untitled

Transkripcija

1 JUNIJ Letnik 18 Vse o... stran 10 Nevenka Breznik: Vse o teæavah pri gojenju vrtnic Ekoloøko vrtnarjenje stran 14 Igor Økerbot: Vrtnine za vroœa poletja Ekoloøko vrtnarjenje stran 20 Irena Vrhovnik: Slastne in zdrave fige Klubski kotiœek stran 31 Reportaæa s tradicionalnega sreœanja Poreœ BREZPLAŒNI NASVETI NA

2

3 Gaia ta mesec predstavlja: Tema meseca 4 Cvetoœi poletni grmi Cvetoœe ideje 6 Trajnice za poletni vrt Rastline iz daljnih krajev 8 Medovita amorfa - indigovec Izziv v vrtu 9 Zelenjava v viseœi koøari Vse o Vse o teæavah pri gojenju vrtnic Strokovnjak svetuje 13 Teæave s krompirjem, poskrbimo za zdrave kumare in œebulo, rastlinjakov øœitkar na fuksijah in paradiæniku Ekoloøko vrtnarjenje 14 Vrtnine za vroœa poletja 16 Ohrovt naj nadomeøœa prehranske dodatke 18 Rebus: Kaj je prava reøitev? 20 Slastne in zdrave fige Dr. Gaia na obisku 22 Neomejena ljubezen Rozalije Sarjaø Sadovnjak 24 Jagodiœje v obliki drevesa Okrasni vrt 27 Rastline, ki bogatijo ribnik Slovenski naravni biseri 29 Klevevøka soteska Dom brez mrgolazni 30 Nadloge vroœih dni Klubski kotiœek 31 Predavanja, izleti, zabava odliœni 34 Gaini kuponœki popustov 35 Mladi vrtnar 36 Gaina prijavnica, recept in izlet 37 Naj, naj nateœaj Koledar del 38 Opravila, na katera v mesecu juniju in juliju ne smemo pozabiti Kar narava veleva Gaia razodeva! Delimo dobre stvari... Letoønji mesec maj je zaznamovalo øe eno nepozabno druæenje œlanov kluba Gaia. 800 œlanov je skupaj z naøo ekipo pridobivalo nova znanja, utrjevalo prijateljstva in sklepalo nova, uæivalo v delavnicah v naravi in izletih. Veseli nas, da vam je bila nova lokacija sreœanja vøeœ, k odliœnemu poœutju pa smo vsi prispevali z dobro voljo v navdihujoœe sonœnih in toplih dneh le v nedeljo smo za las uøli ledenim moæem. In æe se pripravljamo za nova skupna doæivetja v jesenskem œasu. Spremenljivo vreme prinaøa neljube nevøeœnosti v obliki bolezni in økodljivcev na vrtu. Kako jih prepoznamo, se obvarujemo ter ukrepamo, vam svetuje vaøa zvesta Gaia v reviji in na spletnih straneh. S pomoœjo nasvetov v tej øtevilki boste pridelali zdravo domaœo zelenjavo tudi v vroœih poletnih dneh. Vrtnica, ki je cvetoœi simbol meseca roænika, si je tokrat zasluæila posebno obravnavo, veliko nasvetov pa smo posvetili tudi okrasnim grmovnicam za poletje. Ko se pojavi vpraøanje glede oskrbe rastlin, boste vselej imeli na dosegu roke Gainega strokovnjaka, ki vam svetuje, kako pravilno ravnati. Ste naøi zvesti œlani in bralci? Povejte tudi vaøim prijateljem in znancem prednosti Kluba Gaia, omogoœite jim, da pridobijo ugodnosti, ki jih koristite vi sami. Povabite jih v naø klub in na naroœilo revije. Vas osebno pa bomo posebaj nagradili. Podarili bomo 50 majic Kluba Gaia. Œlan, ki pridobi vsaj 3 nove naroœnike do konca meseca junija, bo po poøti prejel najnovejøo majico Kluba Gaia. Kdor pridobi 6 naroœnikov, dobi øe kapo v enako lepi zeleni barvi. Da nas bo øe veœ, ki se z Gaio uœimo, zabavamo in skrbimo za naravo. Æelimo vam polno sonœnih dni in æivo zelene barve Narave. UGANI, KAJ JE NA NASLOVNICI! V letu 2012 smo vam pripravili zanimive slike Gainih naslovnic, saj bo vsakokrat 1. stran revije neke vrste uganka: Napiøite ime rastline z naslovnice! Med vaøimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izærebali vsak mesec enega œlana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru za junij pripiøite svoje podatke (ime in priimek, naslov, øtevilko telefona) ter ga do poøljite na naø naslov. Reøitev iz prejønje øtevilke: GAZANIJA Nagrejenka: Lidija Ule, Zagorje Uvodnik Uvodnik Strokovno izobraæevalna revija glavnega pokrovitelja Kluba Gaia - revija œlanov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, telefon: (01) , e-poøta: gaia@klubgaia.com Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahoviå Svetovalka: Vida Radivojeviå Glavna urednica: Mira Arh Strokovni sodelavci: Davor Øpehar, Nevenka Breznik, Ruth Podgornik - Reø, Miøa Puøenjak, Igor Prøa, Matjaæ Mastnak, Roman Mavec Lektor in redaktor: Mira Arh. ISSN , Grafiœna priprava: Trajanus, d. o. o., Kranj. Tiskano v Sloveniji. Izhaja meseœno, razen novembra in januarja. Letna naroœnina 17,90 EUR. Natisnjeno v izvodih. Naslednja øtevilka izide 15. julija

4 Tema meseca Kovačnik Mešičkar Nagnoj Cvetoœi poletni grmi Grmi so nepogreøljiv element v vrtovih, pa naj si bo to v manjøih ali pa øe tako velikih. Prostor razgibajo ter ga popestrijo, s cvetjem pa øe dodatno obarvajo, odiøavijo, vsekakor oplemenitijo. Velikost vrta pogojuje izbor primernih grmov in njihovo øtevilo, saj v nasprotnem primeru vnesemo v vrt utesnjenost in nered. Kovačniki so poznani bolj kot plezalke, zato predstavlja rdeœe kosteniœevje - Lonicera tatarica Hack s Red s svojo koøato grmiœasto razrastjo prijetno popestritev. Kontrolirano oblikovan grm zrasate 3-4m visoko in 3m øiroko. Razvije temnozelene, jajœaste liste, æeljne sonœnih æarkov, med katerimi se konec pomladi in na zaœetku poletja razvijejo kratkocevasti, temno roænati cvetovi. Ti jeseni dozorijo v kroglaste, rdeœe plodove. Nenehno spreminjanje grma zadoøœa, da ga soliterno umestimo v vrt, kontrolirana rast pa omogoœa vkljuœitev v nasad z nizkimi trajnicami, kot tudi s podrastjo nizkih brinov, ki zapolnijo prostor predvsem v zimskem œasu. Ob besedi zlati deæ bo le redko kdo ostal ravnoduøen. Pred oœi se nam prikrade slika majhnega, grmiœastega drevesa, odetega v mnoæico zlatih grozdastih socvetij. Nagnoj - Laburnum x watereri Vossii nas s svojo zlato barvo razvaja od pozne pomladi pa do zaœetka poletja. Med njegove odlike sodi nezahtevnost glede rastiøœnih pogojev, znaœilna kontrolirana, razprostrta struktura rasti pa omogoœa pestro paleto vkljuœevanja tako v mestno okolje javnih povrøin kot predvrtove, atrije, vrtiœke. Primeren pa je tudi za veœje vrtove, dvoriøœa, kmeœke vrtove. Nezanemarljiv podatek pri vkljuœevanju pa je dejstvo, da nagnoj sodi med strupene rastline, s tem pa se krog uporabnosti temu primerno zoæi. Nagnoj pa ni zanimiv samo v cvetoœem obdobju, ampak skozi vse leto, saj opozarja nase z bleøœeœimi, temno zelenimi listi, zato ga lahko posadimo samostojno, vkljuœimo med skupine grmovnic ali dreves, ali pa oblikujemo gredico, v kateri prevzame vodilno vlogo, prostor pod njim pa podsadimo s trajnicami ali nizkimi grmiœi. Med ljudem ljube grme, katere radi vkljuœujejo v vrtne zasaditve, sodi tudi vajgelija - Weigela. Poglede privlaœi predvsem z mnoæico lepih lijakastih cvetov, ki se barvno razlikujejo po sortah. Sorta W. florida Nana Variegata barvno izstopa skozi vse vegetacijsko obdobje, saj so njeni listi obrobljeni s øirokim, rumenkasto belim robom. V œasu cvetenja ga preglasi obilica najprej roænatih popkov, ki se z odpiranjem in razcvetanjem razbarvajo skoraj v belo barvo. Volumen grma tvori mnoæica lokasto upognjenih vej, kar ji omogoœa samostojno nastopanje v vrtu. V druæbi s sebi enakovrednimi grmi ji moramo dodeliti dovolj prostora, da se pravilno razvije in pride do izraza. Pri podsaditvah s trajnicami ali nizkimi grmovnicami ne posegamo po pestrosti razliœnih sortimentov, ampak se osredotoœimo le na eno skupino rastlin. Podsaditev z nizkimi brini iste sorte popestri zasaditev tudi v zimskem œasu. Mogoœen grm z lokasto upognjenimi vejami je kolkvicija - Kolkwitzia amabilis Pink Cloud je primerna predvsem za vkljuœevanje v veœje vrtove in javne nasade. Jajœaste, temno zelene liste poæene bolj pozno, praktiœno soœasno z obilico skupin, sestavljenih iz zvonœastih roænatih cvetov z rumenim goltom. To je œas proti koncu pomladi in v zaœetku poletja. V vrtovih mu lahko namenimo popolnoma samostojno mesto, ali pa z njim omehœamo skupino iglavcev, posajenih za njim. Oblikovno je zanimiv tudi v brezlistnem stanju, saj se mu s starejøih vej luøœi lubje. Kadar nas spomladi, predvsem pa jeseni pot zanese v primorske kraje, se kar ne moremo naœuditi barvni paleti listov ruj Cotinus coggygria, ki kot ognjeno morje prekrivajo øe tako kamnita in pusta tla. Upraviœeno predstavlja simbol trdoæivosti in skromnosti, zato v sonœnem vrtu z njim ne bo velikih problemov. Ruj, posajen v vrtno zemljo, pa ima popolnoma drugaœno, bujnejøo rast kot tisti, ki raste na skalnatem rastiøœu, kar se na æalost odraæa tudi v intenziteti jesenskega obarvanja. Uvrøœamo jo med pionirske lesnate grmovnice z okroglo kroønjo. Ju ni ja ali ju li ja se na dve let nih po ganj kih po ja vi jo drob ni dvos pol ni ali red ke je enos pol ni cve to vi, ki pa so vidni le zato, ker so zdruæeni v redka terminalna socvetja. Jeseni razvije lepe drob ne, rde œe-rja ve, 4

5 glad ke in bleø œe œe jagode, ki pa so strupene. Za izstopajoœo obarvanost v œasu vegetacije pa poskrbi rdeœelistni ruj C. coggygria Royal Purple s œudovitile s œudovitimi rdeœe-vijoliœastimi temnimi listi. Sadimo ga posamezno ali pa ga umestimo pred skupino svetlo zelenih dreves. Z navadnim posvetlimo prostor pred iglavci. Kombinacija zasaditve z vkljuœitvijo obeh sort pa poskrbi za celoletno barvno pestrost prostora. Med manj poznane grme prav gotovo sodi meøiœkar, pokalec - Physocarpus opolifolius, vendar pridobiva œedalje bolj na veljavi. Namenimo mu lahko popolnoma samostojno mesto v vrtu, umestimo v kombinacije z drugimi grmovnicami ali pa ga vkljuœimo v gredne zasaditve z niæjimi grmovnicami ali trajnicami, kjer prevzame vodilno vlogo. Meøiœkar naredi gosto kroønjo umirjene rasti z dekorativnim lubjem, ki se v kosih luøœi od starejøih vej in pride do izraza predvsem v brezlistnem stanju. Beli cvetovi se zaœno odpirati na zaœetku poletja, pred tem pa so zanimivi tudi popki, zdruæeni v klobœastih socvetjih. Kot æe ime samo pove so listi pri sorti P. opolifolius Dart s Gold rumeno nadahnjeni, s tem pa daje vtis, kot da bi bil grm nenehno obsijan s soncem in bi to izæareval v prostor. V spomladanskem in zgodnjem poletnem obdobju cvetoœe grmovnice kar tekmujejo, katera bo prej zacvetela. S pribliæevanjem jeseni øtevilo znatno upade, zato hortenzije - Hydrangea predstavljajo prijetno poæivilo. Svoje œase so bile rahlo zapostavljene, meneœ, da sodijo bolj na kmeœke vrtove, kar pa sploh ni res. Kuøtrave hortenzije s sploøœenim in rahlejøim glaviœastim socvetjem ter s sredinskimi fertilnimi in obrobnimi veœjimi sterilnimi cvetovi kot je sorta H. macrophylla ssp. serrata Beni Gaku so zanimiv izziv tudi za moderne vrtne ureditve, tako s samostojnim nastopom kot tudi v grednih zasaditvah. Rdečelistni in zelenolistni ruj. Navadna brogovita Kuštrava hortenzija Tema meseca Vajgelija Navadna brogovita - Viburnum opulus Sterile opozarja nase z mnoæico sploøœenih glaviœastih socvetij, iz katerih se konec pomladi in v zaœetku poletja odpirajo beli cvetovi. V jesenskem œasu se iz njih razvijejo v velikih øopih nameøœeni kroglasti svetlo rdeœi plodovi. Polnost grma zadoøœa samostojnemu nastopanju v vrtu, kontrolirana rast pa dopuøœa moænost vkljuœevanja v gredne zasaditve s trajnicami kot tudi nizkimi grmovnicami. Slednje ji omogoœa vkljuœevanje tako v atrije, na predvrtove, majhne vrtove kot tudi velike Andreja Pogaœar Øpenko Kolkvicija 5

6 Trajnice za poletni vrt Cvetoœe ideje Po dolgi zimi se razveselimo prvih cvetov in kar hlepimo po cvetoœem razkoøju øtevilnih rastlin. Pomladansko bogastvo barv nas ne prevzame le na domaœih gredicah, paœ pa tudi v vrtnarijah in vrtnih centrih. V tem œasu nakupimo daleœ najveœ okrasnih rastlin in ker nas mnoge premamijo z bujni cvetovi, se nam rado zgodi, da je na vrtu v zasaditvah pogosto preveœ spomladanskih in premalo poleti cvetoœih rastlin. Helenij Gaura Navduøenja nad gosto nanizanimi cvetovi v pokonœna socvetja ostroænikov ne manjka in podobno bi lahko rekli tudi za junijske volœje bobe, turøke make, potonike Ker so vrtovi veœinoma majhni in poslediœno tudi zasaditve, nam veœje øtevilo takih kratek œas cvetoœih trajnic ne koristi kaj dosti. Œeprav nam priœarajo lepe trenutke, nas na cedilu pustijo z neuglednim zelenjem veœji del sezone. Ekstrem so turøki maki, ki ne le da hitro odcvetijo, paœ pa za sabo pustijo tudi prazne prostore, saj novo listje poæene ponovno øele konec poletja ali jeseni. Da bi v vrtu œim dlje cvetelo in bi se hkrati izognili vsakoletnemu sajenju enoletnic, poseæemo po skrbno izbranih trajnicah. Poleti cvetijo Ameriøki slamniki - Echinacea purpurea in sorte so skoraj nepogreøljivi na poletnih gredicah. Ne le, da nas oœarajo z velikimi socvetji, paœ pa le-ta zelo dolgo ostanejo lepa. Œe stara socvetja odstranimo, dodatno spodbudimo razvoj novih, stranskih. Kot zanimivost naj navedem, da se mnoge vrstnate sorte po obstojnosti socvetij obnesejo øe bolje. Na træiøœu je danes veliko novih sort, æal pa niso vse tako trpeæne in dolgoæive kakor»klasiœne«sorte, kot so npr. Echinacea purpurea Magnus, Rubinstern, Alba, White Swan Gajlardije, kokarde ali trobojnice, kot jim reœejo nekateri, po obliki socvetij spominjajo na omenjene slamnike, le da zastopajo drug barvni spekter. Sorta Gaillardia x grandiflora Burgunder nas oœara z nenavadno, nekoliko zamolklo rdeœimi socvetji, Amber Wheels v zlato rumeni, Kobold je niæja sorta (30 cm) v rdeœi in rumeni kombinaciji. Tudi te rastline so bolj kratkoæivega znaœaja, a nas bodo na sonœnih in odcednih mestih razveseljevale vsaj dve ali tri poletja. Helenij - Helenium autumnale in sorte je nekoliko redkeje uporabljena rastlina, ki se zaradi svoje viøje rasti lepo poda na sredino ali v ozadje gredic. Øe posebno, œe odstranimo nekaj prvih odmrlih socvetij, nas z rumeno, oranæno ali rdeœo razveseljuje do zgodnje jeseni. Œe nam bolj ustrezajo nekoliko niæje in razvejane rastline, ga sredi pomladi pinciramo. Jetiœniki so raznolik rod, ki ponuja tako pritlehne, visoke, spomladi in poleti cvetoœe, trajne kot enoletne rastline. Nas bodo na tem mestu zanimali predvsem dolgocvetoœi v poletnem obdobju. En bolj zanesljivih je vsekakor sorta dolgolistnega jetiœnika Veronica longifolia Blauriesin, ki julija na 80 cm visokih Lepe oœke Maœja meta

