25. 2. 2010 SOCIOLOŠKA IMAGINACIJA (prsjnica 1) Avtr izraza: C. Wright Mills Je spsbnst, da hkrati preučujem družben struktur in življenja psameznikv (razumem zasebne težave glede na javne prbleme) Npr: brezpselnst, težave v partnerski zvezi, itd. ljudje bčutij kt svje zasebne težave, v celti pa jih lahk razumem le, če jih bravnavam kt prbleme, ki jih blikujej širše družbene sile Družbeni vzrki ptrebujej družbene rešitve (nezapslenst čutim kt zasebni prblem, ker k diplmiraš ne najdeš službe in se sprašuješ zakaj) ne mrem j razumeti, če j mislim v kviru individualnsti, ampak j mram razumeti kt družben Mills Večja je brezpselnst, manj sm za t krivi mi individualisti Scilška imaginacija: zakaj je temu tak? Primer: Zakaj mlajše ženske težje dbij služb kt mški? Zglj zaradi spsbnsti rjevanja. Čigav prblem je t? Javni! Scilška imaginacija zahteva hkratn preučevanje prepletanja treh medsebjn pvezanih sil: Zgdvina družbe Družbene strukture Delvanje ljudi, njihvih bigrafij Kakšna je zveza med zasebnimi dgdki v življenju ljudi in širšimi družbenimi silami Primer: na kakšne načine lahk scilgija misli kav? pitje kave je simbln zaznamvan dejanje rituali, ki s pvezani z nj, s marsikdaj blj pmembni, kt kava sama srednja jutranja rutina družbena aktivnst
vzpstavljanje medsebjnih dnsv pvabil za prijateljstv dvljena drga, ta dvisnst ni blezen, je zaželena simbli glbalizacije, svetvne trgvine, kršenja člvekvih pravic (plačil delavcev, tršk del), uničevanja klja (sekanje gzda) plitičn dejanje zavestn regulirana praksa življenjskega stila (pri etičnih ptršnikih, glasvanje z denarnic) scilgija ni samumevna zadeva, vedn se sprašuje kaj se skriva zadaj, pvezuje najblj sebne stvari z družbenimi strukturami 4. 3. 2010 SOCIOLOŠKO MIŠLJENJE (prsjnica 2) kaj je scilgija? Je sistematičn preučevanje člveške družbe Iskanje splšnega v specifičnem Iskanje»tujega«v»znanem«Pstavljanje psameznika v družbeni kntekst Durkheimva študija sammrih Primer: družbena razlika med mladimi in starimi, kjer s starejši ljudje pjmvani kt bdbje nekristnsti in blezni, zat imaj mal mči in ugleda v družbi ni pmembna bilgija sama, ampak njen pmen (glede na starst)»1. Mdrst scilgije je, da stvari nis take, kar se zdij«- Peter Berger PREDNOSTI SOCIOLOŠKEGA MIŠLJENJA Nenehn prespraševanje samumevnega Razumevanje prilžnsti in vir, ki jih psamezniku daje zirma pstavlja družba (blj kt razumem igr družbe, bljši igralci sm, hitreje dsegam cilje) Če vem, kak družba deluje, sm manj pripravljeni sprejeti status qu in blj za družbene spremembe
Prepznavanje družbenih razlik, neenaksti, in člveškega trpljenja (= blike s: vjne, revščina, blezni, ki s rezultat rganizacije člveške družbe) in kritičnst d njih PROBLEMI (PASTI) SOCIOLOŠKEGA MIŠLJENJA Scilgija je del hitr spreminjajčega se sveta Kemik preučuje dgajanje v epruveti, scilg pa v njej živi (scilgi s del tega, kar pručujej težk izstpiš iz lastnega sveta) Napačne interpretacije in samizplnjujče se napvedi scilg navede da kriminal narašča, mediji t bjavij, ljudje nat začnej ves čas vajati in beleži se več kriminala KAKŠNA BI DRUŽBA MORALA BITI? KAKŠNA DRUŽBA JE, KAKO DELUJE? Pravi način družbene analize je le čim večja znanstvena natančnst telška, metafizična, znanstvena ali pzitivna faza Telška faza: psledica bžje vlje Metafizična faza: družb ne gledaj kt nadnaravn, ampak kt naravn Znanstvena/pzitivna faza: misleci se psvetij temu, kak družba nastane in kak se razvija (pazvanje, merjenje in eksperiment Cutes dseže se bjektivnst, natančnst in nepristranskst) DRUŽBENE RAZMERE OB NASTANKU SOCIOLOGIJE Auguste Cmte je avtr izraza scilgija Je francski družbeni teretik (1798-1857) Obdbje velikih družbenih, eknmskih in tehnlških sprememb živel p francski revluciji, p industrijski revluciji v Angliji in v začetku industrializacije kntinentalne Evrpe industrializacija, urbanizacija, nve plitične ideje, Tennesi, 1887: izginjanje skupnsti (nem. Gemeinschaft) na račun družbe (nem. Gesellschaft) Weber, Parsens TIHOTOMIJA (=IZPITNO VPRAŠANJE!!!) KAJ JE COMTE HOTEL?
