrlup. Bogato cvetijo in so najveœkrat obarvani moœno rdeœe, zaradi œesar jih cenijo predvsem okrasni vrtnarji. Najveœkrat so cepljene na moœnejøe podlage. Sadimo jih v veœje vrtove ali parke, za manjøe vrtove pa se cepijo tudi na øibkejøe podlage. Sadjarji jih cenijo predvsem zaradi obilnega cvetenja in kakovostnega peloda. Uporabljajo jih za opraøevanje ælahtnih sort jablan. Tako lahko posadijo nasad le ene sorte in vmes dajo okrasne jablane. Poznamo zelo veliko razliœnih sort, sadike pa se dobijo predvsem v okrasnih drevesnicah. Posebnost so tudi nekatere sorte, ki imajo poveøene veje. Plodovi okrasnih jablan so navadno drobni, uæitni, dokaj kislega okusa. V zadnjem œasu so priøle na trg tudi nove okrasne sorte jablan, ki imajo dokaj debele plodove in so tudi v notranjosti rdeœe barve. Celotna skupina teh jablan se træi z imenom RedLove (Rdeœa ljubezen), poznanih pa je æe kar nekaj sort. Vse so licenœno zaøœitene, zato se jih v drevesnicah ne da dobiti, jeseni jih je bilo nekaj na razpolago pri okrasnih vrtnarjih. SAJENJE Za vse te sadne rastline veljajo povsem enaka pravila glede sajenja, kot za ostalo Plodovi okrasne jablane so drobni, a dekorativni in pozneje tudi hrana za ptice sadno drevje. Pomembno je, kako so sadike vzgojene oz. na kakøno podlago so cepljene, saj je od tega odvisno, koliko prostora za rast potrebuje poznejøe drevo. Sadilno jamo skopljemo 0,8 m v premeru in 0,4 m globoko. Ob sajenju dodamo organsko gnojilo plantella organik in plantella specialno sadjarsko gnojilo. Sadiko priveæemo h koliœku, da se v prvih letih dobro ukorenini, pozneje opore ne potrebuje. Œe je zemlja bolj slaba, dodamo ob sajenju h koreninam nekaj boljøe zemlje in komposta. Pri jablanah korenine pred voluharjem zaøœitimo z æiœno mreæo. Matjaæ Maleæiœ Sajenje - v kolobarju dodamo organsko gnojilo, plast zemlje in plantella specialno sadjarsko gnojilo. Sadovnjak 27

28 Revija Vzajemnost predstavlja Koristna sta zlasti hoja in plavanje Øportna rekreacija je pojem, ki pomeni individualno ali skupinsko dejavnost za telesno in duøevno okrepitev in sprostitev v prostem œasu. S tem naj bi œlovek zmanjøeval posledice sodobnega (stresnega in obremenjujoœega) naœina æivljenja in dela. Predvsem pa se tako sleherni œlovek posveœa samemu sebi. Eden znanih slovenskih navduøencev nad øportno rekreacijo in strokovni spodbujevalec je zagotovo dr. Herman Berœiœ, ki se pri sedemdesetih upraviœeno postavlja z mladostnim videzom in predvsem z bogatim strokovnim znanjem ter s praktiœnimi izkuønjami. Pravi, da nihœe, ki je starejøi od 65 let, ne bi smel zanemarjati gibalne dejavnosti. Pri izbiri øportov pa je treba vedeti, da naj se starejøi izogibajo eksplozivnim gibom, napornim vajam za moœ in hitrost ter øportom, pri katerih je treba kar najhitreje reagirati (koøarka, nogomet...) Najboljøa rekreacija je po njegovem hoja v naravi, tudi nordijska hoja, hoja in tek na smuœeh, balinanje, kegljanje, œolnarjenje, ribolov in druge panoge. Starejøi ljudje se lahko odpravijo tudi na mnoge planinske ture, œe imajo le dovolj kondicije in so ustrezno opremljeni. Predvsem pa vsakomur priporoœa plavanje. Mnogi starejøi se sploh ne zavedajo, kako zelo koristno je plavanje za njihovo zdravje. Seveda pa ne mislimo na kopanje in namakanje, temveœ na plavanje v pravem pomenu besede. Z gibanjem se zagotovo krepijo vsi œlovekovi organski sistemi. Zagotovo raznovrstne øportno-rekreativne dejavnosti ugodno vplivajo zlasti na srce, oæilje in dihala, ohranjajo pa tudi motoriœne sposobnosti, kot so moœ, gibljivost, ravnoteæje in koordinacija gibanja. Predvsem pa se mora vsak ravnati po Naroœam glasilo Priimek in ime Leto rojstva Ulica in hiøna øtevilka Kraj in poøtna øtevilka Telefon Datum Podpis Izpolnjeno naroœilnico poøljite na naø naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana. svojem znanju in funkcionalnih ter motoriœnih sposobnostih, kot so moœ, gibljivost, ravnoteæje in koordinacija gibov. Veœ preberite v februarski øtevilki Vzajemnosti. Revija Vzajemnost je namenjena upokojencem in izhaja vsak prvi œetrtek v mesecu. V osemintridesetih letih je postala za nesljiva spremljevalka sta rejøih ljudi, saj verodostoj no piø e o pokojninskih temah in raz no vrstnih