7 Cvetoœe ideje Ameriøki slamnik steblih razvije vijoliœasto-modra, ozka socvetja. Po postavi enaka, a svetlo roænata, je sorta Pink Damask. Zelo uporabni so tudi klasnati jetiœniki Veronica spicata. Red Fox je œudovita temno roænata, le do 30 cm visoka sorta. Mehiøki oæep, predvsem sorti Agastache Blue Fortune in Agastache rugosa f. albiflora ( Alba ), prva v svetlo vijoliœasti, druga v beli barvi bogato in dolgo cvetita od sredine poletja dalje. Oæep œez zimo ne sme biti v zamoœenih in zelo zbitih tleh, sicer propade in ga lahko gojimo le kot sezonsko rastlino. Maœja meta Nepeta x faassenii je ena tistih rastlin, ki ne le dolgo cvetijo, paœ pa je njihovo cvetenje moæno spodbuditi øe enkrat. Kjer se dobro poœuti, svoje vijoliœaste cvetove razpira celo poletje. Ker pa se lahko øop poganjkov v drugi polovici poletja zaradi bujne rasti in kakøne nevihte poleæe, jo krepko poreæemo in odgnala ter cvetela bo øe enkrat na pragu jeseni. Cvetijo vse poletje in jeseni Jetiœnik Gavre so naravnost neverjetne, saj neumorno cvetijo od druge polovice maja do zmrzali v pozni jeseni. Kot trajnico sadimo predvsem vrsto Lindheimerjevo gavro (Gaura lindheimeri), ki na dolgih, tankih in redko olistanih steblih razvijajo metuljœkom podobne cvetove v beli barvi z rahlim roænatim nadihom. Poznamo tudi roænato cvetoœe in veœ razliœno nizkih sort, ki pa so vse mnogo manj prezimno odporne. Tudi Lindheimerjevo gavro je nujno potrebno saditi v zelo odcedna, najbolje nekoliko dvignjena tla na soncu. Lepe oœke so primerne za ljubitelje sonœno rumene barve. Pogosto sadimo predvsem velikocvetne Coreopsis grandilfora ter vretenœaste lepe oœke Coreopsis verticillata. Prve imajo bujnejøe, lahko tudi vrstnate cvetove in so kratkoæiveœi, priporoœljivo pa jim je odstranjevati tudi odcvetele cvetove. Vretenœaste lepe oœke so zelo trpeæne in dolgoæive, imajo drobnejøe cvetove in moœno deljene liste. Oboje cvetijo od zaœetka poletja do zmrzali in se odliœno poœutijo na sonœni legi. Œapljevec - Erodium variabile Bishop s Form je zelo nizka rastlina za skalnjake in grobove, ki se odene v roænato poleti in jeseni. Sadimo ga na zelo odcedna tla, œe je moæno tudi na nekoliko bolj zatiøne lege, saj ga mrzle in vlaæne zime kaj hitro uniœijo. Zgoraj navedene trajnice so le majhen del raznovrstne skupine poleti cvetoœih rastlin, ki nam pomagajo prebroditi poletje do prvih jesenskih cvetov in lepo obarvanega listja. Matic Sever Spodbudimo ponovno cvetenje Po cvetenju rododendronov previdno in počasi odstranimo vse cvetne popke. Če se je zemlja posedla, jim pred poletjem dodamo še plantella specialno zemljo za rododendrone. Manjkajočo specialno zemljo razporedimo v širini krošnje. Za ohranjanje vitalne rasti in boljše cvetenje v prihodnjem letu jim dodamo tudi plantella specialno gnojilo za rododendrone, ki ga plitvo vkopljemo. 7

8 Rastline iz daljnih krajev Medovita amorfa - indigovec Amorfa fruticosa ali indigovec, razvejana grmovnica iz druæine metuljnic, na nevsiljiv naœin krasi enega od vhodov v Botaniœni vrt Univerze v Ljubljani. Ne spomnim se, kdaj bi nazadnje kakøna rastlina povzroœila tolikøno obœudovanje, a bi hkrati imela toliko nasprotnikov iz vrst ljubiteljev narave. Rod Amorfe izvira iz osrednje in jugovzhodne Amerike. V Evropo je bila prineøena æe leta Prve evropske turiste je v Ameriki oœarala s svojo sposobnostjo zaraøœanja in utrjevanja breæin, hkrati pa tudi z videzom. Je gosto razvejana grmovnica, ki zraste od 2,5 do 3m visoko. Rada ima niæinska rastiøœa, reœne bregove in robove jezer. Ima pernato sestavljene liste iz sedmih do desetih parov. V mladosti so dlakavi, kasneje pa gladki in goli.cveti v grozdastih socvetjih, dolgih okoli deset centimetrov, temno vijoliœaste barve. Moœno poudarjeni rumeni praøniki privabljajo œebele, pa tudi metulje. Ko opraøeni cvetovi dozorijo, lahka semena v majhnih strokih padajo v vodo in se z reœnim tokom hitro øirijo. Da se amorfa hitro øiri v ravninskih obreœnih predelih in okoli jezer v naravnem okolju je razlog, da so jo botaniki po vsej juæni in osrednji Evropi uvrstili na seznam invazivnih rastlinskih vrst. Sicer pa je cenjena gojena okrasna grmovnica zelo pomembna tudi v œebelarstvu. Njena medonosnost je visoko spoøtovana in med, ki ga œebele pridelajo s paøo na cvetovih amorfe, je kulinariœna specialiteta. Idealna za breæine Gojenje amorfe ni zahtevno, ustrezajo ji vsaka tla, da le niso zamoœvirjena, najrajøi ima sonœna rastiøœa. Ne zahteva posebne nege, tudi v skromnih tleh bo lepo cvetela. Œe pa æivite ob reki ali jezeru, lahko njeno nekontrolirano øirjenje v naravno okolje prepreœite z odstranjevanjem odcvetelih cvetov. Idealna je za zasaditev breæin, saj odliœno veæe talno podlago in lepo cveti. Sadike amorfe lahko kupite v vrtnih centrih ali pa jo uspeøno vzgojite iz semena. Sploøno mnenje, da je amorfa økodljiva invazivna vrsta, danes ni veœ tako aktualno. Je medonosna, iz katere œebelarji pridobivajo med visoke kakovosti. Iz njenih izvleœkov izdelujejo insekticide in repelente za æuæelke, dodajajo jih celo v proizvodnji parfumov, zaœimb in margarine. Njeno drobno seme vsebuje olja, terpene, ki se uporabljajo v farmacevtski industriji pri pripravi zdravil za bolezni srca in æivœevja. Kot metuljnica je pomemben fiksator duøika v tleh, njene nadzemne dele pa so æe ameriøki domorodci uporabljali za pletivo in za nastiljanje. Gosto grmovje amorfe je v naravi tudi idealno zatoœiøœe za æivali. Amorfa pred vhodom v Botaniœni vrt v Ljubljani. Ker vsebuje indigo pigment, od koder izvira njeno drugo ime, so iz nje pridobivali modro barvilo. Koliœine pridobljenega barvila so prenizke za industrijsko proizvodnjo, se pa v zadnjem œasu amorfa vse bolj uporablja v proizvodnji biomase. Na Hrvaøkem so poizkusi z amorfo v gozdarstvu dali zanimive rezultate. Zaradi gostih in drobnih poganjkov, ki so æe v drugem letu rasti primerni za æetev, daje visoke hektarske donose biomase glede na vloæeno delo, saj ni stroøkov s plantaænim sistemom sajenja. Rastlina se na Hrvaøkem, v ravninskih gozdovih ob reki Savi, izredno dobro in hitro razmnoæuje sama. Meta Øepic Foto: Sreœko Cigale Proč s plevelom med tlakovci! Včasih se plevel in trava razrasteta tam, kjer si najmanj želimo, s čimer motita lep videz negovanega vrta ali drugih tlakovanih površin. Trava in plevel se zelo hitro razraščata tudi na peščenih površinah dvorišč, moti nas tudi na grobovih, tlakovanih dovoznih poteh dvorišč in škarpah. Pravzaprav se pojavita povsod tam, kjer je vsaj minimum življenjskega prostora, zato je v takih primerih najbolje uporabiti učinkovit pripravek Plantella Total-R, ki je pripravljen za takojšnjo uporabo in ves plevel popolnoma zatre. Namenjen je zatiranju enoletnih in globoko zakoreninjenih trajnih plevelov, vključno z regratom, kislicami, koprivami, slakom in osatom. Plantella Total-R plevel uniči skupaj s korenino in zagotavlja dolgotrajen učinek, zato bo okolica vaše hiše urejena.

9 Zelenjava v viseœi koøari Danes veliko ljudi poleg denarja in œasa pesti tudi prostorska stiska, tako imajo vse manj stika z zemljo in poæivljajoœim zelenjem. A œe imamo vsaj balkon ali atrij, si na njem lahko uredimo svoj zasebni zeleni kotiœek za sprostitev in gojenje priljubljenih rastlin. Da bi zadrego z zelo omejenim prostorom kar najbolje reøili, pa je pomembno, da vrt zasadimo tudi v tretji razseænosti v viøino. Pri tem si pomagamo s policami, koriti, œebri, lonci... Ko zmanjka prostora za korita in lonce, nam dodatno moænost za gojenje rastlin dajejo viseœe koøare ali obeøanke. Viseœe koøare, ki jih lahko obesimo ob vhodna vrata, ob stene, na stopniøœe, tramove ali prosto stojeœe opore, so vabljiva moænost predvsem za ljubitelje cvetoœih sobnih rastlin, saj te z barvnimi in teksturnimi kombinacijami dopolnjujejo prostor. Pri postavitvi moramo paziti predvsem na to, da mesto ni preveœ na prepihu, da ni izpostavljeno soncu ves dan in seveda, da koøare ne ovirajo prehoda. Z viseœimi koøarami se, podobno kot pri drugih zasaditvah v posodah, izognemo tudi pletju. Pri tem pa obeøanke, ki nas popeljejo v œase avstro-ogrskih æelezniøkih postaj ali topliøkih promenad, niso vabljive zgolj za vrtnarske romantike, ampak v njih vidijo svojo priloænost tudi vrtnarski praktiki. Veliko vrtnin ter zlasti diøavnic in zeliøœ, ki so duøa dobre kuhinje, po eni strani s svojo lepoto in vonjem lahko tekmuje z okrasnimi rastlinami, po drugi strani pa so dodatki za kuho, zasajeni na balkonu, tako vedno pri roki. Poleg tega nam zeliøœa»pomagajo«tudi pri preganjanju muh in komarjev v bivalnih prostorih. Izberimo najprimernejøo V trgovinah lahko izbiramo med razliœnimi izvedbami viseœih koøar, ki jo lahko nadomestijo tudi odsluæeni lonœki, skodelice, juøniki ali pa jo izdelamo iz æice ali øibja. A ne glede na to, kakøne so naøe kreativne sposobnosti, zaæeleno je, da se material, barva in oblika koøare ujemajo z rastlinami, ki so v njej posajene. Ker so zasajene, zlasti sveæe zalite koøare, teæke tudi do 10 kilogramov, moramo zanje zagotoviti dovolj moœan in varen nosilec, ki bo nosil koøaro na tritoœkovnem obeøalnem sistemu iz kovinskih verig. Viseœih koøar ni teæko zasaditi. Najprej si izdelamo okvirni naœrt razporeditve, ki jo æelimo, in preverimo, ali bodo imele dovolj prostora v njem prav vse rastline. Paziti moramo tudi na to, da skupaj zasadimo rastline s podobnimi zahtevami glede lege, sadilnega substrata in potreb v zvezi z njihovo oskrbo. Kaj damo v koøaro? Polkroæno koøaro zaœnemo pripravljati tako, da jo postavimo na vedro (da se ne premika) in jo z notranje strani obloæimo s øotnim mahom, ki bo zadræeval vlago. Na plast mahu poloæimo œrno plastiœno vreœko, folijo ali kokosovo preprogo, v katere izreæemo nekaj lukenj, da voda lahko odteka. Na to podlago nasujemo meøanico øote in vrtne prsti, øe boljøa pa je plantella univerzalna vrtna zemlja, ki je izredno bogata z organskimi snovmi, je idealna za sajenje in presajanje vseh vrst vrtnih, okrasnih in sadnih rastlin. Vsebuje dovolj hranil za pribliæno mesec dni, nato pa priporoœamo redno vsaj dvakrat tedensko dognojevanje s tekoœim organskim gnojilom na osnovi morskih alg bio plantella vrt, ki je primeren za vse vrtnine. Paradiænik Hundreds and Thousands Tako z viseœimi koøarami razen, da jih redno in dovolj izdatno zalivamo v poletni vroœini nimamo veliko skrbi. Dragan Ænidarœiœ Rastline, ki so primerne za viseœo koøaro Vrtnine Diøavnice in zeliøœa Okrasne rastline nizki (œeønjev) paradiænik drobnjak viseœe pelargonije solata meta okrasni sladki krompir nizki fiæol bazilika torenija nizki grah timijan lobelija peterøilj poveøavi roæmarin viseœi slak listna zelena meta nagelj paprika (œili) plahtica moljevka vrtna kreøa meta surfinija rukvica øetraj drobnocvetna æametnica portulak (toløœak) majaron, origano modra marjetka øpinaœa pehtran novogvinejska vodenka blitva æajbelj verbena jagode luøtrek kurja œeønjica melisa afriøki smilj kumina bakopa koriander poveøava begonija sivka plazeœa øopulja Zelenjava in zeliøœa v viseœih koøarah Izziv v vrtu 9

10 Vse o teæavah pri gojenju vrtnic Vrtnice so zdaj v polnem razcvetu, øibijo in kitijo se z razkoøjem cvetov in vonjav v pisani paleti barv, s œimer pritegnejo poglede mimoidoœih. Vrtnice pogosto uvrøœamo med svoje najljubøe cvetlice na vrtu, vendar pa nikakor ne moremo reœi, da so tudi najmanj zahtevne. Teæave so povezane z zemljo, mikroklimatskimi pogoji ali pa z napadi bolezni in økodljivcev. Vse o... Tudi za vrtnice velja pravilo, da je bolje prepreœevati kot zdraviti. Najpomembnejøe je skrbno opazovanje in takojønje ukrepanje ob najmanjøih nepravilnostih, kar nam lahko prepreœi marsikatero nevøeœnost in nepotrebno økropljenje. Na sploøno velja, da lahko bolezni na vrtnicah precej uspeøno prepreœujemo s sajenjem odpornih sort in uporabo ekoloøkih varovalnih sredstev na osnovi njivske preslice bio plantella natur-fr in sojinega lecitina bio plantella super-fr, ki okrepita celiœne stene rastlin ali pa ovijeta rastline s posebno prevleko, skozi katero glive, povzroœiteljice bolezni, ne morejo prodreti. Najpogostejøe bolezni vrtnic Œrna listna pegavost vrtnic Velja za najhujøo gliviœno bolezen vrtnic. Zanjo so znaœilne rjavoœrne pege z nazobœanim robom, ki se pojavijo na listih. Najprej se pojavijo na starejøih, nato se selijo tudi na mlajøe. Napadeni listi porumenijo in sœasoma odpadejo. Rastline so lahko æe sredi poletja brez listov, vendar se vrtnica trudi, da bi te liste nadomestila in poæene na novo. Ti nedozoreli poganjki v hudem mrazu pozimi pozebejo. Bolezen se najprej pojavi na vrtnicah, ki rastejo v preteækih tleh, na izpostavljenem senœnem mestu. Odpadle liste poberemo in jih odstranimo, po moænosti seægemo. Bolezen uœinkovito prepreœujemo z naravnim varovalnim pripravkom na osnovi preslice bio plantella natur fr, ob prvih znakih napada pa uporabimo registrirani fungicid. Øipkova rja Rja se najpogosteje pojavlja na vrtnicah vzpenjavkah in œajevkah. Najprej opazimo rumene pegice oz. razbarvanja listov na zgornji strani, medtem ko se na spodnji pojavijo znaœilni kupœki trosov, oranæne ali rjave barve. Tudi tu je potrebno redno odstranjevanje okuæenih delov, preventivno økropljenje z naravnim varovalnim sredstvom na osnovi preslice bio plantella natur-fr, ko pa se bolezen æe razvije, økropljenje s fungicidom vivera quadris. Pepelasta plesen Z razliko od drugih bolezni se pogosteje pojavlja v vroœih dneh. Na listih opazimo sivobele madeæe, ki se vœasih razøirijo po celem listu, cvetnih popkih in mladih poganjkih. Obolele dele odstranimo in rastlino poøkropimo s fungicidom vivera quadris. Bolezen uœinkovito prepreœujemo z rednim økropljenjem z varovalnim sredstvom na osnovi sojinega lecitina bio plantella super-fr. Rak na vrtnicah Se pojavi po razliœnih poøkodbah vrtnic, saj se rastlina okuæi skozi rane. Okuæeni poganjki prenehajo rasti in se belo ali rjavo obarvajo. Takøen del je treba popolnoma izrezati, rastlino pa poøkropimo z bakrovim fungicidom. Mozaiœni virus vrtnic Povzroœa ga virus, ki je v svetu precej razøirjen. Na vrtnici opazimo polja rumene in zelene barve na listih obolelih rastlin. Cvetovi postanejo lisasti. Vrtnice so zaradi bolezni bolj obœutljive na mraz. Edini naœin prepreœevanja øirjenja bolezni je odstranitev obolele rastline. Najpogostejøi økodljivci na vrtnicah Prøice Na napad prøic pomislimo, ko opazimo temno rdeœe liste, ki se suøijo in odpadajo. Rast vrtnice se upoœasni. Vœasih vidimo okoli okuæenih delov pajœevine. Prøice se najbolje poœutijo v vroœem in suhem vremenu. Blaæji napad lahko uœinkovito zatremo z uporabo naravnega akaricida na osnovi kalijevega mila bio plantella aktiv, ob moœnem napadu pa uporabimo akaricid vivera vertimec. Tripsi ali resarji Naredijo najveœ økode na cvetnih popkih, ki se zaradi napada ne odprejo ali pa ostanejo cvetovi nenavadnih oblik, se razbarvajo ali porjavijo. Poøkodovane dele rastlin pridno odstranjujemo, rast- Vrtnica Rosenfee odporna floribunda. Polæasta øipkova grizlica.