Vzpstaviti nv znanst v družbi, ki b pmagala razumeti, kaj se z družb dgaja in j pmagala spremeniti v bljši družb, t.i. pzitivn družb Želel vplivati na stabiliziranje in refrmiranje francske meščanske družbe p francski buržazni revluciji POZITIVNA DRUŽBA: Harmnična, red, hierharičn vdena, urejena v skladu z razumm, pzitivna mrala (ljubezen, del in napredek, katerega ne bi virala religija) Scialna fizika scilgija NALOGE SOCIOLOGIJE PO COMTU čim blj naj se približa spznanjem in metdam naravslvnih znansti, da bi dsegli čim večj bjektivnst, natančnst in nepristranskst razlage in preučevanja je treba pstaviti na empirične tj. znanstvene temelje prednst naj ima induktivni način sklepanja d psamičnega k splšnemu; najprej pdatki, nat prideš d terije (deduktivn = imaš niz idej ali terij in d tega sklepaš psamičn ter iščeš pdatke) išče na družbene zaknitsti v naravi s naravni, v družbi s družbeni zakni k je terija razvita, j testiram in nat s rezultati pravilni dkrili sm zaknitst člveškega vedenja meji naj se na pjave, ki jih je mžn bjektivn pazvati in klasificirati naj se ne ukvarja z ntranjimi pmeni, bčutki, mtivi; le ti se nahajaj sam v psamezniku in se jih ne da bjektivn meriti znanstven spznanje mra biti praktičn, kristn in uprabn. Znanst naj izbljšuje, krepi in stabilizira družbeni red. vzpstavitev vlg znansti kt kritične samzavesti POZITIVIZEM Cmte začetnik pzitivizma Danes pmeni: katerikli scilški pristp, ki temelji na splšn predpstavki, da lahk naravslvne metde uprabim za preučevanje družbe
Merjenje pjavv Iskanje krelacij/vzrčnsti/zaknitsti člveškem vedenju Vera v mžnst bjektivnega spznanja (lčenst dejstev in vrednt) EMILE DURKHEIM SAMOMOR 1897: Sammr: scilška študija Scilgija lahk blje pjasni sammr kt psihlgija, ki ga je razumela kt individualni prblem, kt psameznikv sebn zgdvin Če bi bila sebni prblem (sammr) in ne družbeni, ne bi mgli najti vzrca; vendar vzrec se vedn najde Primerjalna analiza uradnih statičnih pdatkv sammrih iz različnih evrpskih držav Države imaj stalne stpnje sammrv Med državami in družbenimi skupinami (spl, vera, status, družina) s razlike Stpnj sammrilnsti dlčaj dnsi med psameznikm in družb Tiplgija sammrv: Egistični in anmični (industrijska družba) Altruistični in fatalistični (predindustrijska družba) Egistični sammr: Je psledica psameznikve nezadstne intergiransti v družbene skupine in družb kateri pripada: Večja stpnja sammrilnsti v prtestantskih kljih kt v katliških (katliška religija blj trdn pdpira psameznika kt prtestantska) Večja stpnja sammrilnst med neprčenimi in med ljudmi brez trk (le ti nimaj tlik dgvrnsti za druge in se psledičn nagibaj k egizmu in sammrilnsti) Večja stpnja sammrilnsti med mškimi kt med ženskami (mški imaj manj dgvrnsti za druge kt ženske) Med revlucijami in nacinalnimi vjnami je sammrv manj (skupni svražnik med vjn pveže psameznike med sebj) Anmični smmr:
Dgajaj se, k družba psameznikv ne uravnava v zadstni meri: V bdbjih naglih družbenih sprememb, v stanju družbene anmije Večja stpnja sammrilnsti v času gspdarskih kriz in času hitrih gspdarskih vzpnv Večja stpnja sammrilnsti med brezpselnimi, kt med zapslenimi Ustrezna družbena integracija in regulacija lahk prepreči sammr Sammrilnst trej pgjuej trej stpnje družbene integracije in družbene regulacije Sammr je DRUŽBENO DEJSTVO, ki ga lahk pjasnim sam z drugimi družbenimi dejstvi (le ta pa nis dvisna d člvekve vlje) Družbena dejstva s načini delvanja, čutenja in mišljenja, ki s psamezniku zunanji in premljeni z mčj prisile, zaradi katere ga nadziraj SAMOMOR KOT DRUŽBENO DEJSTVO V SLOVENIJI Leta 2007 sta imeli višj stpnj sammrilnsti d Slvenije v EU le še Madžarska in Litva Mški (lčeni in vdveli najpgsteje) vsakih 21 ur, ženske vsakih 71 ur naredi sammr Približn 3,5-krat več sammrv med mškimi Pvprečn se naredi sammr na vsakih 16 ur Sammr pskuša narediti več žensk kt mških pskus sammra ni načrt da umreš, ampak klic na pmč Pvprečna starst, tistih, ki naredij sammr, je 51 let, kar je 20 let manj, kt d sebe, ki umre naravne smrti Sammr je značilen za vsa življenjska bdbja S starstj se sammr pvečuje Sammr pri starejših ljudeh je psledica depresije Sammrilnst ni vseh bmčjih Slvenije enaka Več kt trikratne razlike v stpnji sammrilnsti med SV in JZ Slvenije
DEFINICIJE SOCIOLOGIJE Študij prcesv člvekvega združevanja Znanst družbi Znanst izvru, zgdvini in sestavi člveške družbe Analiza strukture družbenih dnsv, sestavljenih iz družbenih interakcij med ljudmi Študij družbenega življenja ljudi in skupin, njihvih vlg v družbi glede na institucinalna pravila v družbenih prcesih 11. 3. 2010 SOCIOLOŠKO RAZISKOVANJE (prsjnica 3) DVE OSNOVNI NALOGI SOC. RAZISKOVANJA Scilški pgled na svet Zadnjič: iskanje splšnega v specifičnem, iskanje tujega v znanem, pstavljanje psameznika v družbeni kntekst Radvednst in kritičnst; iskanje dgvrv na vprašanja (ki s psledica sc. pgleda na svet) Kak scilgija misli? Vprašanje 1: Kak pjasniti vedenje mjega sseda? Vprašanje 2: Zakaj velike gsp. Krize pganjaj ksenfbne in avtritarne režime? Vprašanje 3: Zakaj marsikdaj vidim v paru lep mlad žensk in mškega, ki je starejši in precej manj lep? Katere tehnike zbiranja pdatkv rabim za naše dgvre? Intervju Anketa Analiza (časpisnega članka, medijev, pisma, el. Virv) Živim v skupnsti, ki j želim raziskvati RAZISKOVALNI PROCES: 3 VRSTE OSNOVNIH VPRAŠANJ
Epistemlška z. teretična: Glavna pristpa: Pzitivistični Humanistični z. interpretativni Tehnična: Merjenje in analiza Kga vključiti v raziskav in kak (vzrec) Katere tehnike zbiranja uprabiti Etična in plitična: V kakšne namene b raziskava uprabljena, kakšne psledice lahk ima za nas, udeležence, družb, Ali hčem dejstven»resnic«ali glbk razumevanje? EPISTEMOLOŠKA/TEORETIČNA VPRAŠANJA POZITIVISTIČNI PRISTOP Intelektualna dediščina: Auguste Cmte Raziskvanje p zgledu naravslvne metdlgije pjave preštevam, zanimaj nas mnenja in pvezave pjavv Upraba kvantitativne raziskvalne strategije; pdatki v bliki števil (npr. ankete, statistika, številke) Primer: kakšn je vaše mnenje splnih dnsih med dvema draslima sebama istega spla? Analiza tega primera: npr. klik je česa, iskanje krelacij in vzrčnsti npr. ali je hmfbija pvezava z vernstj, izbrazb, dvmv v lastn spln usmerjenst, Objektivnst raziskave brez vpliva subjektivnsti, kar je zel težk Zahteva p pnvljivsti rezultatv Zahteva p bjektivnsti Max Weber: ni verjel bjektivnsti; menil je da raziskvalca vdij pri izbiri tem njegve vrednte in interesi; tvji sebni interesi vplivaj na t, kater pdrčje bš raziskval vredntn relevantna tema bravnavana na vredntn nevtralen način :