socialnih preje m kih. Svojim naroœnikom brez plaœno, pisno in po telefonu od govarja na pokojninska in premo æenjskopravna vpraøa nja ter vpraøanja s podroœja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejøe in osebne stike. V Vzajemnosti so koristni œlanki o zdravju, prehrani in gibanju, œemur moramo v zrelih letih posvetiti øe posebno pozornost. Prav tako pa tudi druæenju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakøen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejøih. Ne manjka niti branja za razvedrilo, kriæank, vzorcev roœnih del in nagradnih iger. Za druæenje svojih bralcev skrbi tudi z brezplaœnimi malimi oglasi, prek katerih si naroœniki iøœejo partnerje in prijatelje. Naroœniki pa so tudi œlani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko v veœ kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliøœih uveljavljajo razliœne popuste. Imajo pa øe tudi øtevilne druge ugodnosti. Revija ni v prosti prodaji. Polletna naroœnina je 11,40 EUR. Veœ o reviji na Za veœ informacij ali BREZPLAŒNI OGLEDNI IZVOD pokliœite na tel. øtevilko:

29 Zelenci Ob magistralni cesti med Podkorenom in Rateœami nas informativne oznake opozorijo, da smo priøli na zavarovano obmoœje Zelencev, enega od dveh alpskih izvirov najdaljøe slovenske reke Save, ki ga sestavljata modro zeleno jezerce in obøirno moœvirje s pestrim rastlinskim in æivalskim svetom. Od parkiriøœa pri okrepœevalnici»zelenci«smo rabili le slabih deset minut hoje po lepo urejeni peøœeni stezi skozi senœnat smrekov in bukov gozd in æe smo bili na lesenem mostovæu in pri liœnem razglednem stolpu. Naøo pozornost je najprej pritegnila kristalno œista voda, v kateri se na svetlem jezerskem dnu nenehno oblikujejo nekakøni»vulkanœki«oziroma okrogli izvirki, ki privzdigujejo usedlino iz bele krede, tako da se zdi, kakor da bi vrela. V okolici najveœjega jezera je øe mnoæica manjøih in veœjih izvirov, ki jim pravijo okna, kotli oziroma tumfi. Izvir Save Dolinke v Zelencih je s øtevilnimi okroglimi izvirki, ki stalno polnijo jezersko kotanjo, in pribliæno petnajst hektarjev velikim moœvirjem res nekaj posebnega. Raj za vlagoljubne rastline Vendar pa ima Sava Dolinka pravzaprav dva izvira: voda, ki»vre«na jezerskem dnu, je v resnici nadaljevanje kraøkega potoka Nadiæe, ki prihaja na dan ob prelomni razpoki na poboœju Zadnje Ponce (2265 m) in kmalu zatem pada v slapu prek manjøega dolomitnega praga. Nato ustvari veœ zaporednih slapiœev in skupaj z drugimi pritoki s poboœij doline Planice ponikne v produ dolinskega dna in se znova prikaæe na povrøju ob neprepustnem morenskem nasipu v Zelencih. Podzemna voda je nasiœena s karbonatom, iz nje se ob spremenjenih fizikalno kemiœnih pogojih izloœa apnenec in se zaradi mirnega vodnega okolja jezera odlaga na dno. Voda s stalno temperaturo od pet do øest stopinj Celzija odteka Zelenci proti vzhodu in se razlije v obøirno moœvirje, z nizkim barjem v osrednjem delu. Danaønje jezero z moœvirjem je ostanek nekoœ veliko veœjega Korenøkega jezera. Sava Dolinka zapusti Zelence pri Podkorenu, kjer jo korenøki vrøaj potisne povsem ob poboœje Vitranca. Zatem se vije do Radovljice, kjer se zdruæi s Savo Bohinjko, ki priteœe izpod Komarœe, teœe naprej kot Sava (pri œemer je njen tok po slovenskem ozemlju dolg 219 kilometrov) in se pri Zemunu izlije v Donavo. V okolici jezera dobro uspevajo predvsem vlagoljubne rastline. V øaøju ter med vrbovjem in jeløevjem najdemo karminsko rdeœe cvetove moœvirskega uøivca, polzajedalske rastline, ki so jo vœasih uporabljali za preganjanje uøi. Zgodaj spomladi se z belimi cvetovi ponaøa navadni mrzliœnik, v juniju in juliju pa med zelenjem izstopajo bele glavice ozkolistnega munca. V zaœetku avgusta smo med drugim lahko obœudovali neæna klasasta Dolgolistna meta Mlakarica socvetja dolgolistne mete, rdeœe plodove puhastolistnega kosteniœevja in velikanske liste odcvetelega navadnega repuha. Za nizko barje, imenovano Drni, so znaœilni øotni mahovi in drugo barjansko rastje (navadna roæmarinka, dlakava mahovnica, okroglolistna in dolgolistna rosika, meøinka, moœvirska triroglja, kljunasti øaø. Tu rastejo tudi nekatere redke in ogroæene rastlinske vrste, ko so dlakavoplodni in kaluøni øaø ter rjava kljunka. Na pester æivalski svet obiskovalca najprej opozorijo gagajoœe mlakarice, pod katerimi igrive potoœne postrvi oprezajo za liœinkami enodnevnic in vrbnic. Tem delajo druæbo kaœji pastirji, vodni hroøœi, drsalci in pajki, medtem ko v gostem rastlinstvu ob jezercu iøœejo hrano martinœek, æivorodna kuøœarica in navadni gad. Boris Dolniœar 29 Cvetoœe Slovenski ideje naravni biseri