11 Pepelasta plesen Obolele dele odstranimo in rastlino poøkropimo s fungicidom vivera quadris. Uøi uspeøno zatiramo z naravnim insekticidom bio plantella kenyatox verde, v zelo hudih primerih pa uporabimo vivera chess. Œrna listna pegavost Bolezen prepreœujemo z bio plantella natur F-R. Odpadle liste poberemo, odstranimo (seægemo). Ob prvih znakih napada uporabimo registrirani fungicid. Mozaiœni virus vrtnic Edini naœin prepreœevanja øirjenja bolezni je odstranitev obolele rastline. Øipkova grizlica Odpadlo listje odstranimo (seægemo). Vse o... Prøica Blaæji napad uœinkovito zatremo z bio plantella aktiv. Pri moœnejøem pa uporabimo vivera vertimec. Øipkova rja Preventivno økropimo z bio plantella natur F-R. Okuæene liste odstranjujemo in økropimo s fungicidom vivera quadris. Zavijaœi listov Vse zvite liste odstranimo (seægemo). Pena liœinke slinarice Neæno odstranimo z milnico. Rak Takøen del moramo popolnoma izrezati, rastlino pa poøkropiti z bakrovim fungicidom. 11

12 mene madeæe. Zato obœutljivejøe vrtnice jeseni pokrijemo s smreœjem ali slamo. Teæka tla in zastajanje vode Œe opazimo, da so zaœeli rumeneti starejøi listi, lahko pomislimo tudi na gnitje korenin zaradi zastajanja vode v tleh. Pomembno je, da hitro zrahljamo zemljo ob rastlini in po potrebi tla zalijemo s sredstvom proti koreninski gnilobi vivera proplant. Œe se stanje ne izboljøa, vrtnico jeseni presadimo na drugo mesto. Vse o... lino pa poøkropimo z naravnim insekticidom bio plantella aktiv. Zavijaœi listov Zvijajo liste, v vsakem zvitem listu pa lahko najdemo zeleno gosenico. Vœasih se økodljivec loti tudi popkov, pri katerih najdemo objedene vrhove. Zvite liste odstranimo in seægemo. Øipkova grizlica Grizlica moœno objeda liste, da ostanejo samo øe æile. Napadeni so tudi mladi poganjki in obrezana mesta na rastlini. Zimo preæivijo v zapredku, v kupu odpadlega listja, zato je potrebno listje, ki odpada, skrbno odstranjevati in seæigati. Obrezana mesta na vrtnici premaæemo s cepilno smolo bio plantella arbosan. Posledica napada øipkove grizlice. slediœno lahko pojavijo tudi mravlje. Uøi uspeøno zatiramo z naravnim insekticidom bio plantella kenyatox verde. Ob zelo hudem napadu pa uporabimo vivera chess. Rastline økropimo v zgodnjem jutru. Pomanjkanje hranil Vœasih za slabo rast in cvetenje vrtnic niso krivi økodljivci ali bolezni, temveœ pomanjkanje hranil. Kloroza Vrtnice na preveœ apnenih tleh hitro pokaæejo znake kloroze, ki se kaæe kot rumenenje listov zaradi pomanjkanja æeleza ali mangana. Rastline poøkropimo s foliarnim plantella tekoœim æelezom in predvsem zemlje nekaj œasa ne apnimo. Propadanje popkov V mokrem vremenu se vœasih zgodi, da se popki ne odprejo in na koncu propadejo. Pojav je pogostejøi pri sortah z velikimi neænimi cvetovi, najbolj na senœnih rastiøœih. Vrtnica Apricola ADR, odporna floribunda. Nevenka Breznik Uøi na vrtnicah Pogost økodljivec na vrtnicah je vrtniœna uø, ki najraje napade mlade liste, poganjke in popke. Vrtnica zastane v rasti, listi pa se deformirajo in zvijajo. Ker uøi izloœajo mnogo sladke tekoœine, se po- Spremenljivi klimatski ali mikroklimatski pogoji Zmrzal Listi rastline, ki jo je prizadel mraz, se zgubajo in porjavijo, vœasih opazimo ru- 12 Pokažite nam svojo vrtnico! GAIA VABI in NAGRAJUJE V tem času so vrtnice najlepše, pravi ljubitelji pa zagotovo ne morejo mimo čudovitih cvetov brez fotografskega aparata v rokah. Če sami njihove lepote še niste ovekovečili, vam ponujamo dodatno spodbudo, da to storite čim prej. Izbiramo namreč najlepšo vrtnico. Fotografije pošljite na naslov: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali na e-naslov: gaia@klubgaia.com do , objavili pa jih bomo na spletni strani Kluba Gaia Tri najlepše bomo nagradili s praktičnim Plantellinim paketom za vrtnice, ki vsebuje: membransko gnojilo Plantella Formula 365 za vrtnice, ekološki insekticid iz naravnega piretrina Bio Plantella Flora Verde in ekološko krepilno sredstvo iz sojinega lecitina Bio Plantella Super-FR.

13 Vpraøanja naøih œlanov?krompir se æe veœ let zapored posuøi pred obiranjem. Kako lahko to prepreœim? Tudi koloradskih hroøœev je vsako leto veœ in jih ne morem ustaviti. Milka iz Borovnice!Æelja vsakega ljubitelja vrtnarjenja je, da bi pridelal œim veœ gomoljev najboljøe kakovosti. Izmed bolezni je prav gotovo najbolje znana krompirjeva plesen, v zadnjem œasu pa je vse bolj nevarna tudi œrna listna pegavost krompirja. Krompirjeva plesen v kratkem œasu povsem uniœi krompirjeve nasade. Na zgornji strani listiœev se pojavijo rumeno-rjave pege brez izrazitih obrisov. Te kmalu postanejo temno rjave ali temno sivkaste in se naglo øirijo. Na spodnji strani listov je ob robu peg ob deæevnem vremenu ali zjutraj ob rosi vidna sneæno bela plesniva prevleka. Na sosednje rastline se gliva øiri ob vetru in deæju. Napredovanje bolezni lahko zadræi vroœe in suho vreme, toda, takoj ko se razmere spremenijo, se bolezen øiri naprej. Ko krompir strne vrste, pa vse do obdobja konca intenzivne rasti ga je treba varovati s pripravkom vivera ridomil, s katerim varujemo tudi paradiænik. Bolj odporne sorte utrdimo s pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f. Med økodljivci pa krompir najbolj ogroæajo koloradski hroøœ in strune. Ob mnoæiœnem pojavu koloradskega hroøœa uporabimo zelo uœinkovit pripravek vivera karate zeon. Hroøœe v ekoloøkem varstvu redno pobiramo in økropimo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora verde. Kaj lahko naredim, da bodo moje kumare in œebula ostali zdravi? Silvo iz Iæakovcev!Œebulna plesen je gospodarsko najpotratnejøa bolezen œebule. Pogostejøa je v hladnem in vlaænem vremenu. Najprej se pojavijo bledo rumene pege na mladih listih. Pege se kasneje poveœajo. Okuæba se prenese tudi na œebulice, ki postanejo mehke in zgubane ter v shrambi moœno gnijejo. Kumarno plesen najdemo na kumarah, buœah, lubenicah in dinjah. Napad prepoznamo po pegah, ki so okrogle oblike. Barva teh peg je najprej klorotiœna, pozneje pa postane rjavo-rdeœa do temno rjava. Øirijo in se med seboj zdruæujejo tako, da lahko zajamejo cel list. Med najpomembnejøe preventivne ukrepe poleg seæiganja rastlinskih ostankov sodi tudi kolobar. Na isto mesto naj ne pridejo obœutljive rastline dve do tri leta. V juniju so razmere øe naprej zelo ugodne za razvoj kumarne, paradiænikove (krompirjeve) in œebulne plesni, zato je potrebno rastline varovati pred okuæbami. Za varstvo priporoœamo predvsem rabo fungicidov s sistemiœnim ali delno sistemiœnim delovanjem. Proti kumarni in œebulni plesni lahko ukrepamo s pripravkoma vivera ridomil ali vivera quadris. Kaj lahko naredim, ko se na fuksijah in paradiæniku pojavi bela leteœa muøica? Kaj je to? Simon iz Ljubljane!Gre za økodljivca, ki mu pravimo rastlinjakov øœitkar. Veœjo økodo povzroœa v vroœem poletju. Zasledimo ga na primer na fuksiji, kjer je najpogostejøi økodljivec, hibiskusu, pelargoniji in verbenah, kjer povzroœa rumenenje listov. Rastlinjakov øœitkar je reden gost tudi na surfinijah, posebno œe rastejo v bliæini fuksij. Odrasli osebki in liœinke izloœajo medeno roso, ki povzroœa sajavost rastlin. Økoda pri paradiæniku se odraæa v manjøem pridelku in grdem videzu plodov. Napadene rastline zaostajajo v rasti in razvoju ali celo propadejo. Rastlinjakov øœitkar povzroœa økodo øe posredno, ker prenaøa rastlinske viruse. Økodljivca v naøem vrtu ali na okenski polici najlaæe opazimo na bio plantella lepljivih ploøœicah, ki imajo privlaœno obliko metuljœka. Z njimi ulovimo odrasle økodljivce in omejimo odlaganje jajœec ter naknadno økodo, ki jo povzroœajo liœinke. Za prepreœevanje økode na okrasnih rastlinah veœkrat økropimo z naravnim insekticidom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde. Ob hujøem napadu rastline lahko poøkropimo z moœnejøim pripravkom vivera karate zeon. Strokovnjak svetuje 13

14 Ekoloøko vrtnarjenje Vrtnine za vroœa poletja Poleti je v zelenjavnem vrtu vrhunec sezone. Takrat nas pri pridelavi pogosto pestijo razliœne neugodne vremenske razmere. V zadnjih letih smo se pogosto sreœali z zelo vroœimi, a suhimi poletji. Da bi se izognili dodatnim teæavam zaradi vroœine je dobro, œe smo na takøne pridelovalne razmere œim bolje pripravljeni. Reøitve so skrite æe v kolobarju Iz naœrta kolobarja je za vsako gredo ali poljino posebej predvideno, katere zelenjadnice bomo v poletju sejali ali sadili. V ta namen je dobro sestavljen naœrt kolobarja zelo priroœen pripomoœek, saj lahko po spravilu zgodnjih pridelkov zelenjave iz vrtov kmalu sledi setev ali sajenje naslednjih, poletnih kultur. Namakanje je nujno Voda je odloœilna za kakovostno pridelavo zelenjave. Tudi œe pridelujemo zelenjavo za lastne potrebe, vodo do dajamo redno in v enakomernih obrokih. V glavnem velja, da gojene zelenjadnice na dan niso sposobne porabiti veœ kot 20 litrov vode/m 2. Zato jo dodajamo veœkrat na dan, v enakomernih ter preko celega dne razporejenih koliœinah. Najbolje, œe jo dodajamo s pomoœjo kapljiœnega sistema, kjer voda iz posebnih namakalnih cevi kaplja po kapljicah in poœasi ter enakomerno namaka tla blizu gojenih rastlin. Œe bomo kapljiœno namakanje kombinirali s pridelavo zelenjave na tleh, prekritih s folijo iz polietilenskih materialov ali s kakøno drugo vrsto naravnih prekrivk za tla (listje, slama, ), bomo tudi v zelo vroœih in suhih poletjih uspeøno gojili zelenjavo. Le s kapljiœnim namakanjem bomo priøli do visokih in kakovostnih pridelkov zelenjave. Ostali naœini roœnega zalivanja s pomoœjo zalivalk za vodo ali zalivanja z roøenjem po poletno razgretih in vroœih rastlinah so preveœ tvegani in nas lahko pripeljejo do dodatnih teæav z rastlinskimi boleznimi. Zato je bolje, da se takønim naœinom namakanja izogibamo, saj dodajamo vodo v neenakomernih in prevelikih enkratnih koliœinah, ki jih rastline v kratkem œasu niso sposobne porabiti. Velik del tako dodane vode je za gojene rastline izgubljen zaradi povrøinskega odtekanja, izhlapevanja in izgub v globino tal. V izredno vroœih in pripekajoœih poletnih dnevih je obœasno neæno in kratkotrajno roøenje opraviœljivo le, œe smo ga opravili z rahlo ogreto vodo in v zgodnjem dopoldnevu, ko bomo rastline na tak naœin osveæili, ne pa namakali. Direktna setev semen ali pridelava iz sadik? Za pridelavo zelenjave v poletjih, ko se dnevna temperatura dvigne na 30 C ali veœ in so tudi noœi toplejøe od 18 C, je potrebno nove zasaditve ali setve opraviti pozno popoldan - pred veœerom, ali zelo zgodaj zjutraj. Vsekakor je za dober vznik posejanih semen potrebno setveni sloj tal (setvenico) dobro navlaæiti øe pred setvijo. Vlaæimo jo tudi po setvi, vse do vznika. Œe smo se odloœili za setev semen, je za poletni œas pridelave vsekakor bolje izbrati setev v vrste kot vse povprek. S setvijo v vrste lahko zasnujemo posevek z ustrezno medvrstno razdaljo. V vrsti po vzniku sledi redœenje rastlin, da rastlinam zagotovimo dovolj æivljenjskega prostora. S setvijo v vrste za spravilo v poznem poletju sejemo: nizek fiæol, grah, korenœek, rdeœo peso, œrno redkev, rumeno kolerabo,. S setvijo povprek redkeje snujemo posevke, a za poletni œas spravila mladih listov radiœa solatnika je takøna setev priroœna reøitev. Za pobiranje pridelkov zelenjave v osrednjem poletju posevke rajøi zasnujemo s sadikami s koreninsko grudo. Sadike vzgojimo v gojitvenih ploøœah in jih v primernem razvojnem stadiju (vsaj 4-6 listov) presajamo na stalno mesto. Sadika, ki ima v koreninski grudi dobro razvit koreninski sistem, bo tudi v vroœih poletjih, ob ustreznem namakanju, takoj nadaljevala s svojo rastjo in razvojem. Na takøen naœin si tudi za poletje lahko pridelamo npr. glavnato solato ali zasnujemo pridelavo: glavnatega radiœa, endivije, rdeœe pese, pora - za pozno poletni ali jesenski termin spravila. V primeru suhih tal okopavamo Ena izmed posledic vroœega poletja so tudi izsuøena tla. Pomanjkanje talne Bazilika in paradiænik sta izjemno dobra soseda, tu na zastirki iz listja. V ekoloøkem vrtu je zaæeljen tudi ognjiœ. Poletni radiœ solatnik reæemo vse poletje. 14 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

15 Sinergija vrtnin v meøanem posevku. S setvijo v vrste ustvarjamo medvrstne razdalje. Visok in nizek fiæol s œiœeriko skupaj dobro uspevajo. Koprc in oœarljivi listi blitve v kombinaciji. vlage in dodatno izgubljanje talnih vodnih rezerv poleti øe posebna teæava. Odpravljamo jo z namakanjem, zastiranjem tal ali v primeru nepokritih tal z okopavanjem. Velja nepisano pravilo, da bolj kot so tla izsuøena, bolj in redno jih plitvo, povrøinsko okopavamo. Na tak naœin prepreœujemo nastanek zaskorjenosti tal in prekinjamo kapilarni dvig vode iz globljih plasti tal, kjer je voda øe na rezervi. S pomoœjo tega mehanskega ukrepa bomo v tleh zadræali veœ vode, ki jo bodo lahko porabile gojene zelenjadnice. Pisan izbor poletnih zelenjadnic Poleti je izbor zelenjave øe posebej bogat. Veœina od pomladi naprej gojenih rastlin v tem œasu ponudi svoje pridelke. Poleti je glavni œas za toplotno zahtevne zelenjadnice. Med njimi so na prvem mestu plodovke (paradiænik, paprika, kumara, jajœevec, buœke, melona, lubenica), ki popestrijo barvitost v vrtu. Za veœino plodovk velja, da bodo bolje uspevale v rastlinjakih. A v vroœih poletjih je v njih øe bolj vroœe in suho, tako da ne smemo pozabiti, da je rastlinjak treba zraœiti. To pomeni, da mora ostati odprt œez dan in tudi preko noœi. Na prostem pridejo v tem œasu na vrsto stroœnice. Dobro poznanima stroœnicama fiæolu (nizek ali visok) in grahu (za stroœje ali za zrno) dodamo øe œiœeriko, ki je toploljubna mediteranska rastlina in v vroœih poletjih dobro uspeva. Nekoliko veœ teæav bomo imeli s pridelavo solatnic. Œe æelimo pridelati glavnato solato v juliju, moramo izbirati za poletje primerne sorte, ki ne uhajajo v cvet. Sicer je poletje œas za druge solatnice, kot so endivija in radiœi. Za poletje je primeren radiœ solatnik, ki ga sejemo æe od pomladi. Je primeren za rezanje listov kar vse poletje. Zgodaj poleti posejan poletni toløœak ali portulak, divja rukola ali rukvica in blitva, so primerni za rezanje listov in so bogata popestritev poletnih solat. Za poletno pridelavo so zanimive mnoge kombinacije meøanih posevkov, kjer si rastline med seboj pomagajo pri rasti. Lahko si dajejo oporo (npr. visok fiæol v sladki koruzi), druga drugo senœijo (npr. zelena v paradiæniku, koprc v kumarah), ali si pomagajo v boju zoper økodljivce (npr. øetraj v fiæolu). Zato velja tudi s pomoœjo meøanih posevkov poskusiti premostiti teæave, ki nam jih prinese vroœe in suho poletje. Igor Økerbot Ekoloøko vrtnarjenje NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 15