30

31 Krompir z domaœega vrta Krompir je del skoraj vsakega dobrega obroka, saj se ga zaradi øtevilnih moænosti priprave praktiœno sploh ne moremo naveliœati. In kaj je bolj okusno kot krompir z domaœega vrta, popeœen v peœici ali kar v æerjavici vrtnega kamina? Krompir je za vzgojo precej enostaven, saj potrebuje le dovolj prostora in primerna tla. Najboljøa so lahka do srednje teæka tla, teæja pa lahko izboljøujemo æe ob koncu poletja. Sajenje krompirja Zgodnje sorte sadimo nekoliko globlje, da so bolje zaøœitene pred mrazom, obenem pa potrebujejo manjøo razdaljo kot pozne sorte. Optimalna medvrstna razdalja je od cm, razdalja v vrsti pa od cm in za drobne gomolje 25 cm. Katero sorto krompirja izbrati? Pri izbiri sort je pomembno, da vemo, za kakøen namen potrebujemo krompir, saj je izbira zares velika. Opise vseh sort najdemo na vseh prodajnih mestih, kjer nam bodo prodajalci tudi primerno svetovali. Za gojitev v zelenjavnem vrtu so najprimernejøe rane sorte krompirja, ki so na razpolago tudi v manjøih, vrtiœkarskih pakiranjih. Poleg tega, da nam dajo rane sorte pridelek takrat, ko je prvi krompir v trgovinah øe razmeroma drag, se z zgodnejøim izkopom izognemo tudi okuæbi s krompirjevo plesnijo, te sorte pa imajo tudi dobre jedilne lastnosti. mesto. Ko so poganjki visoki 10 cm, jih zasujemo do listov in to ponavljamo toliko œasa, da je posoda do vrha polna zemlje. Posevek redno in zmerno zalivamo. Ko priœnejo rumeneti prvi listi, je krompir pripravljen na izkop. Kopljemo ga postopoma, kot ga potrebujemo. Andreja Tomøiœ, V vrtnih centrih Kalia je krompir na razpolago v embalaæah po 3 kg (vreœe in platoji za nakaljevanje), 5 kg, 10 kg in 25 kg. Poleg æe poznanih in uveljavljenih sort, med drugim tudi sorte Kmetijskega inøtituta Slovenije, vam letos predstavljamo 5 novosti. Nove sorte so dobro poznane in cenjene v Evropi. Dodatne informacije o posameznih sortah najdete na Zelenjavni vrt Krompir v vrtu V kolobarju sadimo krompir na gredico, kjer so lani rasli: repa, cvetaœa, ohrovt ali brokoli. Naslednje leto pa bomo na tej gredici pridelovali œebulo, œesen, øalotko, por ali stroœnice. V meøanem posevku s krompirjem se dobro obnese hren, ki ga varuje pred koloradskim hroøœem, skupaj s kumino in poprovo meto pa bo gomoljem tudi izboljøeval okus. Dobri sosedje krompirju so øpinaœa, hren, pastinak, jagode, fiæol, koruza in œesen, slabøe pa bo rasel v druæbi s paradiænikom, zéleno, grahom in buœkami. Krompir na balkonu Pripravimo dovolj globoko posodo ali sadilno vreœo, ki morata imeti na dnu drenaæne odprtine za odtok odveœne vode. Tretjino posode napolnimo z meøanico vrtne zemlje in dobro preperelega komposta in vanjo 5-10 cm globoko posadimo krompir, posodo pa postavimo na sonœno 31

32

33 AVANTURA potovalni kotiœek Cvetliœni in kmetijski sejem ORTOGIARDINO Pordenone, Italija 10. marec 40 E iz MB, 38 E iz CE, 35 E iz LJ Vkljuœeno: avtobusni prevoz, vstopnice, 4-urni ogled sejma Balkanska nostalgija SARAJEVO 14. april, 2 dni 99 E polenzion Vstopna mesta: MB, CE, LJ RIM po Veliki noœi z avdienco pri papeæu in mesto Assisi 10. do 13. april 215 E polenzion Vkljuœeno: avtobusni prevoz, 2x polpenzion 3*, karte za metro VELIKI PRVOMAJSKI IZLET 3 dni Pisa, San Gimignano, Napoleonov otok Elba, pravljiœni toscanski prak Garzoni E po osebi april in 30. april do 2. maj Vkljuœeno: prevozi, trajekt, 2x polpenzion Doplaœila: vse vstopnine cca 20 EUR Vstopna mesta: MB, CE, LJ, Fernetiœi/Vrtojba September v MAKEDONIJI Skopje, Bitola, Ohrid, Albanija in øe marsikaj 6. do 11. september 333 E polenzion Vstopnine vkljuœene Prijave in rezervacije: , , info@avantura.si Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana Prejela sem lonœnico v dar NATEČAJ Veœina med nami je ob kakem prazniku: za rojstni dan, 8. marec, novo leto, ob poroki, obletnici ali kaj podobnega prejela v dar kako lonœnico z rastlino, ki vam je posebej pri srcu. Napiøite nam tudi nekaj stavkov, ki opisujejo, kako ste to sobno rastlino prejeli in kaj ste obœutili ob tem. Morda napiøete tudi, kako skrbite zanjo, ali je vzcvetela pri vas doma in kaj vam pomeni. Fotografijo nam poøljite (velikost vsaj 500 kb) najpozneje do 1. 3., mi pa bomo izbrali 3 najzanimivejøe, ki bodo za darilo prejeli Plantella tabse za cvetoœe in zelene rastline. Petelinova mamica Foto: œlanica Janja, Gorje pri Cerknem Okrasno vzdušje domačnosti Veseli smo bili, ko ste nas zasuli z množico čudovitih idej iz zakladnice vaših okraskov in estetskih aranžmajev. Izbrali smo 3 čudovite fotografije, ki kažejo na vašo domiselnost in izvirnost. Nagrado plantella tabs za cvetoče in zelene rastline vam pošljemo po pošti. Čestitamo! Aleksandra Juršič Tadeja Šilar Štefka Drobež 33

34 Ekskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustov Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kupon œke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene prodajalne, skupaj s œlansko izka z nico. Posamezen kuponœek velja samo ob nakupu izdelka na fotografiji in samo v trgovinah, ki so navedene na njem. Kuponœke boste lahko uve ljavljali do doloœenega datuma na kuponœku. Kupon Kupon popustov za za œlane œlane Kluba Gaia Gaia Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Plantella biogrena kg kg Organsko gnojilo gnojilo V vseh vrtnih centrih in prodajalnah Kalia Plantella organik 7,5 kg Dolgodelujoœe organsko gnojilo V vseh vrtnih centrih in prodajalnah Kalia Plantella proti mahu 10 kg Specialno sredstvo za trato V vseh vrtnih centrih in prodajalnah Kalia Plantella izbrani kremenovi peski 25 kg Naravno talno sredstvo V vseh vrtnih centrih in prodajalnah Kalia 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh vrtnih centrih Kalie. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do V vseh prodajalnah: 20 % popusta Kupon Kupon popustov za za œlane œlane Kluba Gaia Gaia Plantella organik kg kg Dolgodelujoœe organsko gnojilo gnojilo KGZ Krpan, Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka, EuroGarden, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, Inpos Celje, KZ Laøko in KZ Domæale. Kupon Kupon popustov za za œlane œlane Kluba Gaia Gaia Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh vrtnih centrih Kalie. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Plantella specialna zemlja zemlja za za okrasne rastline L L Zemlja iz iz najkakovostnejøih øot øot z z dodatkom hranil hranil in in Bioculta vlaken vlaken V vseh prodajalnah: KGZ Krpan, Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka, EuroGarden, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, 20 % popusta 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh vrtnih centrih Kalie. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do % popusta Kupon popustov za œlane Kluba Gaia Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh vrtnih centrih Kalie. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Plantella univerzalna vrtna zemlja 50 L Zemlja za vse vrste vtrtnih, okrsnih in sadnih rastlin V vseh prodajalnah: KGZ Krpan, Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka, EuroGarden, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, Inpos Celje, KZ Laøko in KZ Domæale. Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Kupon popustov za œlane Kluba Gaia 20 % popusta Plantella specialna zemlja za rododendrone 50 L Visokokakovostna specialna zemlja za presajanje vseh vrst rododendronov, azalej, hortenzij... V vseh prodajalnah: KGZ Krpan, Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka, EuroGarden, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, 20 % popusta Inpos Celje, KZ Laøko in KZ Domæale. Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Inpos Celje, KZ Laøko in KZ Domæale. Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do