16 Ekoloøko vrtnarjenje Ohrovt naj nadomeøœa prehranske dodatke Œeprav je zima øe daleœ, pa je æe œas, da priœnemo saditi prve rastline, ki nas bodo hranile in tudi zdravile pozimi. Med njimi so prav gotovo na prvem mestu kriænice. Za jesensko in zimsko uporabo jih sejemo in presajamo ravno zdaj. Prav gotovo se na kakøni gredici æe pobrali nizek grah ali nizek fiæol. No, tukaj je sedaj idealno mesto za glavnati, brstiœni ali listnati ohrovt. Ohrovti sodijo v druæino kriænic. To pa je skupina rastlin, ki nam lahko jeseni in pozimi zagotovi odpornost za prehlade celo bolj, kakor pa razliœni prehranski dodatki. Zato je økoda zapravljati denar za pakete»umetnega«zdravja, ki lahko povsem brez teæav zrase tudi na vaøem vrtu. Zakaj bi sadili ohrovt? Mnoge øtudije dokazujejo, da vsebujejo ohrovti skupno najveœ antioksidantov. Brstiœni ohrovt Tako kot vse kriænice, vsebujejo tudi veœje koliœine glukozinolatov, ki pomembno vplivajo na odpornost telesa, velikansko koliœino vitaminov, tudi vitamina C, da ne omenjam øtevilnih rudninskih snovi. Pa øe veœ jih vsebujejo listi in majhne glavice na naøem zimskem vrtu. Poleg tega pa ima ohrovt øe eno posebnost, vsi ti vitamini in minerali ne propadejo tako hitro, œe rastlino hranimo v hladilniku ali v kleti (œeprav za to sploh ni potrebe, œe raste na naøem vrtu), tudi s krajøim kuhanjem ali peœenjem ne razpadejo. Okus ohrovta tudi ni tako kiselkast kakor pri zelju, zato ga lahko v manjøih koliœinah dodajamo vsem mesnim jedem in omakam, pa domaœi sploh ne bodo vedeli. Ravno obratno, okus omake»bolonese«je celo boljøi, œe dodamo nekaj ohrovta. Øe eno veliko prednost imajo ohrovti pred ostalimi kapusnicami. Niso obœutljivi na bolezni, celo økodljivci jih ne marajo. Tako ga obiœajno pusti na miru tudi najbolj zoprn økodljivec kapusnic, bolhaœ. Med vsemi kapusnicami je ohrovt daleœ najlaæje pridelati na ekoloøki naœin. Sem vas prepriœala, da boste letos na vrtu posadili nekaj sadik brstiœnega, listnatega in/ali glavnatega ohrovta? Spoznajmo to nezahtevno kapusnico Poznamo tri razliœne tipe ohrovta, najbolj je verjetno poznan glavnati ohrovt. Pozimi pa nam najbolj prideta prav brstiœni ohrovt in v zadnjih letih vedno bolj priljubljen listnati ohrovt. Glavnati ohrovt je precej podoben zelju, le da je povrøina listov moœno nagubana. V gubah se zadræuje zrak, zato je zelo odporen na mraz in je na vrtu lahko skoraj vso zimo, vsekakor pa do boæiœa. Potem pa ga v prehrani nadomestita listnati in brstiœni ohrovt. Tudi v Sloveniji lahko kupite seme razliœnih sort glavnatega ohrovta, ki se med seboj razlikujejo predvsem po zgodnosti in barvi listov. Œe boste malo bolj pobrskali po trgovinah, boste naøli tudi rdeœ glavnati ohrovt. Øe bolj raznolika ponudba je pri vrtnarjih, saj imajo laæji dostop do profesionalnega semena. Slovenci dobro poznamo tudi brstiœni ohrovt. Njegove majhne glavice zrastejo na moœnem steblu. Kakor vse kapusnice, je tudi brstiœni ohrovt rastlina hladnega in kratkega dne. Œe ga boste sadili prehitro, se bodo jeseni majhne glavice razcvetele. Seveda so tudi take uæitne, zato jih ne zavræemo. A je vseeno bolje, da brstiœni ohrovt sejemo in presajamo 16 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

17 øele v juniju, na Primorskem pa øe kasneje. Najmanj poznamo in cenimo listnati ohrovt, œeprav je pravzaprav najenostavnejøi in da najviøji pridelek. Poznamo veœ tipov listnatega ohrovta, najpogosteje sreœamo kodrolistnega zelenega. Primorci, predvsem pa Italijani bolj prisegajo na sredozemski tip, ki je nekoliko podoben palmi, pri nas lahko kupimo seme sorte Nero di Toscana precoce. Med sadikami pa boste prav gotovo naøli tudi rdeœelistni listnati ohrovt. Na Primorskem gojijo tudi domaœo sorto listnatega in glavnatega ohrovta. Ravno slednjega sem sreœala letos, ko sem predavala v Kanalu ob Soœi. Økoda, da o njem nihœe niœesar ne zapiøe, saj sodi prav gotovo tudi med naøe domaœe avjem (2,5 3 l/m 2 ). Namesto njega je øe bolje, œe uporabimo organsko gnojilo plantella organik K, ker kapusnice potrebujejo veliko kalija. Potresemo ga do 2 kg/10 m 2. Gnojilo uporabimo tik pred presajanjem sadik. Ne pozabimo na dognojevanje s pripravkom na osnovi morskih alg bio plantella vrt. Vse kapusnice, tudi ohrovte vzgajamo preko sadik. Poleti potrebujemo tri tedne, da vzgojimo primerno velike sadike. Zato priœnemo s setvijo v zaœetku junija in sejemo vse do sredine tega meseca. Kasneje je æe prepozno. Samo listnati ohrovt lahko po æelji sejete in tudi presajate æe vse od zaœetka maja. To pride prav, œe zanj izberete mesto na cvetliœnih gredicah ali celo v koritih. jemo øe gredico. Ne pozabite, brstiœni in listnati ohrovt sta veliki rastlini, zato potrebujeta kar veliko prostora. Razdalja med posameznimi rastlinami naj bo vsaj 50 cm, bolje pa je celo veœ. Pri glavnatem ohrovtu pa bo v vrsti zadoøœalo 40 cm, med vrsticami pa mora biti tudi 50 cm. Na enega druæinskega œlana posadimo 2 3 rastline brstiœnega ohrovta, 1 2 rastlini listnatega ohrovta in okoli pet rastlin glavnatega ohrovta. Dobro se razume z vsemi stroœnicami, zato lahko ohrovt sadimo tudi v fiæolove æiœnice. Med vrste ohrovta pa lahko posejemo nizek stroœji fiæol. Jeseni lahko okoli njega posejemo øpinaœo. V vrstice ohrovta pa lahko presadimo tudi zeleno. Poleti ne rabi posebne nege Vzdræevanje rahle zemlje in obœasno pletje je vse, kar potrebuje ohrovt. Tudi økodljivci in bolezni ga obiœajno ne prizadenejo preveœ. Suøno mora biti daljøe obdobje, da je res potrebno zalivanje. Øe takrat globoko namoœimo enkrat na teden, pa bo zadoøœalo. Pridelek zaœnemo pobirati, ko se priœnejo prve slane. Izjema je le listnati ohrovt, ki ga lahko pobiramo vse poletje obiramo spodnje liste po potrebi. Ekoloøko vrtnarjenje Listnati ohrovt v okrasni gredici. tohtone sorte zelenjave. Te pa so kakor vse ostalo premiœne in nepremiœne stvari naøa kulturna dediøœina, ki jo je treba ohraniti za zanamce. Vzgoja je preprosta Ker je tako preprosta, ni potrebno veliko zapisati. Ohrovti sodijo med poæreøne vrtnine, ki jih gnojimo s hlevskim gno- Pozabite na staro navado, ko so se sadike vzgajale na setvenici. Danes vzgajamo samo sadike s koreninsko grudo. To pomeni, da se korenin dræi zemlja. Zato posejemo seme v setvene ploøœe, kjer imajo lonœki premer 4-5 cm. V juniju je obiœajno æe vroœe in suho, zato pri presajanju najprej zalijemo jamico, ko pa presadimo vse sadike, dobro zali- Mnogi menijo, da je potrebno brstiœnemu ohrovtu jeseni odrezati vrh, drugi pa mu poreæejo liste, vehe. Ne eno ne drugo ni pametno storiti. Vrhove odøœipnemo samo v primeru, œe æelimo hitro veœji pridelek, na primer za kakøno prireditev. Pa øe takrat morajo biti spodnji brsti, glavice æe dobro oblikovani. S tem pospeøimo dozorevanje ostalih brstov. Listov, veh pa sploh ne poreæemo, saj ti pozimi varujejo brste pred pozebo. Obiœajno je to vse, kar potrebuje naø ohrovt za dober pridelek. Najpomembneje je, da se v juniju spomnimo nanj in ga posejemo ali pa nabavimo sadike pri najbliæjem vrtnarju. Miøa Puøenjak

18 Rebus: Kaj je prava reøitev? Pogosto so na prvi pogled znaki bolezni, okoljskega stresa, prisotnosti økodljivcev ali pomanjkanja hranil podobni. Dobro je, œe natanœno opazujemo simptome, saj ima na videz podobna teæava veœ kot en vzrok. Ekoloøko vrtnarjenje Preprosto venenje rastlin lahko pripiøemo preskromni oskrbi z vodo, boleznim ali poøkodbi korenin (voluhar, strune), previsoki temperaturi ter økodljivcem, ki vrtajo v deblo ali veje (modro sitce). Na sreœo ima veœina teæav veœ kot en razpoznavni znak, ki nam pomaga reøiti problem. Pred prehitrim zakljuœkom in neuœinkovitim ukrepom je dobro, da premislimo in raziøœemo vse moænosti za nastalo teæavo oz. se posvetujemo s strokovnjakom, ki ima ustrezno znanje in se z reøevanjem rastlin ukvarja vsakodnevno. Diagnoza in reøevanje teæav Prvi korak pri diagnozi bolezni ali kakem drugem rastlinskem problemu je zbiranje vseh dejstev, kar je za vrtnarja zaœetnika velik zalogaj. Treba se je nauœiti opazovati okolje, spremljati dejavnost insektov, dobra je tudi primerjava z zdravimi rastlinami. Za uœinkovito diagnozo ne pozabimo, da je treba bolne rastline primerjati z zdravimi. Zato je dobro, da si pred posvetom zapiøete bistvene razlike med zdravimi in obolelimi rastlinami. Opazujte barvo, velikost listov, kondicijo rastline, deblo ali steblo, œe moænost dopuøœa pa preverimo øe korenine. Neæivi dejavniki Aprilska pozeba je pustila hude posledic na sadnem drevju. Tako bo manj œeøenj, jabolk, hruøk, pozebel je tudi kivi in kaki v nesredozemskih predelih. Obdobje hladnega vremena bo pustilo posledice tudi na sadikah paradiænika, ki so bili posajeni v obdobju okrog prvega maja oz. pred otoplitvami v drugi polovici maja. Zaradi ohladitev oz. padca noœnih temperatur pod 10 ºC in dnevnih pod 18 ºC, se zmanjøa koliœina in plodnost cvetnega prahu, pride lahko tudi do deformacije plodnice in plodov. Plodnica je podaljøana, zato je opraøitev onemogoœena, priœakujemo lahko tudi plodove, ki bodo podolgovati in manjøi. Za ublaæitev stresa je najbolje, da vse vrtnine oskrbimo s tekoœim gnojilom na osnovi morskih alg bio plantella vrt ali stimulatorjem rasti in vitaminskim kompleksom bio plantella vita. To je najbolje narediti pred vsako ohladitvijo. Sedaj bosta oba pripravka zelo koristna za zmanjøanje stresa v poletnem œasu (suøa, vroœina). Uøi so najhujøi økodljivci Listne uøi se æe spomladi pojavijo skoraj na vseh rastlinah, proti katerim je zelo uœinkovit naravni insekticid bio plantella flora kenyatox verde. Uporabimo pa lahko tudi pripravek bio plantella aktiv. Proti uøem je øe posebno uœinkovit sistemiœni insekticid vivera chess. Uporabimo ga, ko se pojavijo prve kolonije uøi. Z njim ne økropimo pri visokih temperaturah, po mokrem listju ali œe priœakujete, da bo deæevalo. Na økodljivce, ki grizejo in sesajo rastlinske dele pa zelo uœinkovito deluje tudi kontaktni insekticid vivera karate zeon. Je to bolezen ali økodljivec? Barvne mehurje ali izbokline na zgornji strani lista pri œrnem, in rdeœem ribezu ter josti nepoznavalci pogosto pripisujejo bolezni. V resnici pa ta pojav pripisujemo bolj ali manj izrazitemu napadu ribezove uøi. Zato v tem primeru ukrepanje s pripravki proti boleznim ne bo delovalo. Koristno pa bo pravoœasno in veœkratno ukrepanje s pripravkom bio plantella aktiv. Ko na vrt zaidejo bolezni Na sreœo najveœ teæav pri rastlinah povzroœajo glive, kjer je moæna uœinkovita ekoloøka in konvencionalna zaøœita. Œe ukrepamo øe pred pojavom bolezni, sta uœinkovita ekoloøka pripravka bio plantella natur-fr in bio plantella super-fr, ki krepita rastline (krepitev celiœnih sten, obnavljanje celic). V vsaki domaœi vrtni lekarni naj bo doma tudi pripravek vivera quadris, ki je uspeøen proti vsem øtirim glavnim skupinam rastlinskih bolezni (plesni, pepelovke, pegavosti in rje). Tam, kjer ste v œasu pred obiranjem zasledili prve simptome paradiænikove plesni, opravite økropljenje s pripravkom Mlade poganjke zelo hitro napadejo Ø 4. Rastlina paradiænika se slabo razvija, zato jo okrepimo s pripravkoma B 9 O LA L 6 V A ali I LA E A V 1 T. 18 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

19 Zakaj je deformiran plod pri œeøplji? R Œ 3 OS EØP 2 L 5 vivera quadris, ki deluje tudi proti œrni listni pegavosti ter pepelovki na paradiæniku in ima zelo kratko karenœno dobo (3 dni). Uœinkovit je tudi pri varstvu kumar, buœ, krompirja in œebule (œebulna plesen). Zakaj se listi in plodovi deformirajo? Praviloma je na Primorskem februarja in drugje v prvi dekadi meseca marca œas za prvo økropljenje s pripravkom vivera cuprablau-z, ki zelo uœinkovito deluje na glive. Te povzroœajo breskovo kodravost in roæiœavost œeøpelj. Prvo økropljenje breskev, œeøpelj in ostalih koøœiœarjev opravimo s pripravkoma vivera cuprablau-z, ko se priœnejo razpirati konice luskolistov. Pri roæiœavosti œeøpelj se plodovi spremenijo v roæiœem podobne tvorbe brez koøœic, meso je popolnoma neuæitno. Pri breskovi kodravosti pa opazimo simptome kot moœno nagubanje in odebelitev listov, ki se obarvajo æivo rdeœe, kasneje porjavijo in se posuøijo. Kako ukrepamo proti virusom? Virusov ni mogoœe pozdraviti, vse kar lahko naredimo je, da delujemo preventivno. Virus øarka v domaœ sadovnjak najveœkrat zaide z okuæenimi sadikami, sumljivega izvora in povzroœa veliko gospodarsko økodo. Zato je pomembno, da sadimo zdrav testiran sadni material, izbiramo lahko tudi med sortami, ki so bolj odporne, ne pozabimo tudi na zatiranje listnih uøi (prenaøajo viruse) s pripravkom vivera chess. V mladih nasadih takoj uniœimo tudi prve vire okuæb. Hruøev oæig je bakterijskega izvora Katera bakterija je napadla drevo? H U V ÆI 7. Kateri pripravek ima najkrajøo karenco in ga uporabimo za zakljuœno varstvo paradiænika in proti œebulni plesni V VE 10 U 8 RIS. Prvi znaki so podobni cvetni moniliji. Okuæeni cvetovi so najprej vodeni, potem ovenijo, porjavijo ali poœrnijo in se nato posuøijo. Tudi mladi okuæeni poganjki so najprej vodeno zeleni, kasneje pa potemnijo. Listi na poganjkih venijo, se suøijo in postanejo pri jablanah rjavi, pri hruøkah pa œrni. Odmrli cvetovi in listi ne odpadejo, zato prizadeti poganjki in veje zgledajo kot oægani. Znaœilno za bolezen je, da se vrøiœek poganjka kljukasto ukrivi in je videti kot pastirska palica. Œe opazite simptome hruøevega oæiga, takoj obvestite fitosanitarno inøpekcijo ali strokovnjake za varstvo rastlin. Davor Øpehar Ekoloøko vrtnarjenje REØITE REBUS Vsak vrt pozna bolezni in økodljivce, pomembno pa je, da jih pravilno in pravoœasno odpravimo. Zato se tokrat poigrajte v Gainem rebusu in z malo sreœe boste prejeli koristno nagrado. Kot pravilen odgovor zapiøite le geslo, ki je sestavljeno iz 10 oznaœenih øtevilk pravilne reøitve tokratnega rebusa. Trem izærebanim nagrajencem bomo po poøti poslali enega od izdelkov iz navedenih reøitev. Odgovore poøljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali na gaia@klubgaia.com pod oznako Prava reøitev. Geslo: NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 19