35 Æe naœrtujemo veselo snidenje Tradicionalno sreœanje in izobraæevanje œlanov Kluba Gaia bo tokrat od 11. do v Poreœu. Okolje lepo urejenega hotela Materada je privlaœno in mediteransko pestro. Vonj po morju, borovcih in prijeten vetriœ ter nove ideje za vrtnarjenje. Veselimo se zanimivih predavanj in razgibanih delavnic s strokovnim vodenjem. Tokrat bomo pripravili strokovna predavanja s temo: sadjarstvo, zelenjadarstvo in okrasne rastline. Poleg mikavnih izletov bomo letos nekaj veœ pozornosti namenili øe delavnicam, kjer boste z angaæiranim sodelovanjem spoznali praktiœne reøitve. Sprostitev s sprehodom in plesom bo dobrodoøla po izdatnem izobraæevanju, ki nam bo prineslo novih spodbud za izboljøanje poœutja in koristnih sprememb v domaœem vrtu. Gaiani se predstavijo Vabimo vas, da tokrat tudi vi predstavite vsem udeleæencem sreœanja svoje zanimive dejavnosti, ki so lahko naravnane celo prodajno. Predvsem pa je pomembno, da so uporabne, estetske in uœinkovite. Œe jih boste prepriœali s svojo ponudbo, bo veselje obojestransko. Nekaj predlogov æe imamo, vaøe prijave pa priœakujemo najkasneje do 20. marca 2012 na naø naslov Klub Gaia, Sinja Gorica, Vrhnika ali ali na brezplaœno øtevilko Vsekakor bo naøe tridnevno druæenje kombinacija uœenja in zabave. Zdravnica bo predavala o varnem delu v vrtu, animacijska Gaina plesna skupina bo ponovno vse prisotne uœila vsestransko uporabnih novih korakov v stilu Zumbe, ki je v danes najpopularnejøa vadba v Sloveniji. CENA: 96 EUR po osebi v dvoposteljni sobi V ceni je vkljuœeno: 2 polna penziona, predavanja, animacija, zabavna veœera z glasbo, druæabnimi igrami in nagradami, vodenje in organizacija sreœanja. Popusti: Otroci do 7. leta starosti na dodatnem leæiøœu imajo brezplaœno do 13. leta starosti na dodatnem leæiøœu 50% popusta Neobvezna doplaœila: soba s pogledom na morsko stran: 3 EUR po osebi 26 EUR do 30 EUR za avtobusni prevoz iz Maribora, Ptuja, Celja, Raven na Koroøkem, Velenja, Breæic, Novega mesta, Jesenic, Kranja, Ljubljane, Postojne, Seæane, Nove Gorice in Kopra za enoposteljno sobo: 15 EUR na dan za fakultativne izlete, o katerih boste obveøœeni pred odhodom. Priporoœamo ob prijavi: Zavarovanje rizika odpovedi 5 EUR po osebi, s katerim vam v primeru bolezni ali drugih objektivnih razlogov za odpoved potovanja povrnemo æe vplaœan znesek. Za telefonske prijave in veœ informacij pokliœite Turistiœno agencijo Avantura, na øtevilko 01/ ali po elektronski poøti na naslov info@avantura.si. 17. strokovno sreœanje Dodatne informacije: g. Stojan Rus, Po prejemu prijave prejmete pogodbo, poloænice in program. Rezervacija se smatra potrjena in veljavna ob plaœilo akontacije, ki znaøa 35 EUR po osebi, preostali znesek pa je treba poravnati do 15. aprila. Sreœanje se bo priœelo v petek po 13. uri in konœalo v nedeljo ob 14. uri. Izpolnjeno prijavnico poøljite na naslov: Turistiœna agencija Avantura, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana s pripisom»gaino sreœanje«. Klubski kotiœek Ime in priimek Naslov (ulica, hiøna øt., poøta, poøtna øt.) Telefon Poleg sebe prijavljam øe (ime in priimek): Soba s pogledom na morje: da ne Zavarovanje rizika odpovedi: da ne Avtobusni prevoz: da ne, vstopno mesto Podpis Akontacija 30 EUR po osebi, ostalo najkasneje do 15. aprila.

36 Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novincem: Danilo Nemec, Ajdovščina Mojca Ovsenik, Radovljica Pavlina Mole, Horjul Gregor Hajdenkumer, Ljubljana Marija Završnik, Boštanj Danica Cvetko, Rakek Nada Kordež, Železniki Nagrajenci, ki so razširili članstvo v Klubu Gaia prejmejo PLANTELLA TABS ZA CVETOČE RASTLINE (za 2 maseca): Anka Bitenc, Križe Martina Španja, Ljubljana Nada Šapla, Ajdovščina Matevž Maretič, Škofja Loka Werner Pešec, Žalec Danica Dornik, Nova Gorica ZVESTOBA SE SPLAČA, GAIA JO POPLAČA Geni Ciglar, Gabrovka Zlata pintar, Sevnica Marija Oven, Šmartno pri Litiji Frančiška Pavšek, Zagorje ob Savi Jožefa Škrbe, Novo mesto Darja Knez, Sava Jožica Šinkovec, Spodnja Idrija Darinka Ciperle, Preddvor Ana Limoni, Vir Nada Kastelic, Zagorje ob Savi Nepozabno darilo za praznik! Dragi bralci revije Gaia! Ob bližajočih se praznikih vseh žena in mater vas vabimo, da svojim najdražjim podarite za 8. ali 25. marec izjemno darilo - revijo Gaia z nasveti o rožah, sadnem, okrasnem in zelenjavnem vrtu, ki jim bo nepogrešljiv svetovalec vse leto. Hkrati pa se bodo za samo 17,90 EUR letno in še z dodatnim10 % popustom za prvo leto Papaja kali pri 25 C in več, ljubi toploto in