20 Slastne in zdrave fige Ekoloøko vrtnarjenje Mnogim gurmanom in dobrim poznavalcem sadja so slastne in aromatiœne fige najljubøe sadje. Zrel sveæ sadeæ je hitro pokvarljiv, le zrel pa je soœen, slasten, aromatiœen in edino takøen lahko navduøi gurmane. Ni boljøega, slajøega sadeæa od tistega, odtrganega z drevesa na domaœem vrtu. Œlane druæine lahko slastni sadeæi vabijo veliko poletnih in jesenskih dni, saj dozoreva lahko ena sama sorta postopoma tudi dva meseca. Fige sodijo med najstarejøe zdravilne sadeæe. So bogate z minerali. Od ostalega sadja pa se razlikujejo po znatno veœji koliœini kalcija. Spodbujajo prebavo, pomagajo pri utrujenosti, øibkosti, nesposobnosti za delo, izboljøujejo sposobnost koncentracije, izboljøujejo razpoloæenje, odpravljajo æivœnost in blaæijo menstrualne teæave. Kako prepoznamo kakovosten sadeæ? Zrela figa je mehka, rahlo ovenela in znaœilne barve glede na sorto. Œe se na ustih fige naredi medena kapljica, je to znak dobre zrelosti in kvalitete. Œe pri peclju øe teœe mleœek, ni dovolj zrela. Plod fige najprej razpolovimo. Æe po sveæi barvi in po konzistenci mesa lahko sklepamo, da je zrela in da ni kisla. Morebitno nezaæeljeno kislost pa najbolje preverimo tako, da figo povohamo. Kadar je veliko deæja, fige pokajo in zakisajo. Moœno zakisane fige prepoznamo po ustecih, ki spremenijo barvo in se iz njih cedi. Naravi prijazna pridelava brez økropljenj Figa je drevo, ki uspeva tudi brez intenzivne oskrbe in daje okusne plodove. Je idealno drevo za sadjarje ljubitelje, ki ne æelijo v svojem vrtu uporabljati nobenih fitofarmacevtskih pripravkov. Ponekod so problem ptiœi, zato je uœinkovito prekrivanje z mreæami. Primerne lege in rastiøœa V Sloveniji figa uspeva na mikroklimatsko ugodnih legah v Slovenski Istri, na Goriøkem in v Brdih, posamezna drevesa uspevajo lahko v ugodnih legah na Krasu in celo v Beli krajini. Ljubiteljem, ki æelijo drevo fige posaditi tudi drugod v Sloveniji priporoœamo, da izberejo zelo dobre vinogradniøke lege in izkoristijo nekaj stopinj viøjo temperaturo na juæni strani ob hiøi ali zidu. V œasu mirovanja starejøi les prenese temperature do -15 C, mlajøi nedozorel pa le - 4 C. Figa prenese veliko suøe in zelo skeletna tla, vendar za dobre pridelke potrebuje plodna tla in dovolj vode. Sorta Laøœica je posebej slastna Priprava tal, sajenje in oskrba Figa lahko razvije zelo globok in razvejan koreninski sistem. Zato je øe bolj hvaleæna za kakovostno globoko pripravo tal kot trta in drugo sadje. Priporoœamo za vsako drevo vsaj 4 do 5 m prostora in sajenje sadik s koreninsko Sorta Miljska figa postopno dozorevajo. grudo (manjøi øok za rastlino in hitrejøa rast). V praksi so najboljøe izkuønje s spomladanskim sajenjem. Mlad figov nasad, v ozadju æe roden. Prvo leto zelo priporoœamo zalivanje sadik in vzdræevanje œiste povrøine okoli sadik spomladi in poleti. Od konca avgusta dalje pustimo, da se povrøina zapleveli. Na ta naœin zmanjøamo jesensko rast, les bolje dozori in je manj obœutljiv na nizke zimske temperature. Mlada 20 NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO

21 drevesa obdelujemo le spomladi. Veœja drevesa pa zatravimo. Gnojimo samo zgodaj spomladi (februar, marec), na zelo slabih tleh lahko dognojujemo øe do zaœetka maja. Poznejøe gnojenje lahko izzove bujnejøo rast, take rastline pa prej pozebejo. Figa ima po naravi grmasto rast. Najprimernejøa gojitvena oblika zanjo je svobodna kotlasta oblika. Primeren œas za glavno rez je spomladi, ko se temperature dvignejo nad 6ºC (obiœajno v zaœetku marca). Kroønjo osvetlimo z rezjo moœnejøih vej v zgornjem delu kroønje. Fige niso obœutljive v taki meri kot ostalo sadje na izostanek rezi. Priporoœamo pa vsakoletno rez, ker na ta naœin najlaæje vzdræujemo nizko kroønjo, da lahko obiramo s tal. Tudi rodnost je veœja, œe imamo dovolj velik deleæ mladega lesa. Prvi rod dvorodnih sort ima plodove na enoletnem lesu, drugi rod pa na mladicah. Vse veœje rane zamaæemo, ker obstaja nevarnost suøenja vej. Priporoœene sorte V Sloveniji poznamo preko 20 sort, veliko pa je zmede zaradi razliœnega poimenovanja iste sorte in enakega poimenovanja razliœnih sort. Poznamo sorte, ki rodijo enkrat (enorodne) in sorte, ki rodijo dvakrat letno (dvorodne). Prvi rod dvorodnih sort zori Veœina dvorodnih sort se zelo teæko obira s peclji. od sredine junija do sredine julija, drugi rod pa od avgusta do nastopa hladnega vremena øe oktobra. Enorodne sorte rodijo od sredine avgusta do nastopa nizkih jesenskih temperatur. Najbolj nas zanimajo sorte, ki imajo kakovostne plodove. Ne smejo biti podvræene zakisanju v deæevnem vremenu in hkrati morajo imeti tudi dobro rodnost. Plod fige ob obiranju ne smemo poøkodovati, zato sorte, ki se slabo trgajo s peclji niso priporoœljive. Kot glavno sorto priporoœamo za pridelavo v œasu prvega rodu (junija, julija) Belo petrovko, ki ima kakovostne plodove in dober pridelek. Drugi rod ni zanimiv, ker je kakovostno slabøi kot so plodovi kakovostnih enorodnih sort. Sorta Zuccherina je zanimiva zaradi odliœne kvalitete prvega rodu in 4-6 dni Miljska figa kasnejøega zorenja. Prvi rod ni tako obilen kot pri Beli petrovki in je tudi nekoliko drobnejøa. Dobro rodi tudi v drugem rodu, œas zorenja avgusta pa je tudi zanimiv, ker v tem œasu øe ne zorijo enorodne fige. Njena najveœja pomanjkljivost pa je, da se izredno teæko trga s pecljem. Je pa prav gotovo odliœna sorta za vse ljubitelje, saj daje v svojem œasu najslajøe plodove. Za pridelavo v jesenskem œasu priporoœamo kot glavno sorto Miljsko figo. Ima zelo dobro rodnost, zelo kakovostne, okusne in aromatiœne plodove, privlaœne, temno modro vijoliœaste barve. Okusne in aromatiœne so øe: Zelenka, Pinœica, Laøœica, Flazana, Sivka in Bruæetka bela. Irena Vrhovnik Ekoloøko vrtnarjenje Poletna oskrba za zdrav krompir Koloradski hrošč vsako leto opustoši krompir, obišče tudi druge rastline, predvsem jajčevec. Ko se prične pojavljati, krompir redno pregledujemo in odstranimo vse odrasle osebke, odstranimo tudi večje ličinke. Ne pozabimo na varstvo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora verde, ki najbolje deluje na majhne, bolj občutljive ličinke, ki jih ob pobiranju pogosto spregledamo. Ob zelo hudem napadu koloradskega hrošča uporabimo pripravek vivera karate zeon. Krompir najbolj ogroža krompirjeva plesen, zato še zdrav krompir redno varujemo s pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f, ki rastline krepi. Ta pripravek uporabite tudi za varstvo kumar in paradižnika. Najbolj učinkovito varstvo proti plesni bo s pripravkom vivera ridomil gold. NARAVNO UŒINKOVITO ZDRAVO 21

22 Dr. Gaia na obisku Neomejena ljubezen Rozalije Sarjaø Tokrat smo obiskali druæino Sarjaø iz vasi Trnje blizu Œrenøovcev, na severovzhodu naøe lepe deæele, v slikovitem Prekmurju. V zelenjavnem vrtu smo se sooœili s posledicami majske pozebe, sadili smo gredico z enoletnicami ter obœudovali zeliøœni in okrasni vrt. Zelenjavni vrt je razdeljen na dva dela. Prvi je veœji, pravi domaœi kmeœki vrt, kjer najdemo vse glavne vrtnine. V njem letos dobro uspevajo jagode s œesnom, v samostojnih sklopih pa øpinaœa, krompir, grah, œebula, redkvica, solata, por, fiæol in øe kaj. Oba zelenjavna vrtova sta okraøena tudi s pisanim cvetjem, ki v vrt privabljajo koristne organizme. V drugem, manjøem delu, si Rozalija Sarjaø pridela nekoliko veœ solate. Tam so posajeni tudi: paradiænik, paprika, zelje, nekaj œebule v meøanem posevku s solato in korenjem. Delo v zelenjavnem vrtu si gospa Rozalija deli s hœerko Marijo, ki je ob naøem prihodu nabirala redkvico za popoldanski prigrizek. Zelo dobro pa sodelujeta tudi pri drugih vrtnih opravilih. Majska pozeba zavira rast vrtnin Pozeba v prvi polovici maja se v zelenjavnem vrtu najbolj pozna na kumarah in fiæolu, zato bo naøa dolgoletna œlanica Rozalija te vrtnine sadila in sejala ponovno. Paradiænik in paprika, ki jih je sadila v zaœetku maja na videz ne kaæeta hudih poøkodb. Paradiæniku pa se bo zaradi ohladitev oz. padca noœnih temperatur pod 10 ºC in dnevnih pod 18 ºC zagotovo zmanjøala koliœina in plodnost cvetnega prahu, pride lahko tudi do deformacije plodnice in plodov. Nizke temperature povzroœijo, da je plodnica podaljøana, zato je opraøitev onemogoœena. Povedali smo ji, da lahko priœakuje manjøe in nekoliko podolgovate plodove. Za ublaæitev stresa v vroœini in mrazu je najbolje, da vse vrtnine oskrbimo s stimulatorjem rasti in vitaminskim kompleksom bio plantella vita. To je najbolje narediti pred vsako ohladitvijo oz. med daljøim suhim obdobjem. Zelo je zadovoljna s tekoœim organskim gnojilom na osnovi morskih alg bio plantella vrt, ki ga med letom redno uporablja za dognojevanje paradiænika, paprik, kumar, buœ in ostalih vrtnin. Ponos druæini je uporaben zeliøœni del Marija, Franc in Rozalija Zeliøœni del vrta je umeøœen v dve okrogli gredici, domiselno obdani s podarjenimi streøniki, kamor je posadila veliko raznolikih zeliøœ. Vsak ljubitelj vrtnarjenja se bo zagotovo navduøil nad ameriøkim slamnikom, majaronom, æajbljem, lovorjem, sivko, drobnjakom, luøtrekom, slezom, baldrijanom, oæepkom, meliso, meto, nemøkim roæmarinom in baziliko ter ostalimi zeliøœi. Gospa Rozalija zeliøœni vrt zgledno neguje, darove narave pa uporablja v kulinariki (prikuhe, vlaganje, suøenje, œaji, losioni, tinkture ipd.), zeliøœa in vrtnice sluæijo tudi za kopeli. Sivko uporablja predvsem za odganjanje moljev, rada pa jo podari tudi kot diøeœe darilo. Bombaæne vreœke, napolnjene z diøeœimi zeliøœi, poloæi v omare med perilo ali pa kar v kopalnico in ostale sobe za odiøavljenje. Tako je povsod prijeten vonj po sivki, meti, roæmarinu ali lipi, kar je nenavadno za kmetijo, kjer imajo hlev in mnoæico domaœih æivali. Zasaditev enoletnic Maœehe je gospa Rozalija vzgojila sama. Seme je ob poletni setvi vzkalilo v nekaj tednih. Ko so zrasle, pa jih je jeseni posadila na sonœno gredo s trajnicami in Pozeba na kumarah Paradiænik smo okrepili z bio plantella vita. Zakladnica zeliøœ 22

23 Posadili smo 60 sadik begonij. spomladanskimi œebulnicami (hijacinte, narcise). V œasu naøega obiska je gospa Rozalija ravno naœrtovala poletno podobo gredice, zato je maœehe in spominœice odstranila, na prazna mesta pa zasadila begonije. S pomoœjo hœerke Marije in urednice revije Gaia je nastala nova poletna podoba cvetliœne grede. Œebulnice bo v gredici pustila, vse dokler listje ne porumeni oz. se povsem posuøi, nato jim poreæe liste, œebulnice pa pusti v gredi. Pred saditvijo rdeœih in belih begonij sta Marija in Rozalija vrtno gredo øe obogatili z visoko vrednostnim organskim gnojilom bio plantella nutrivit univerzal, v sadilne jame pa za boljøe vraøœanje in rast mladih sadik dodali øe plantella specialno zemljo za okrasne rastline. V zelenjavnem vrtu in bliænji njivi pridelajo vse za sprotne potrebe in tudi zaloge øirøe druæine. tudi posoda in korenine øe hladni. Mlada ljubiteljica vrta Marija je bila navduøena nad gnojilom v skupini øumeœih tablet plantella tabs za balkonsko cvetje, saj je spoznala, da je zelo enostavno za doziranje, ena fiola zadostuje kar za 14 zalivalk (po10 l), to pa omogoœi pripravo kar 140 litrov hranilne raztopine. To je veliko veœ kot lahko pripravimo iz 1 litra tekoœega gnojila. Tako se je takoj lotila dognojevanja na sodobni naœin. Puøpan simbolizira druæino V osrednjem delu okrasnega vrta ima prostor oblikovana gredica s puøpanom, ki je vzorno oblikovana, predstavlja pa zakonski steber druæine in øtiri otroke, ki so obogatili zakon Marije in Franca Sarjaøa. Osrednji okrogli del s cvetoœo zasaditvijo predstavlja trden zakon, iz katerega se simetriœno na øtiri strani razraøœajo srœasto oblikovane puøpanove gredice, ki simboliœno prestavljajo øtiri hœerke. Gospa Rozalija bo dopolnila obstojeœo zasaditev, saj prvi vnuk æe teka po domaœi zelenici. Vsakemu vnuku bo Simbolika starøi in 4 hœerke. namenila svojo kroglasto obliko, ki bodo nadgrajevali osnovno zasaditev. Ta formalni del vrta je bil najprej v notranjosti zasajen z nizkimi trajnicami, vendar se je zaradi boljøega estetskega uœinka odloœila za viøje rastoœe trajnice. Zasaditev znotraj teh gred izbiramo glede na vzduøje, ki ga æelimo doseœi. Romantiœno vzduøje bomo dosegli tudi, œe v notranjost sadimo vrtnice z velikimi cvetovi. V ostalem delu okrasnega vrta prevladujejo grede z grmovnicami, trajnicami, nekaj je tudi dreves. Med grmovnicami v tem œasu najbolj izstopa rdeœelistni ruj, barvitost pa popestri tudi pisanolistna vajgelija. Vsekakor velja, da grmovnice s svojimi razliœnimi oblikami in barvami ustvarijo lepo kuliso vsakega vrta. Davor Øpehar Dr. Gaia na obisku Dognojevanje balkonskih rastlin Hiøa druæine Sarjaø je odeta v cvetje, saj Rozalija veœino balkonskega cvetja, med katerim prevladujejo pelargonije, uspeøno prezimi ali pa vzgoji na novo. Letos jih je na prosto prenesla nekoliko bolj zgodaj, ker so v notranjih prostorih sprva delovale bolj klavrno. V zunanjem okolju so se zaœele dobro obraøœati, vendar jih je ujela prva spomladanska toœa in nekoliko oklestila. V œasu hladnejøih dni in po toœi jih je okrepila s stimulatorjem rasti in vitaminskim kompleksom bio plantella vita ter jih presadila kar na okrasno gredico, da so se hitreje opomogle in razrasle v polnem sijaju. Med letom jih redno zaliva v jutranjem œasu, ko so rastline kot S samo eno tableto smo pognojili vse pelargonije in surfinije, ki krasijo hiøo in gospodarsko poslopje. 23