vlago. naročanja vsak mesec spomnili na vašo pozornost. V darilo bodo prejeli še vrečko eksotičnih semen, ki jo podarja zavod Raznolikost, družinska neprofitna organizacija, oba pa šumečo tableto Plantella za orhideje. Zavod Raznolikost vas tudi vabi na ogled svojega botaničnega vrta, kjer organizirajo tudi tematska izobraževanja o rastlinah, mnoge sadike in semena nenavadnih rastlin pa je mogoče tudi kupiti. Z vrečko semena bomo obdarili prvih 100 novih naročnikov. GAINA PRAZNIČNA KRIŽANKA: 1. NAGRADA: Gain enodnevni izlet Ana Ipavic, Mežica 2-5. NAGRADA: Plantella tabs za orhideje in plantella specialna zemlja za orhideje Rajko Klavora, Soča Ana Renko, Kranj Erika Radon, Radovljica Olga Celec, Murska Sobota NAGRADA: Gain priročni nahrbtnik Jožica Klinkon, Tolmin Sonja Dolinšek, Ig Ivanka Škrget, Križevci pri Ljutomeru Lučka Berginc, Ljubljana Matilda Turšič, Cerklje ob Krki 36

37 Gaina spomladanska izobraæevanja 2012 V Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva in pouœna predavanja, namenjena ljubiteljem rastlin in vrtnarjenja. Predavanja so brezplaœna in predvidoma trajajo dve øolski uri. Zaradi organizacijskih potreb vse zainteresirane prosimo, da se na posamiœno predavanje predhodno prijavijo na ali po e-poøti: gaia@klubgaia.com vsaj 3 dni pred izvedbo, saj predavanje izpeljemo le v primeru zadostnega øtevila prijavljenih (vsaj 10 posluøalcev) ob 10. uri Davor Øpehar: Obrezovanje in cepljenje sadnega drevja Restavracija Gaj (dvorana), Mozirje ob 18. uri Nevenka Breznik: Balkonske zasaditve za pomlad in poletje Dom Cirila Kosmaœa, Slap ob Idrijci ob 18. uri Loreta Vlahoviå: Balkonske zasaditve za pomlad in poletje Stara øola na Taboru pri Seæani ob 18. uri Marjan Radetiœ, dr.med.: Antioksidanti (fitonutrienti) iz domaœega vrta za zdravje Krajevna skupnost Strunjan ob 19. uri Rock Finale: Naœrtovanje okrasnega vrta ob hiøi Udeleæba le za æenske (prijave obvezne na 051/ ), Restavracija Pridigar, Vuzenica ob 16. uri Davor Øpehar: Obrezovanje okrasnih rastlin Kulturni center, Ravne na Koroøkem SLAP OB IDRIJCI SEÆANA ob 17. uri Davor Øpehar: Zdravo ekoloøko vrtnarjenje Krajevna skupnost, (modra dvorana) Vuzenica ob 18. uri Nevenka Breznik: Vse o zeliøœnem vrtu Osnovna øola Vitanje RAVNE NA KOROØKEM MOZIRJE LJUBLJANA BOROVNICA ØEMPETER VUZENICA VITANJE ØMARJE PRI JELØAH ÆALEC BRDO PRI LUKOVICI ØENTRUPERT KOZJE BREÆICE ob 19. uri Davor Øpehar: Obrezovanje in cepljenje sadnega drevja OØ dr. Pavla Luneœka, Øentrupert (veœnamenska dvorana) ob 18. uri Nevenka Breznik: Vse o zeliøœnem vrtu Knjiænica Dravograd SPODNJA ØŒAVNICA DRAVOGRAD DRAVSKI DVOR RAZKRIÆJE ob 10. uri Loreta Vlahoviå: Balkonske zasaditve za pomlad in poletje Kulturni dom Ømarje pri Jeløah ob 10. uri Karin Bejo: Balkonske zasaditve za pomlad in poletje Kmeœki turizem Benko, Spodnja Øœavnica pri Gornji Radgoni ob 18. uri Rock Finale: Naœrtovanje okrasnega vrta Knjiænica in œitalnica Razkriæje ob Davor Øpehar: Obrezovanje in cepljenje sadnega drevja Sadovnjak ob hiøi Damjana Frajzmana, Dravski dvor Klubski kotiœek ob 10. uri Loreta Vlahoviå: Balkonske zasaditve in okrasni vrt Krajevna skupnost Lucija ob 15. uri Loreta Vlahoviå: Balkonske zasaditve in okrasni vrt Univerza za tretje æivljenjsko obdobje, Koper STRUNJAN LUCIJA ob 9. uri Davor Øpehar: Obrezovanje in cepljenje sadnega drevja Dvorana nad otroøkim vrtcem v Borovnici, Borovnica ob Roman Mavec: Prikaz rezi sadnega drevja Kmetijski inøtitut Slovenije, Brdo pri Lukovici METLIKA ob 18. uri Davor Øpehar: Obrezovanje okrasnih grmovnic V prostorih PGD Øempeter v Savinjski dolini ob 10. uri Loreta Vlahoviå: Enostavno do lepih sobnih rastlin Gasilski dom Dreøinja vas (Æalec) ob 18. uri Davor Øpehar: Obrezovanje in cepljenje sadnega drevja (poudarek na cepljenju) Hotel Bela krajina, Metlika ob 9. uri Loreta Vlahoviå: Balkonske zasaditve za pomlad in poletje Knjiænica Kozje, Kozje ob 18. uri Davor Øpehar: Obrezovanje in cepljenje sadnega drevja Knjiænica Breæice DELAVNICE KLUBA V KMETIJSKIH ZADRUGAH IN VRTNIH CENTRIH: KZ Agraria ob 17. uri, Koper, Ul. 15. maja 17, sejna soba trgovine, Irena Vrhovnik, Obrezovanje in gnojenje oljk ob 17. uri, Lucija, trgovina Agraria, Liminjanska 96, sejna soba, Davor Øpehar, Obrezovanje in cepljenje sadnega drevja ob 17. uri, Koper, Ul. 15. maja 17, sejna soba trgovine, Loreta Vlahoviå, Okrasne zasaditve za pomlad in poletje Eurogarden ob 16. uri, Podsmreka 7b, poøta Dobrova pri Ljubljani, Strokovnjak Kluba Gaia, Obrezovanje okrasnih grmovnic KZ Ptuj ob 10. uri, Vrtni center KZ Ptuj, Markovci 37, Strokovnjak Kluba Gaia, Obrezovanje in cepljenje sadnega drevja KZ Krka ob 15. uri, Novo mesto, trgovina Agroservis, Knafelœeva 2, Davor Øpehar, Obrezovanje in cepljenje sadnega drevja KZ Medvode ob 17. uri, Medvode, Cesta ob Sori 11, prodajalna, Davor Øpehar, Obrezovanje in gojenje jagodiœevja KZ Koroøka ob 15. uri, Slovenj Gradec, trgovina Kmetijski center, Podgorska c. 97, Strokovnjak Kluba Gaia, Obrezovanje okrasnih grmovnic Planet Tuø ob 10. uri, Maribor, Kinomatografi, øt. 5, Davor Øpehar, Obrezovanje in cepljenje sadnega drevja ob 10. uri, Celje, Kinomatografi, Davor Øpehar, Nove vrste jagodiœevja in oskrba

38 Koledar del Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja MARIE THUN za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajøani obliki Zaloæba Ajda, tel.: 01/ S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S FEBRUAR do od do do od MAREC do od do od do od do od do od *** *** *** * ** Setveni koledar 2012 korenina cvet list plod neugodno presajanje *, **, *** zelo ugodno Sadovnjak Debla sadnega drevja ob øpalirju oz. hiøi premaæemo z belim zaøœitnim premazom bio plantella protekt. Lahko jih zavarujemo tudi s slamo, valovito lepenko ali smreœjem. Œe so na sadnem drevju nastale poøkodbe od mraza ali zajca, moramo dvignjen lub okrog razpoke odstraniti, rano pa premazati s cepilno smolo bio plantella arbosan. V sadovnjaku opravimo osnovno spomladansko gnojenje. Uporabimo specialno plantella sadjarsko gnojilo, ki ima posebej prilagojeno sestavo hranil za sadno drevje. Cepiœe vedno reæemo od dobro osvetljenih, krepkih in œvrstih poganjkov. Veœ o naœinih cepljenja si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 13. Peœkato sadje obrezujemo æe od februarja naprej, ko preneha nevarnost moœnejøega mraza, priœnemo tudi z rezjo marelic, breskev, vinske trte in malin. Takoj, ko tla odmrznejo, priœnemo tudi s sajenjem sadnega drevja. Poleg kakovostnih sadik se oskrbimo tudi z mreæo proti voluharju, opornim kolom, økropivom za predspomladansko varstvo vivera cuprablau, organskim gnojilom plantella organik in plantella sadjarskim gnojilom, økarjami za rez in vrvico za privezovanje. Proti økodljivcem ukrepamo z oljnim pripravekom, proti boleznim pa je uœinkovit bakreni pripravek vivera cuprablau-z (preden se cvetovi odpro oz., ko je listje velikosti»miøjega uøesa«). Najprimernejøi œas za osnovno gnojenje oljœnega nasada je konec februarja. Zato v tem obdobju uporabimo organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik za oljke, ki je primerno tudi za temeljno gnojenje ob sajenju. Zelenjavni vrt Takoj, ko mraz popusti, se pripravimo na osnovno obdelavo tal. Pred grabljenjem in ravnanjem gredic poskrbimo za organsko gnojenje. Za manjøe povrøine uporabimo organsko gnojilo v obliki granul bio plantella nutrivit univerzal. Veœje pa pognojimo z dolgodelujoœim organskim gnojilom v obliki pelet plantella organik. Œe æelimo zemljo izdatno obogatiti z mikroorganizmi, uporabimo biogreno. Za listno zelenjavo (solata, øpinaœa) priporoœamo organsko gnojilo v obliki granul bio plantella nutrivit za listno zelenjavo. Pri pripravah gredic za vrtnine, ki rabijo veœje koliœine kalija (npr. zelje, krompir, korenje), uporabimo organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik K, ki ima dodan kalij iz naravnih virov. V februarju se posveœamo prvim setvam za sadike, ko je zemlja primerna za obdelavo, pa priœnemo tudi s setvami na prostem. Veœ o terminih setve si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 13. Po ukoreninjenju sadik je treba rastline dognojiti z organskim gnojilom na osnovi morskih alg bio plantella vrt, ki poveœuje odpornost rastlin na pozebo, stresne pogoje, poveœa sprejem anorganskih snovi iz zemlje. Odpornost sadik na neugodne zunanje vremenske razmere in strese (mraz) poveœujemo z naravnim vitaminskim kompleksom in stimulatorjem rasti bio plantella vita.