24 Sadovnjak Jagodiœje v obliki drevesa Namen gojenja debelnih jagodiœastih rastlin je predvsem dekorativen, lahko pa je tudi reøitev, ko imamo premalo prostora za jagodiœje v obliki grmov. Debelno jagodiœje je primerno tudi za gojenje v posodah, tako kot gojenje citrusov ali oljk, ki jih v posodah gojimo zato, da jih v kontinentalnem okolju v zimskem œasu lahko prezimimo v toplejøem prostoru. Foto: Vrtnarija Breskvar Œrni ribez Jagodiœaste rastline so na nizke temperature izjemno odporne, zato jih nikoli ne zaøœitimo pred mrazom. Zaøœitene bi prehitro ozelenele in zacvetele, kar bi resniœno privedlo do pozebe. Uæivajmo v jagodiœju - ne le v plodovih, ampak tudi v videzu rastline. V kombinaciji z visoko debelnimi vrtnicami so prava paøa za oœi Razliœne oblike jagodiœja Jagodiœaste rastline so praviloma nizko ali visoko grmovnate. Ribezi, kosmulje, aronija, ameriøke borovnice in brusnice rastejo v obliki pravilnega, nizkega do visokega grma. Bezeg in dren v naravnem okolju rasteta kot velik, visok grm. Ælahtne in gozdne jagode so v obliki grmiœka, s øtevilnimi poganjki, ki so rozetasto razrasli, a s kratkimi nodiji. To daje videz nizkega grmiœka. Maline, robide in njuni kriæanci rastejo v obliki netipiœnega grma. Rastline so trajnice, katerih nadzemni del raste le dve leti, nato pa odmre. Med jagodiœastimi rastlinami je tudi nekaj vrst, ki rastejo kot drevo, npr. jerebika ali plezajoœa rastlina, ameriøka brusnica. Intenzivni pridelovalci vseh vrst jagodiœja vedno teæijo k enakim ciljem. Bistveni so jim velik in kakovosten pridelek, odpornost na økodljive organizme ter sistemi gojenja, ki omogoœajo najbolj enostavno pridelovanje. Prav zaradi zadnjega razloga so æe v preteklosti razvili vzgojne oblike, ki omogoœajo enostavna tehnoloøka opravila kot so rez, obiranje, obdelava tal, økropljenje s sredstvi za varovanje rastlin Z vedno novimi tehnoloøkimi ukrepi se æelenim ciljem vedno bolj pribliæujemo. Debelne vzgojne oblike Ljubiteljskim gojiteljem oz. zbirateljem øtevilnih sadnih vrst in sort pa so vedno najbolj pri srcu posebnosti. Lahko so to nenavadni listi, plodovi ali cvetovi, œas zorenja, nenavadna vzgojna oblika in podobno. Na osnovi izkuøenj pridelovalcev in vedno radovednih eksperimentatorjev so se razvile tudi drevesaste ali debelne vzgojne oblike jagodiœastih rastlin. Verjetno je bil debelnim vzgojnim oblikam pri jagodiœastih rastlinah povod rdeœi ribez. Znano je, da je veœina sort rdeœega ribeza nagnjena k zasnovi preobilnega pridelka. Iz øtevilnih brstov, ki so nagneteni na œlenkih (nodijih) se predvsem na starejøem rodnem lesu razvijejo kratki grozdi z drobnimi jagodami, ki ne dosegajo æelene kakovosti za sveæe uæivanje. Primerni so le za predelavo. Na redkejøih brstih mladega lesa pa so grozdi veœji, z velikimi jagodami. Ti os primerni za sveæe uæivanje. Pridelovalci so zato razvili sistem gojenja ribeza ob opori (øpalir), na dveh do treh vretenasto razraslih rodnih vejah. Posamezna rodna veja je podobna mlademu, sodobno vzgojenemu drevesu v obliki vretenastega grma. Debelno rast pri rastlinah doseæemo s stalnim odstranjevanjem talnih poganjkov in poganjkov na debelnem delu ali s cepljenjem. Vzgojo necepljenih debelnih rastlin zaœnemo z zelo plitvim sajenjem. Jagodiœaste rastline obiœajno sadimo globlje, da bi vzgojili œim veœje øtevilo talnih poganjkov, iz katerih oblikujemo grm. Œe sadiko sadimo Obeta se bogat pridelek rdeœega ribeza. plitvo, se bomo izraøœanju veœine talnih in bazalnih poganjkov izognili. Œe zgodaj spomladi ob odganjanju spodnje brste ogolimo, smo naredili æe zelo veliko. Iz moœnih poganjkov lahko dovolj visoko steblo oblikujemo æe v prvem letu, øibke poganjke pa bomo morali vsaj enkrat rezati nazaj, da bomo dobili ustrezno visoko Foto: Vrtnarija Breskvar

25 Foto: Vrtnarija Breskvar Plodovi kosmulje na deblu æe v prvem letu. deblo. Debelne jagodiœaste rastline vsaj v prvih letih nujno potrebujejo oporo. Pri vzgoji debelne vzgojne oblike brez cepljenja se moramo zavedati, da so med sadnimi vrstami in sortami zelo velike razlike. Med najpogosteje gojenim jagodiœjem v obliki drevesa je nedvomno bezeg. Od ostalih sadnih vrst sta za tako vzgojo najbolj primerna rdeœi ribez in ameriøka borovnica. Odbrati moramo sorte z drevesasto razrastjo in slabim priraøœanjem talnih poganjkov. Pri rdeœem ribezu npr. Rosetta ali Rondom, pri ameriøki borovnici npr. pri sorti Berkeley ali Toro. Tako lahko vzgojimo tudi aronijo. Pri tako vzgojenih rastlinah kroønjo vzdræujemo s stalnim obnavljanjem mladega lesa na kratkih reznikih ali œepih in soœasno z odstranjevanjem izrojenega rodnega lesa. V obliki drevesa si lahko vzgojimo tudi aronijo, s cepljenjem na jerebiko. Med najpogosteje cepljene jagodiœaste rastline nedvomno sodi øipek, ki je obiœajno podlaga ælahtnim vrtnicam. Verjetno najbolj redko pa je cepljenje ameriøkih borovnic. V Ameriki æe dolgo selekcionirajo tipe borovnic, ki so tolerantne na premalo kisla ali baziœna (alkalna) tla. Na tako odbrane tipe cepijo ælahtno borovnico in vzgajajo debelno borovnico. Gojenje cepljenih ameriøkih borovnic øe ni razøirjeno v pridelavi, je pa tema øtevilnih raziskav. Æivljenjska doba debelno vzgojenih jagodiœastih rastlin je v primerjavi z grmovnato razraslimi rastlinami krajøa, gojenje pa precej zapleteno. Gojitvena rez Po cepljenju nam iz cepiœa z dvema do tremi brsti æe spomladi odæenejo poganjki. Zaradi mase listov se daljøi poganjki upognejo, krajøi pa oblikujejo bolj pokonœno kroønjo. Œe je poganjkov preveœ, jih razredœimo. Do konca prvega leta izvajamo le ukrepe varovanja rastline pred økodljivimi organizmi. V drugem letu dva do tri poganjke prikrajøamo na kratek œep, z enim do tremi brsti, ostale pa pustimo neprikrajøane za prvi pridelek. Od tretjega leta naprej na debelno vzgojeni rastlini izvajamo vzdræevalno rez, ki vkljuœuje: Œe imamo 45 minut Ohranimo zdravo trto Trto øe vedno varujemo proti peronospori in oidiju. Proti obema boleznima deluje pripravek vivera quadris. Œe imamo 30 minut VROŒE IDEJE Prepreœimo œrvivost jabolk Jabolœnega zavijaœa odkrijemo in ulovimo s pomoœjo bio plantella rumenih lepljivih ploøœ, ob mnoæiœnem naletu pa ukrepamo z enim od registriranih pripravkov. Sadovnjak Cepljenje jagodiœja Debelno obliko jagodiœja je najbolj preprosto vzgojiti s cepljenjem. Od jagodiœastih rastlin najpogosteje cepimo rdeœi, beli in œrni ribez ter kosmuljo. Vsem rastlinam iz skupine ribezov (tudi kosmulji) je najpogosteje podlaga zlati ribez, vœasih pa tudi josta. Cepljenje izvedemo spomladi, v œasu ko les postaja muæeven. Cepimo s kopulacijo ali angleøko kopulacijo. Pomemben je œas nabiranja cepiœev in cepljenje enako debelih podlag in cepiœev. Viøina cepljenja je lahko poljubna. Obiœajno cepimo na viøini od 60 do 80 cm. Prenizko cepljene rastline izgubijo videz debelne vzgoje, previsoko cepljene pa se zaradi mase ælahtnega dela rastline ob nepravilni rezi lahko upognejo ali odlomijo. Ob debelno vzgojene rastline moramo postaviti trdno oporo (koliœek). x rez enega do treh enoletnih poganjkov na kratke œepe (Mlad rodni les kot novi talni poganjki v grmu. Rez na œepe je podobna rezi vinske trte ali aktinidije.) x izrezovanje vsaj enega poganjka, ki je v predhodnem letu æe imel pridelek (Star rodni les kot rez izrojenih rodnih vej do tal v grmu.) x prikrajøevanje enoletnih poganjkov pri rdeœem ribezu (Redœenje preobilnega pridelka za veœjo kakovost plodov.) x redœenje pregostih poganjkov izvajamo med letom (Enako kot redœenje pregostih talnih poganjkov v grmu.) Darinka Koron Œe imamo 15 minut Ustavimo uøi na balkonskem cvetju Na okenskih in balkonskih roæah za zelo moœan napad uøi uporabimo pripravek vivera chess, øibkejøega pa ustavimo s pripravkom bio plantella kenyatox verde. 25

26 26

27 Rastline, ki bogatijo ribnik Pri izbiri rastlin za vodno povrøino je zelo pomembna globina ribnika, saj nekatere ne uspevajo v preplitvi vodi. Breæino ribnika popestrijo razliœne trajnice, enoletnice in nizke grmovnice, ki jih izberemo glede na tla. Œe je rib preveœ, se na raœun slabega zraka razmnoæijo alge. V zaœetku naj jih bo manj, ko pa se vodne rastline primerno razrastejo, lahko ribe dodamo. Œe so odcedna in normalno vlaæna tla, lahko posadimo tudi japonski javorœek. Zelo lepo se poœuti ob vodi, saj mu prija viøja zraœna vlaænost. Pomembno pa je, da ob ribnik ne posadimo visokih grmov in dreves, ker bi imeli preveœ dela s œiøœenjem. Odcveteli cvetovi in listi, ki padajo v ribnik, slabo vplivajo na kakovost vode, saj pospeøujejo razvoj alg. Te povzroœijo najveœ preglavic zlasti v prvih letih, ko se vodne rastline øe niso razrasle oziroma ko øe ni ravnoteæja med vodnim æivljenjem in rastlinami. Potopljene rastline Rastejo pod vodno povrøino, pribliæno pol metra globoko. Ker œistijo zrak in ga bogatijo s kisikom, jim pravimo tudi»oksigenatorji«. To so nakodrana vodna kuga, vodni rmanec, kodravi dristavec in øe nekatere. Ugodno vplivajo na kakovost vode, prepreœujejo pa tudi razrast alg. Globokovodne rastline Ta skupina je najbolj priljubljena, seveda po zaslugi lokvanjev. Uspevajo v razliœno globoki vodi. Nekaterim zadostuje le dobrih 30 cm vode nad zgornjim robom koøare, drugim pa tudi do 100 cm. Globokovodne rastline so torej posajene v posebne koøare, listi in cvetovi pa plavajo na vodni gladini. Mlade rastline so øe majhne, zato posajenih koøar ne spustimo na konœno globino, ker bi bili listi in cvetovi pod vodo. Koøare dvignemo s podstavki (zidaki, les ). Bolj kot rastejo, niæje jih spuøœamo. Ta skupina je pomembna tudi zato, ker z listi senœi vodo in prepreœuje razvoj alg. Rod Nymphea (lokvanj) je zastopan z veœ sortami. Cvetlice so najlepøe poleti, ko cvetijo (od junija do septembra). Na kvadratni meter zadostuje ena sama rastlina. Zanimiva je tudi rumeno cvetoœa øœitolistna moœvirka (Nymphoides peltata), ki cveti od julija do septembra, uspeva pa v 30 do 70 cm globoki vodi. Globokovodne rastline naj prekrivajo do dve tretjini vodne povrøine. Lokvanji imajo radi mirno vodo, zato jih posadimo proœ od vodnega curka. Plavajoœe rastline Te niso posajene, paœ pa korenine plavajo v vodi. Med njimi je dobro znana vodna solata (Pistia stratioides), ki je primerna zlasti za manjøe vodne povrøine, v katerih se voda poleti primerno segreje. Vodna solata je tropska rastlina, ki preæivi na prostem samo poleti. Plavajoœe rastline senœijo vodno povrøino in tako prepreœujejo razvoj alg. Plavajoœe in globokovodne rastline se lahko preveœ razrastejo in senœijo potopljene rastline. Tega jim ne smemo dovoliti, zato preveœ razraøœenim plavajoœim rastlinam poreæemo nekaj listov. Med vodne rastline spadajo tudi OBROBNE TRAJNICE, ki uspevajo v plitvi vodi, globoki od 10 do 30 cm, in MOŒVIRSKE TRAJNICE, ki imajo rade vlaæno rastiøœe, nekatere pa uspevajo v nekaj centimetrov globoki vodi. Ob vodi lepo uspevajo tudi VODOLJUBNE RASTLINE, kot so: hoste, logarice in druge. Veœ o zadnjih treh skupinah vodnih rastlin lahko preberete na spletni strani kjer boste naøli tudi koledar poletne oskrbe vodnih rastlin od junija do septembra. Magda Aæbe Okrasni vrt 27

28 Revija Vzajemnost predstavlja Kajenje trajno poøkoduje pljuœa Pljuœa vsako minuto izmenjajo pet litrov zraka, kadar smo telesno aktivni, pa zajamemo veœ kot 100 litrov zraka, a vseeno v vsem øivljenju ne izkoristimo celotne funkcije naøih pljuœ. Dihanje pri vsakdanjih opravilih nikoli ni tako globoko, da bi napolnili ves prostor v pljuœih, ki je namenjen zraku. Zato je telesna dejavnost pomembna, da se vsaj enkrat na dan dobro predihamo in razgibamo pljuœa. Æal pa v svetu in pri nas naraøœa øtevilo pljuœnih bolezni, glavni vzrok zanje pa je kajenje. Œe je astma bolj znaœilna za mlade (pri otrocih je to øe najpogostejøa kroniœna bolezen), pa je kroniœna obstruktivna pljuœna bolezen (KOPB) izrazito odvisna od starosti, zboli namreœ od 30 do 40 odstotkov starejøih od 70 let. Pravimo ji tudi kadilska okvara pljuœ, saj je kar 95 odstotkov bolnikov kadilcev (ali nekdanjih kadilcev) in zanjo zboli blizu 20 odstotkov kadilcev. Za KOPB je znaœilen nenehno zmanjøan pretok zraka v pljuœa in iz njih. Bolnik se sprva poœuti povsem zdravega, nato ima obœasno obœutek teøke sape, ki se med telesnim naporom øe okrepi, v zadnjih fazah bolezni pa ga v pljuœih ves œas duøi in ima obœutek, da ne more priti do zraka. Vendar pa mnogi (nekdanji) kadilci zaœetne teøave, kot so upad telesne zmogljivosti, teøka sapa in kaøelj, pripisujejo starosti ali kajenju v mladosti. Zato skoraj polovico primerov KOPB odkrijejo øe v moœno napredovalih oblikah, tretjina bolnikov celo potrebuje zdravljenje s kisikom. Naroœam glasilo Priimek in ime Leto rojstva Ulica in hiøna øtevilka Kraj in poøtna øtevilka Telefon Datum Podpis Izpolnjeno naroœilnico poøljite na naø naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana. Najuœinkovitejøa preventiva zoper pljuœne bolezni je zagotovo opustitev kajenja. K zgodnjemu odkrivanju bolezni pa pripomore preprosta preiskava spirometrija ali meritev pljuœne funkcije, zato je teøko razumeti, da imajo spirometer le v redkih ambulantah sploønih zdravnikov. Veœ preberite v junijski øtevilki Vzajemnosti. Revija Vzajemnost je namenjena upokojencem in izhaja vsak prvi œetrtek v mesecu. V osemintridesetih letih je postala za nesljiva spremljevalka sta rejøih ljudi, saj verodostoj no piø e o pokojninskih temah in raz no vrstnih socialnih preje m kih. Svojim naroœnikom brez plaœno, pisno in po telefonu od govarja na pokojninska in premo æenjskopravna vpraøa nja ter vpraøanja s podroœja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejøe in osebne stike. V Vzajemnosti so koristni œlanki o zdravju, prehrani in gibanju, œemur moramo v zrelih letih posvetiti øe posebno pozornost. Prav tako pa tudi druæenju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakøen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejøih. Ne manjka niti branja za razvedrilo, kriæank, vzorcev roœnih del in nagradnih iger. Za druæenje svojih bralcev skrbi tudi z brezplaœnimi malimi oglasi, prek katerih si naroœniki iøœejo partnerje in prijatelje. Naroœniki pa so tudi œlani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko v veœ kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliøœih uveljavljajo razliœne popuste. Imajo pa øe tudi øtevilne druge ugodnosti. Revija ni v prosti prodaji. Polletna naroœnina je 11,40 EUR. Veœ o reviji na Za veœ informacij ali BREZPLAŒNI OGLEDNI IZVOD pokliœite na tel. øtevilko:

29 Soteska Klevevøka soteska V zaœetku pomladi smo s hitre ceste Ljubljana Zagreb zavili proti Ømarjeøkim Toplicam, nadaljevali proti Ømarjeti in Zburam, kjer smo se dræali kaæipota za Griœ pri Klevevæu. Ko smo zagledali obseæne nasade sadnega drevja Kmetijske zadruge Krka, smo se pred poslopji njenega obrata lastne proizvodnje spustili navzdol do manjøe akumulacije pri bivøem grajskem mlinu. Malo naprej, pred vhodom v romantiœno sotesko Radulje je ob njenem desnem bregu krajøi pritok, katerega izvir je zajet v majhnem betonskem bazenu. To je eden od klevevøkih hipotermalnih izvirov s temperaturo od 21 do 25 stopinj Celzija, imenovan Klevevøka toplica, ki ima pretoka le nekaj litrov na sekundo in je nastala ob istem (Økocjanskem) prelomu kakor toplejøe in veœje Ømarjeøke Toplice. Ker je bilo ob naøem obisku precej hladno, se je iz bazenœka rahlo kadilo in prav zamikalo nas je, da bi se v njem malce pogreli; kar so nekateri, kot smo kasneje videli na spletnih posnetkih, tudi storili, dasi prostor za kopanje ni urejen. Edini jamski izvir tople vode pri nas nemøkemu izrazu za grad Klevevæ Klingenfels (»zveneœa skala«). Na strmih breæinah prevladujejo listavci, ki so jim pri tleh delale druæbo razliœne spomladanske cvetlice (pasji zob, polæarka, jetrnik), med katerimi so s svojim izrazitim vonjem æe na daleœ opozarjale nase preproge œemaæa. Na skalnem pomolu nad sotesko so freisinøki økofje v 13. stoletju zgradili grad Klevevæ, od katerega je potem, ko so ga med drugo svetovno vojno partizani poægali, ostalo le nekaj bornih ruøevin. O njem ter o tamkajønjih jamah, toplicah in soteski je pisal æe Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Obmoœje Klevevøke soteske je od leta 1992 zavarovano kot naravni spomenik. Boris Dolniœar Slovenski naravni biseri Preden se Radulja, eden najbolj vodnatih pritokov Krke s povirjem v mokronoøkih griœih umiri, se med Homskim hribom in nekdanjim grajskim griœem gradu Klevevæ zaje v pas triadnih apnencev in ustvari œudovito, pribliæno sto metrov dolgo sotesko s øtevilnimi slikovitimi slapiœi in brzicami. Pasji zob Na drugi strani potoka pa se v ostenju pod grajskim griœem odpirata vhoda v Zgornjo in Spodnjo Klevevøko jamo. Medtem ko je prva suha in s svojimi pribliæno dvesto metri dolæine ena najdaljøih na tem obmoœju, je kakih deset metrov niæe leæeœa spodnja jama pravi labirint vodnih in potopljenih rovov, v skupni dolæini 518 metrov. Iz nje teœe potoœek s temperaturo okoli 16 stopinj Celzija, toda œe se podamo najbolje v spremstvu jamarja do njegovega hipotermalnega izvirnega jezerca v jami, je toplotna razlika obœutna, saj je temperatura vode za okroglih øest stopinj Celzija viøja. Spodnja Klevevøka jama se tako ponaøa z edinim znanim jamskim izvirom tople vode na Slovenskem. Sprehod skozi sotesko po lepo urejeni potki po desnem bregu Radulje je eno samo doæivljanje naravnih lepot, ki mu svojevrsten œar dodaja glasen æuboreœ potoœek, ko se æivahno preliva œez zlizano skalovje in ustvarja øtevilne brzice, slapiœe, skoke, tolmunœke, kotanjice. Prav njegovo razgibano slapovje je botrovalo poimenovanju bliænjega zaselka Slape, glasen odjek njegovega øumenje v ozki soteski pa prvotnemu Polæarka Jetrnik 29

30 Dom brez mrgolazni Nadloge vroœih dni V vroœih poletnih dneh, ko se hladimo v senci dreves ob hladni pijaœi ali sladkem sadju, nas velikokrat zmoti brenœanje æuæelk. Najbolj nadleæne so muhe, prav tako pa tudi ose in srøeni. Na mestu pikov pogosto dobimo vnetje, lahko celo moœnejøo alergijsko reakcijo. Æuæelke pogosto prenaøajo tudi nevarne povzroœitelje bolezni, zato se jim je priporoœljivo izogniti ali vsaj omiliti stik z njimi. Recept uspeønega izogibanja pikom, ugrizom ter onesnaæenju hrane in pijaœe je, da se ne zadræujemo na obmoœju z veliko diøeœega cvetja, hrano in pijaœo pa pokrijemo ali umaknemo. Muhe prenaøajo bolezni Za zaøœito pred muhami lahko uporabljamo effect univerzalni insekticid aerosol. Uœinkuje v trenutku. Uporabo tega insekticida priporoœamo predvsem v bivalnih prostorih. Proti muham lahko uporabljamo tudi effect univerzalni insekticid z razprøilko, ki ga nanesemo na povrøine, kjer se muhe zadræujejo. Pomembno je, da to sredstvo na povrøinah ne puøœa madeæev in je obstojno na svetlobi. Za trajnejøo zaøœito sredstvo nanaøajte na dva do tri tedne oziroma po vsakem œiøœenju tretiranih povrøin. Pomembno je zatirati gnezda, sploh œe so v bliæini otroci, ki bi æivali lahko razdraæili in bi jih zato piœile. Ose in srøene ter njihova gnezda lahko uœinkovito zatremo z effect insekticidom proti osam in srøenom. Pri uporabi tega insekticidnega pripravka je pomembno, da je preprost za uporabo in se lahko z njim prøi z razdalje 4 do 6 metrov, in sicer proti osam prøimo 5 sekund in proti srøenom 10 sekund. Tako prøimo iz varne razdalje in nismo izpostavljeni razdraæenim insektom, ki bi nas lahko piœili. Najuœinkovitejøe je zatiranje v zgodnjih jutranjih urah, ob niæjih temperaturah, ko so æivali manj aktivne ali pozno zveœer, kadar je veœina æe v gnezdu. Za æivali, ki se pojavljajo prosto v naravi, lahko uporabimo effect vabo za ose in srøene, ki jo obesimo v bliæino mesta, kjer nas æuæelke obletavajo. Vaba je pravzaprav plastiœna økatlica, v katero natresemo posebno privabilo za ose in srøene ter ga zmeøamo z vodo. Ta raztopina ose in srøene privlaœi, da prilezejo v posodo, iz nje pa ne morejo. Saøa Klanœar Izogibajmo se osam Ose so sicer miroljubne, vendar postanejo agresivne, ko so razdraæene ali kadar branijo svoja gnezda. V tem obdobju moramo biti pozorni, da se jim ne pribliæamo in da ne izzovemo njihovega obrambnega obnaøanja, ki se ponavadi konœa s pikom. Æelo os je gladko, zato ga z lahkoto izvleœejo in znova piœijo. Kot veœina æuæelk so tudi ose hladnokrvne æivali, zato visoka temperatura in zraœna vlaga øe dodatno poveœata njihovo aktivnost in s tem tudi agresivnost. Ko se poœutijo ogroæene ali ko piœijo, sprostijo v okolico posebne hormone, ki poveœajo agresivnost drugih æuæelk iste vrste, ki so v bliæini. Ose in srøeni so veliko bolj nevarni od muh. Njihovi piki so lahko celo usodni, sploh œe pride do hujøe alergijske reakcije. 30

31 Predavanja, izleti, zabava odliœni Dragi Œlani, letos smo se imeli v Poreœu od 11. do 13. maja 2012 zares œudovito, kot ste nam rekli ob slovesu, saj smo vsi skupaj bivali v hotelu Materada, zato smo bili vseskozi povezani, veliko smo se pogovarjali in izvedeli dosti novega. Pristnega smeha kljub uœenju ni manjkalo, saj je vse teklo kot po maslu, k temu pa je prispevala tudi odliœna hrana hotelskih kuharjev. Naslednje leto si æelimo na sreœanju pozdraviti øe veœ œlanov. Klubski kotiœek Predavanja Svetovanje Kot vedno smo si privoøœili najboljøe predavatelje za vse segmente vrta, le da smo letos nekatere teme, kot so: kolobarjenje, oblikovanje okrasnega vrta in reøevanje teæav v samo oskrbnem vrtu izpeljali v obliki vodenega skupinskega sodelovanja, s œimer smo navduøili vse tiste, ki si æelijo praktiœnih in uporabnih reøitev. Predavatelji so priøli iz vse Slovenije, kakor tudi naøi zvesti œlani. Irena Vrhovnik nas je navduøila z mediteranskimi sadnimi vrstami in jagodiœevjem, Miøa Puøenjak je povedala vse o plodovkah v meøanih posevkih, Ruth Podgornik Reø pa je oœarala prisotne z vzpenjavkami in posodovkami. Davor Øpehar je bil najbolj iskan svetovalec v boju z boleznimi in økodljivci, pomagali pa so øe drugi strokovnjaki Kluba Gaia, da je bilo odgovorjeno na vsa zastavljena vpraøanja. Veœeri polni smeha Prijazni œlani, bi rekli mi, ekipa Kluba Gaia, œudovita ekipa, pa so nas hvalili vsi œlani po vrsti. Veseli smo vsake pohvale, saj smo se sreœanju posvetili v celoti. Sreœelov je navduøil prav vse, saj so letos tudi prazne sreœke prinesle tolaæilne nagrade, da ne govorimo o polnih. Plesali smo ponoœi in podnevi. Suzana Draænik nas je popeljala v svet zumbe, baœate in salse. Vrtnarski skeœ v izvedbi Unichemovih sodelavcev Øirimo obzorja na vse naœine Æe v soboto in nato v nedeljo smo prisluhnili izjemnima predavanjema naøih œlanov: o marjetici Olge Pauliœ in sonœnih urah Bojana Frantarja. Zdravnica Aleksandra Æuber pa je pouœila prisotne o varnem delu na vrtu. Zabava GLAVNI SPONZOR: d.o.o. OSTALI SPONZORJI SREŒELOVA: MAPA d.o.o. proizvodjna in trgovina Dragomer, Brezovica MODRIJAN ZALOÆBA D.O.O., LJUBLJANA MEHANOTRADE k.d., ØMARJE SAP MOBITEL d.d., LJUBLJANA SYNGENTA d.o.o., LJUBLJANA STILLMARK d.o.o., LJUBLJANA BELINKA d.o.o., LJUBLJANA VZAJEMNOST, LJUBLJANA LISCA D.D., SEVNICA ZALOÆBA KMEŒKI GLAS, LJUBLJANA NOELE kreativne reøitve, d.o.o., LJUBLJANA REGIONALNI CENTER RTV Maribor, MARIBOR ZAVOD RAZNOLIKOST, KRKA PLASTIKA SKAZA d.o.o., VELENJE IDENTIS D.O.O., ØKOFLJICA AVTOTRADE VRHNIKA DZS zaloæniøtvo in trgovina d.d., Ljubljana - Moj sanjski vrt NIVO EKO d.o.o., ÆALEC ZDRAVILIØŒE TOPOLØICA D.D., TOPOLØICA CREATIV D.O.O., MURSKA SOBOTA G-M&M d.o.o., GROSUPLJE RING MATJAÆ s.p., POKDRAJ PRI VELENJU FAVN d.o.o., LJUBLJANA RTV SLOVENIJA, LJUBLJANA ZALOÆBA ROKUS d.o.o., LJUBLJANA TRAJANUS d.o.o., KRANJ GOSTIØŒE GOLOB, ZG. POLSKAVA ØPAN D.O.O., BREZOVICA PRI LJUBLJANI KOZINC I.P. d.o.o., HORJUL PALOMA D.D., SLADKI VRH 31

32 Nepozabni izleti Veselje med voænjo Klubski kotiœek Ker smo se letos sreœali v istrskem biseru - mestu Poreœ, smo spoznavali njegove lepote, pa nato Rovinj z otoki, voænja z ladjo po Limskem kanalu bo ostala veœno v spominu po œudoviti zeleno-modri panorami. Cela vrsta tematskih delavnic na terenu pa je mnoge prisotne vpeljala v svet Mediterana z oljœnimi nasadi, tartufi in øparglji in seveda z okusno degustacijo teh specialitet. Voænja z ladjo Avtobusi so bili polni Nabirali smo øparglje Loreta Vlahoviå, direktorica in Mira Arh, urednica Gaie sta obdarili»srœkove«plesalce. Najprej je zaplesala Zumbo Gaina ekipa... Naøi œlani so predstavili svoje dejavnosti 1) Tina in Rajko Trentelj z Iga sta s svojimi 3D-sestavljankami razliœnih predmetov naravnost navduøila mimoidoœe, ker so hitro spoznali, da so koristne za spomin in koncentracijo ter roœne spretnosti, pa enako za mlade kot starejøe. 2) Marina Pufek iz Nove Gorice je razstavljala svoj nakit in okrasje uporabne vrednosti iz fimo materiala s simboliko vrtnice in poæela veliko pohval. 3) Neæka Strliœ iz Maribora pa je pripravila celo pokuøino zeliøœno-zelenjavnih namazov iz zmlete posuøene zelenjave domaœega vrta. Njena ideja je bila za naøe œlane zamisel dneva, saj tako ohrani vse obstojeœe vitamine in minerale ter hkrati varœuje øe s prostorom in embalaæo

33 Marija Freøer iz Slovenske Bistrice, ki je 24. maja letos dopolnila 88 let, pravi da so jo doslej navduøila prav vsa Gaina sreœanja. Revijo Gaia æe vsa leta prebere vsakokrat od zaœetka do konca. Na sliki s hœerko Marto (levo) in gospo Vido Radivojeviå. Direktor glavnega sponzorja Unichema, Damjan Øvigelj Delavnica Drago in Rozi Koritnik iz Trbovelj:»Tradicionalnega sreœanja Kluba Gaia se vsako leto rada udeleæiva predvsem zaradi dobre organizacije, strokovnih predavanj in druæenja. Kar nekaj œlanov je bilo letos iz naøih krajev. Letoønje sreœanje nama je bilo posebej prijetno - poskrbeli ste za lepo vreme, lokacijo in hotelske storitve, s katerimi smo bili zelo zadovoljni. Udeleæila sem se kar nekaj predavanj. Ker sem ljubiteljica cvetja in narave, mi nikoli ne zmanjka domiøljije, nove ideje so zelo uporabne za ustvarjanje. Æelimo si, da bi vam øe naprej uspevalo zdruæevati tako mnoæico pozitivnih ljudi.«klubski kotiœek sreœelov Ivanka Kumøe in Mihaela Podræaj iz Ljubljane:»Obe sva œlanici kluba Gaia æe veœ ko 14 let. Prvega sreœanja sva se udeleæili øe v Olimju, nato pa v Umagu.»Rabac me je prav oœaral«, pravi Mihaela:»Lansko sreœanje bo ostalo nepozabno zaradi gibanja, saj ga upokojenci rabimo, pa tudi predavanja o prehrani. Zanimajo naju teme o ekoloøkem vrtnarjenju, zeliøœih in zaœimbah ter o zdravem æivljenju v naøih letih.«... nato øe Gaiani. 3 Klara Pevc iz Bogojine:»Zelo sem vesela, da sem se vœlanila v Klub Gaia, v katerem æe 10 let prebiram koristne œlanke. Redno spremljam potovanja, izlete, sreœanja, na katerih se snidemo s prijatelji in se nato vrnem z novimi idejami za vrtnarjenje in delo z roæami. V Poreœu mi je bilo posebej vøeœ celotno vzduøje in druæenje, zato bom øe priøla.«mira Arh 33

34 Ekskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustov Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kupon œke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene prodajalne, navedene v glavi kuponov in œlansko izka z nico. Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov na fotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah. Novost tokratne ponudbe je kupon po lastni izbiri Gaiana, ki ga uporabite za izbrani izdelek. Kuponœke boste lahko uve ljavljali do doloœenega datuma na kuponœku. V vseh prodajlnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka KGZ Krpan, EuroGarden, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, Inpos, KZ Laøko, KZ Sava Lesce, KZ Cerklje z.o.o. in KZ Domæale. Bio plantella Aktiv - R 500 ml Naravni insekticidni pripravek za takojønjo uporabo 20 % popusta Bio plantella Nutrivit 3 kg 100% organsko gnojilo za vrt in okrasne rastline 20 % popusta Bio plantella Vrt 1 L Naravno organsko gnojilo iz ekstrakta morskih alg 20 % popusta Effect Insekticid za ose in srøene 750 ml 20 % popusta Effect Univerzalni insekticid z razprøilko 500 ml 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Biotoll Neopermin 100 g Insekticidno praøivo za zatiranje mravelj Bio plantella Vrt 3 L Naravno organsko gnojilo iz ekstrakta morskih alg Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Plantella Tabs gnojilo za balkonsko cvetje 140 g Gnojilo v tableti Bio plantella Flora Kenyatox Verde 500 ml Insekticid v obliki pripravljene raztopine 20 % popusta 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Bio plantella Super - FR 500 ml Naravni pripravek za krepitev rastlin 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Plantella Specialno gnojilo za pelargonije 1 L Mineralno specialno tekoœe gnojilo Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Bio plantella Arion g ali 500 g Sredstvo za zatiranje polæev 20 % popusta 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do (prodajalec obkroæi kateri izdeleke je kupec izbral) Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Bio Plantella Vita 500 ml Naravni vitaminski kompleks za prehrano rastlin Plantella Cvet 1 L Visokokakovostno tekoœe gnojilo 20 % popusta 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri Gaiana trgovec obvezno vpiøe ime izdelka Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri Gaiana 20 % popusta 20 % popusta Vrednostni kupon je unovœljiv ob nakupu izbranega izdelka na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do trgovec obvezno vpiøe ime izdelka Vrednostni kupon je unovœljiv ob nakupu izbranega izdelka na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Merkurjeve ugodnosti za člane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja! BIO PLANTELLA GEL PROTI POLÆEM 1 L Naravna mehanska zaøœita pred polæi. Je bioloøko razgradljiv, brez vonja in barve ter popolnoma neøkodljiv otrokom in domaœim æivalim. Uporabimo ga lahko v suhem in vlaænem vremenu. Redna cena: 5,69 4,55-20% PLANTELLA REPEL, ODGANJALEC PSOV IN MAŒKOV, 1L Uœinkovito sredstvo za odvraœanje nezaæelenih æivali. Pse, maœke in divjad odganja s pomoœjo vonja, nanaøamo pa ga na trdne povrøine, kjer æelimo æivalim prepreœiti dostop. Redna cena: 7,19 5,75-20% EFFECT UNIVERZALNI INSEKTICID aerosol, 400 ml Uœinkovit insekticid v obliki aerosola, ki s sodobno formulo dveh aktivnih snovi takoj uniœi nadleæen mrœes, deluje pa tudi podaljøano in ohrani naø prostor øe dolgo brez insektov. Redna cena: 4,39 3,51-20% PLANTELLA TOTAL-R, 750 ml Pripravek za zatiranje plevela okoli hiøe, na poteh, na zidu, med tlakovci... Namenjen je zatiranju enoletnih in globoko zakoreninjenih trajnih plevelov. Redna cena: 5,99 4,79-20% Ponudba velja od do oz. do razprodaje zalog. Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi kupona ali Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom.

35 VRTNARSKI KROÆEK V KOŒEVJU Na Osnovni øoli zbora odposlancev æe veœ let deluje vrtnarski kroæek, ki ga obiskujejo uœenci 5. razredov. Pri delu nam æe vsa leta pomaga in svetuje strokovnjakinja Ana Ogorelec, pospeøevalka za zelenjadarstvo pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, enota Koœevje. Ko posadimo, se veselimo pridelku, ki obogati øolsko malico. Æe februarja smo v zabojœke zaœeli sejati semena razliœnih vrst zelenjave in zeliøœ. Skrbno smo jih zalivali in opazovali, kako rastejo. V marcu in aprilu smo jih prepikirali v lonœke in v toplih dneh prenesli na zunanje grede in balkone. V sklopu letoønjega projekta Kmetijskega zavoda z naslovom SADJE, ZELENJAVA IN ZELIØŒA NAØA PRIHODNOST, smo æe jeseni posadili dve jablani na zelenici pred øolo v Gaju. Spomladi smo obrezali staro jablano in posadili øe tri sadike pred øolo na Reøki cesti. Hiønika sta nam skopala jame, v katere smo dali sadike jablan. Korenine smo zavarovali z mreæami proti voluharjem in jamo izmeniœno zasipavali z vrtno in izkopano prstjo. Vsako sadiko smo privezali za koliœek in jo dobro zalili. Narisali smo tudi naœrt zasaditve. Drevesa bomo v prihodnosti opazovali in obrezovali. Komaj pa œakamo, da dozorijo prvi sadeæi. Alenka Vilicer Mladi vrtnar Naravoslovni POSADIMO dan DREVO Sodelovali so vsi uœenci Osnovne øole dr. Aleø Bebler Primoæ, Hrvatini, podruæniœna øola Ankaran. Naravoslovni dan s sajenjem je bil uspeøen. Preženimo nepovabljene hišne ljubljenčke z vrtov! Ko psi in mačke v našem vrtu opravljajo malo in veliko potrebo ali kopljejo po gredicah, smo ogorčeni. Za odganjanje nepovabljenih živali oz. omejevanje njihovega gibanja smo učinkoviti s posebnim sredstvom - odganjalcem psov in mačk Plantella Repel, ki vsebuje odvračalo. Plantella Repel je že pripravljena raztopina, s katero poškropimo okoli rastlin ali na mesta, ki jih želimo zavarovati. Po nekaj tednih, odvisno od vremena, je potrebno nanos obnoviti. Prav posebej je to pomembno, ko zasadimo mlade sadike in so še ranljive. Zelo je učinkovit tudi na naši trati in cipresah, sicer ju pasji urin požge. Tudi na tlakovcih se živali včasih olajšajo. Ker nas moti vonj, pa tudi madeži, taka mesta zalijemo z večjo količino vode, vendar se to ponavadi pogosto ponavlja, zato je Plantella Repel tudi tu nepogrešljiva.

36 Gaia junij 2012.xp 6/6/12 4:09 PM Page 36 Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novincem: Marjeta Blazenšek, Nova cerkev Stanislav Lesjak, Ivančna Gorica Slavka Kastelic, Žirovnica Kristina Onušak, Veržej Ana Bric, Kobarid Jelka Mihajlovska, Jesenice Nagrajenci, ki so razširili članstvo v Klubu Gaia prejmejo PLANTELLA TABS ZA CVETOČE RASTLINE: Cvetka Bratkovič, Šentjernej Ana Limoni, Vir Nežka Strlič, Maribor ZVESTOBA SE SPLAČA, GAIA JO POPLAČA Ljudmila Meh, Velenje Ana Ferbežar, Škofljica Metka Zupančič, Dolenjske toplice Majda Peterlin, Šentrupert Fanika Medved, Laško Milena Kozmus, Rimske toplice Lidija Knavs, Loški potok Silva Kejžar, Sorica Anica Podgoršek, Šmartno v Rožni dolini Slava Koren, Gornja Radgona NAGRADNA IGRA EFFECT Berta Kopač, Gorenja vas Marijan herman, Celje Boris Lnjšček, Murska Sobota Lado Torkar, Tržič Barbara Ogradi-Nerat, Gornji grad Vida Bobnar, Cerklje Slavka Arko, Sodražica Jožica Hrženjak, Fram Ivanka Černigoj, Križe Magda Janžovnik, Velenje AVANTURA potovalni kotiœek September v MAKEDONIJI Skopje, Bitola, Ohrid, Albanija in øe marsikaj 6. do 11. september 333 E polenzion Vstopnine vkljuœene Prijave in rezervacije: Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana, , , info@avantura.si, 36 Gain recept: Istrske fritule Sestavine: 3 jajca 1 navadni jogurt 1 naribano jabolko malo limonine lupinice 1 vanilijev sladkor 1 pecilni praøek 4 ælice sladkorja 14 ælic moke rozine ali pinjole. Izvedba: S œajno æliœko testo vlagamo v vroœe olje in speœemo sveæe hrustljavo pecivo. Opomba: Fritule smo si privoøœili na Gainem sreœanju v Poreœu.

37 Sodelujte v nateœaju Naj, naj doseæek naøih œlanov Priœenja se nova vrtnarska sezona, z njo pa novi zeleni œudeæi, nekateri prav v vaøem vrtu. Nikar jih ne zamudite! Budno opazujte okolico in imejte svoj fotografski aparat vselej pri roki. Tako boste posneli kako sliko, ki bo ne le vam, temveœ tudi drugim ljubiteljem vrtnarjenja vzela sapo. In morda vam celo prinese œudovito nagrado... Æelite sodelovati v velikem nagradnem nateœaju za Naj, naj doseæek? Prisluæite si bogato nagrado za NAJ VRTNO STVARITEV. Nagrade bomo podelili za naslednje kategorije: NAJ otroøka pomoœ na vrtu, NAJ balkonske kombinacije, NAJ okrasna gredica, NAJ grmovnica ali drevo, NAJ skalnjak, NAJ zelenjavni kotiœek na vrtu, NAJ zelenjava v posodi ali obeøanki, NAJ zeliøœni vrt, NAJ nenavaden plod in NAJ vrtna trata. Foto: Dolinar Angela Foto: Ivan Hlupiœ Klubski kotiœek Foto: Beti Porenta Foto: Pavla Øuøtar Dragi œlani, fotografije nam do konca septembra 2011 poøljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-poøti gaia@klubgaia.com (pri tem pazite na primerno kvaliteto fotografij za objavo vsaj 800 KB). Dodajte øe svoje podatke in mobi øtevilko. Nagrajence bo izbirala triœlanska komisija, nagrade bomo slavnostno podelili, zmagovalce pa predstavili v decembrski øtevilki revije Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio Plantella paketom za vrt, poln cvetja in zelenja. Foto: Joæe Novak Foto: Viktorija Senica Moj cvetoči skalnjak Končno se je narava razživela v vsem svojem elanu in zdaj že občudujemo tudi lepotice svojega skalnjaka. Presenetite nas s fotografijo (resolucija vsaj 500 kb) svojega izvirnega skalnega vrta, ki je lahko tudi na balkonu, terasi ali vrtu. Dovolj je le, da so kamni ali kaka skala zanimivo umeščeni med rastline, ki se jim poda in hkrati dopolnjuje okrasno zasaditev. Tri lastnike najlepših bomo nagradili z izdelkom Plantella formula 365 za okrasne rastline. Napiøite nam tudi nekaj stavkov, kako skrbite zanj in katere rastline so posajene v njem. Fotografijo nam poøljite najpozneje do 2. julija na naslov gaia@klubgaia.com ali Klub Gaia, Sinja gorica 2, 1360 Vrhnika. 37

38 Koledar del Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja MARIE THUN za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajøani obliki Zaloæba Ajda, tel.: 01/ P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N JUNIJ do od od do do od do od do 9.00 od do JULIJ od do od do od do od 8.00 Setveni koledar 2012 * *** korenina cvet list plod neugodno presajanje *, **, *** zelo ugodno Sadovnjak Sadno drevje proti pepelovki in økrlupu øe naprej varujemo s pripravkom vivera score, bolj odporne sorte pa lahko tudi s pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f. V primeru toœe je treba stimulirati tvorbo nove listne mase, zato œim prej uporabimo stimulator rasti in vitaminski kompleks bio plantella vita. V juniju opravimo tudi redœenje plodov, saj pravoœasno redœenje omogoœa razvoj debelejøih in kvalitetnejøih plodov. Ko œeønje in marelice in ostale koøœiœarje oberemo, poskrbimo za rez. Do konca julija izreæemo tudi vse navzgor rastoœe poganjke. Kako prepreœiti œrvivost sadnega drevja, spoznate v Vroœih idejah na str. 25. Veœje rane po rezi zamaæemo s cepilno smolo bio plantella arbosan. Pod drevjem ohranimo herbicidni pas s pripravkom plantella total-r, za veœje povrøine pa uporabimo pripravek vivera touchdown (pazimo, da ne økropimo po kroønji in koreninskih izrastkih). Dinamiko leta oljœne muhe spremljamo na bio plantella rumenih lepljivih ploøœah. Na drevesa jih obesimo æe konec junija, ko obiœajno zasledimo prve primerke. Zelenjavni vrt Vse vrtnine redno oskrbujemo s stimulatorjem rasti in vitaminskim kompleksom bio plantella vita. Nadpovpreœni pridelek pa priœakujemo tudi takrat, ko vrtnine oskrbimo s tekoœim organskim gnojilom na osnovi morskih alg bio plantella vrt. Za dognojevanje paradiænika in drugih plodovk lahko uporabimo tudi bio plantella nutrivit za paradiænik in plodovke, ki smo ga uporabili æe pri pripravi gredic za paradiænik, papriko, kumare, buœke, jajœevec Œe se listne uøi mnoæiœno pojavijo na fiæolu in bobu, jih omejimo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde, ki deluje tudi proti rastlinjakovemu øœitkarju na paradiæniku. Koloradskega hroøœa na krompirju in jajœevcu omejimo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora verde. Ob moœnejøem pojavu pa uporabimo pripravek vivera karate zeon. V ekoloøkem varstvu rastline krepimo s pripravkom na osnovi njivske preslice bio plantella natur-f ali sojinega lecitina bio plantella super-f. Veœ o varstvu krompirja, œebule in kumar preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 13 Œe pred obiranjem paradiænika opazimo prve simptome paradiænikove plesni, opravimo økropljenje s pripravkom vivera quadris, ki ima zelo kratko karenœno dobo (3 dni). Uœinkovit je tudi pri varstvu kumar, buœ, krompirja in œebule. Okrasni vrt Œe se trava in plevel razraøœa na peøœenih povrøinah dvoriøœ, grobovih, tlakovanih dovoznih poteh dvoriøœ in økarpah, ju odpravimo s pripravkom plantella total-r. Da enoletnicam zagotovimo optimalne razmere za rast, gredice obogatimo z organskim gnojilom bio plantella nutrivit univerzal. Veœ o oskrbi vrtnic si preberite v œlanku Vse o vrtnicah na str. 10. Vinska trta Veœ o varstvu pred peronosporo in oidijem si preberite v Vroœih idejah na str. 25. V œasu strnjevanja jagod ukrepamo tudi proti sivi plesni, uœinkoviti smo s pripravkom vivera switch. Pozorni smo tudi na ameriøkega økræatka in grozdnega sukaœa, proti katerima ukrepamo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora verde. 38

39 Okenske in balkonske rastline >>> > Œe smo pri presajanju uporabili pet komponentno zemljo plantella balkonia, lahko z dognojevanjem s tekoœim gnojilom plantella cvet, ki je obogaten z 11 vitamini in morskimi algami, zaœnemo pribliæno mesec dni po sajenju. > Zelene strukturne rastline pa dognojimo s visokokakovostnim tekoœim gnojilom plantella list. > Za dognojevanje balkonskih rastlin je zelo preprosto in uporabno tudi novo gnojilo v obliki øumeœih tablet plantella tabs za balkonsko cvetje, zadostuje za 140 l vode, kar je veœ kot lahko pripravimo iz 1 litra tekoœega gnojila. > Petunije, surfinije, fortunije in milijon zvonœke dognojujemo s plantella specialnim gnojilom za surfinije. > Surfinije so zelo bujno rastoœe, zato pognojimo dvakrat na teden, da nam bodo pokazale vse, kar zmorejo. > Ostale okenske in balkonske rastline pognojimo enkrat tedensko. > Da pospeøimo rast, stimuliramo cvetenje in nastavitev cvetnega nastavka, vse balkonske rastline na 10 do 14 dni zalijemo ali poøkropimo s pripravkom na osnovi aminokislin in vitaminov bio plantella vita. > Veœ o varstvu pred rastlinjakovim øœitkarjem si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 13, o ukrepanju proti pepelasti plesni pa v Vroœih idejah na str. 25. > Prøice se pojavljajo zadnja leta vse bolj pogosto tudi na oknih in balkonih, zato ob prvem pojavu ukrepamo s pripravkom vivera vertimec. > Rjo na fuksijah, nageljnih in navadnih pokonœnih pelargonijah odpravimo s pripravkom vivera quadris, ki deluje tudi proti pepelasti plesni na surfinijah, dalijah, gomoljnih begonijah in nageljnih. > Veœ o varstvu pred pepelasto plesnijo si preberite v Vroœih idejah na str. 25. > Redno odstranjujemo odcvetele cvetove. Drugaœe se rada pojavi siva plesen, ki jo omejimo s pripravkom vivera switch. Sobne rastline Ker je hranil po spomladanskem presajanju æe zdavnaj zmanjkalo, je sobne rastline najlaæje pognojiti s prvim gnojilom v obliki øumeœih tablet plantella tabs za zelene rastline. Na listnih begonijah, sobni trti, lonœni hortenziji in æarkocvetnem mleœku se rada pojavi pepelasta plesen, ki jo omejimo s pripravkom vivera quadris. Uøi odpravimo s pripravkom bio plantella flora kenyatox verde. Vrtna trata Vrtno trato v suønem obdobju redno zalivamo. Œe zalivamo pribliæno dvakrat na teden,bomo na kvadratni meter povrøine porabili okoli 10 litrov vode. V suønem obdobju je najbolje trato okrepiti s posebnim vitaminskim kompleksom bio plantella vita, ki zmanjøuje stres zaradi suøe. Œe vrtno trato gnojimo trikrat na leto, jo s plantella specialnim gnojilom za vse vrste trav drugiœ gnojimo v mesecu juniju. Øe vedno lahko gnojimo tudi s sodobnim membranskim gnojilom plantella formulla 365 za travo, ki ga uporabimo samo enkrat na leto. Trato kosimo nekoliko viøje, to je okoli 5 cm. Œe na trati urinira pes, jo hitro zalijemo z veœjo koliœino vode. Za odganjanje psov in maœko uporabimo pripravek plantella repel, ki vsebuje uœinkovito odvraœalo. Œe trave rumenijo in venijo, pri hoji pa œutimo gobasto strukturo, so na delu ogrci majskega hroøœa.

40