39 Sobne rastline Sobne rastline, ki v tem œasu cvetijo, redno zalivamo in jih dognojujemo z edinstvenim gnojilom v obliki øumeœe tablete plantela tabs. Tudi za ostale rastline se v marcu poœasi konœuje zimski poœitek, zato zaœnemo z rednim dognojevanjem. Ob pojavu uøi in øœitkarja uporabimo pripravek na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde. Œe zasledimo pojav prøic, ukrepamo s pripravkom vivera vertimec. Preventivno pa jih omejimo tudi s pripravkom bio plantella aktiv. Zaœetek marca je œas, ko lahko zaœnemo sobne rastline presajati. Vedno izberemo le za 2 cm veœji lonœek in ga napolnimo s kakovostno plantella specialno zemljo za okrasne rastline. Presadimo jo v nov lonœek in zalijemo s sredstvom proti koreninski gnilobi vivera proplant. Poskrbimo tudi za prøenje po listih, saj na ta naœin dvignemo zraœno vlago. Vrtna trata Veœ o prvih delih na trati si preberite v Dr. Gaia na obisku na str. 24. Ko trava priœne rasti, je œas za gnojenje z membranskim gnojilom plantella formulla 365 za travo. Ker se hranila iz membrane sproøœajo postopoma skozi vso rastno dobo, popoln videz naøe trate doseæemo æe s samo enkratnim gnojenjem. Œe se na trati okrog okroglih madeæev pojavi belkast plesniv obroœ, se je na trati verjetno pojavila sneæna plesen. Zoper bolezen ukrepamo s pripravkom vivera switch in sicer v marcu, ko se temperatura nekoliko dvigne. Œe se je na travi pojavil mah, po njem enakomerno potresemo sredstvo plantella proti mahu. Ko se ta posuøi, ga pograbimo in na prazna mesta dosejemo primerno travno seme. Vinska trta Rez vinske trte opravljamo v œasu mirovanja, do napenjanja brstov oz solzenja. Mlade trte, bolj nagnjene k pozebi, obreæemo kasneje, saj zgodnja rez pospeøi tudi rast oz. napenjanje brstov. Pred zaœetkom del si oglejte nekaj trt, ki ste jih obrezali lansko leto in poskuøajte analizirati primernost obremenitve in razporeditve rodnih mladic. Okrasni vrt Ker je febrauar najhladnejøi mesec v letu, rastline v skalnjaku in vednozelene rastline (rododendron, pieris, skimija in lovorikovec) zavarujemo s smreœjem. Vednozelene rastline zalivamo zaradi noœnega mraza v prvi polovici dneva. V nevarnosti pred pozebo so tudi debla okrasne drevnine, zato poskrbimo za njihovo zaøœito. Ko zemlja odmrzne priœnemo s sajenjem okrasnih rastlin, da rastlini omogoœimo boljøe pogoje v novem okolju v sadilno jamo dodamo plantella specialno zemljo za okrasne rastline. Na obod oz. zgornji dve tretjini sadilne jame dodamo tudi organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik. Pri sajenju manjøega øtevila rastlin je zelo priroœno pakirano organsko gnojilo v obliki granul bio plantella nutrivit. Po sajenju ali v œasu ureditve gredic zemljo na gredah in pod grmiœevjem zastremo s plantella dekorativnim borovim lubjem v viøini 2 do 3 cm. Prava osveæitev so tudi plantella rdeœi lesni sekanci in plantella leønikovo rjavi sekanci. Ko rastline priœnejo z rastjo veœino okrasnih rastlin dognojimo s sodobnim membranskim gnojilom plantella formulla 365 za okrasne rastline. V prihajajoœih spomladanskih dneh se posveœamo tudi presajanju citrusov. Za presajanje uporabimo plantella specialno zemljo za citruse, ki zagotavlja hitro obnovo in razvoj koreninskega sistema. Zaradi njihovih zahtev po zraœnosti jih ne sadimo v plastiœne cvetliœne lonœke. Mnogo bolje se bodo poœutili v glinenih ali lesenih posodah, œebrih in koritih. V februarju in marcu se posveœamo rezi okrasne drevnine, ne obrezujemo spomladi cvetoœih grmovnic in dreves, pri njih odreæemo samo nalomljene in posuøene veje. Hortenzij ne reæimo preveœ, ker sicer v tem letu ne bodo cvetele. Obrezujemo jih tako, da vsako leto izreæemo eno tretjino starega lesa in tako nam dve tretjini øe cvetita. Tudi okrasni vrt rada obiøœe divjad (srne, zajci). Teh nepovabljenih gostov se najlaæje ubranimo, œe je vrt ograjen. Veœ o rezi okrasne drevnine si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 13. S sajenjem in urejanjem gredic priœnemo takoj, ko so tla primerna za obdelavo. Okenske in balkonske rastline >>> > Redno prezraœujemo prostor, kjer imamo shranjene okenske, balkonske rastline in posodovke. > Meseca februarja æe priœnemo s presajanjem pelargonij, medtem ko druge rastline presadimo øele marca. > Proti koncu meseca v veœje lonce presajamo tudi posodovke. Za presajanje uporabimo visokokakovostno pet komponentno zemljo plantella balkonia. > Tudi za citruse je zgodnja pomlad najboljøi œas za presajanje. Za sajenje vseh vrst citrusov uporabite visokokakovostno zemljo plantella specialna zemlja za citruse, ki ima posebej prilagojeno sestavo hranil. > Temeljito preglejmo, ali so vse rastline zdrave in tiste, ki so jih napadli økodljivci ali bolezni izolirajmo in poøkropimo ali odstranimo. > Po potrebi jih proti prøici poøkropimo z akaricidom vivera vertimec, rastlinjakovega øœitkarja pa uniœimo z insekticidom bio plantella kenyatox verde. > Œe smo jih preveœ zalivali, se je pojavila koreninska gniloba. Take rastline zalijemo s fungicidom vivera proplant. Koledar del 39

40