Scilgi ne bi smeli izrekati, kaj je v družb slab in kaj dbr Danes: vrednte vstpaj v vsak faz raziskvalnega prcesa; cilj: čim večja, bjektivnst, pplna bjektivnst je iluzija Sdbna sc. ne verjame v vredntn nevtralnst Pnvljivst: Drugi raziskvalci, ki analiziraj za nami naše pdatke, dbij enake rezultate kt mi Ali drugi raziskvalci zberej pdatke na pdben način, kt mi in dbij enake rezultate KRITIKA POZITIVISTIČNEGA PRISTOPA Kmpleksnst člveškega vedenja natančn napvedvanje ni mgče Ljudje se dzivaj na klje pristnst raziskvalca vpliva na rezultate raziskave (Hawthrnski učinek) Družba se spreminja; kar velja danes, ne velja nujn jutri družbenih zaknv ni Raziskvalec je del družbenega/vredntnega sveta, ki ga raziskuje vredntna nevtralnst je njegv ideal Člvek je simbln bitje ni ga smiseln preučevati»d zunaj«- z naravslvn metdlgij, ker simbln razumem le»d zntraj«primer: astrnmi lahk napvej premikanje planetv, tda nasprtn d ljudi, kmeti in planeti ne razmišljaj Na dlčen pjav ena skupina ljudi pravilma reagira na tak, druga pa na drugačen način družbslvje EPISTEMOLOŠKA/TEORETIČNA VPRAŠANJA INTERPRETATIVNI ALI HUMANISTIČNI PRISTOP Intelektualna dediščina: Max Weber Pudarek: na razumevanju in interpretaciji člveškega/družbenega delvanja Raziskvanje mtivv, na katerih temelji člvešk življenje in pmenv, ki ga svjemu vedenju pripisujej ljudje Prepričanje vredntni zaznamvansti raziskvanja in zavzemanje za egalitarn družb (pazi, t ni več Max Weber!!!)
Ljudje nis le dsev družbenih sil temveč ustvarjaj svje življenje; na zunanje dražljaje se ne dzivaj avtmatičn: pmen dražljaja najprej interpretiraj Primer: vznik zagleda rdeč luč, najprej mra ugtvi kaj pmeni zanj ta rdeča luč, in se šele nat dlči kaj b naredil Upraba kvalitativne raziskvalne strategije (besede, pdbe, zapiski, pripvedi ) MERJENJE IN ANALIZA Spremenljivka: kncept/značilnst, ki ima lahk različne vrednsti, stanja: Spl Plača Kakvst življenja Mnenje čem Odvisna ki se spreminja ( veselje d nakupvanja, materialni plžaj psameznika, zdravje, sreča) Nedvisna ki pvzrča spreminjanje (spl, zdravstven stanje, zdravje, sreča) Merjenje: prces, v katerem ugtvim vrednst spremenljivke v dlčenem primeru Mngkrat zel različni načini merjenja iste spremenljivke (npr. zdravstven stanje lahk merim z različnimi vprašanji) Zanesljivst: če pri pnvljenem merjenju iste lastnsti, dbim pri isti ppulaciji enake rezultate Pmembn: ista ppulacija, ista metda, ista lastnst! Zanesljiv merjenje dbim vsakič, k stpim na tehtnic in dbim iste rezultate Veljavnst: k merim t, kar sm se namenili izmeriti Pdatki s lahk zanesljivi, a nis veljavni Tehtnica kaže različn tež; če pa ta tehtnica ves čas kaže 1 kg manj je rezultat neveljaven Neveljavn merjenje: gledala, ki s v trgvini namenma pstavljene, da, k se pgledaš, ti zžij pstav Zanesljivst ni enak veljavnst!!!
Krelacija: dns, v katerem se dve spremenljivki (ali več) vzajemn spreminjata Krelacija med spremenljivkama ni enak vzrčnst!!! (npr. bčutenje sreče in samcenitev zdravja) Krelacija je lahk navidezna (ang. Spurius v učbeniku) Pjav krelacije nam ne pve vzrka in psledice Vzrčnst: dns v katerem sprememba v eni spremenljivki pvzrči sprememb v drugi Primer: dhdek na prebivalca vpliva na stpnj rdnsti Trije pgji: Krelacija Nedvisna spremenljivka je v času pred dvisn Ni tretje spremenljivke, ki bi pvzrčala navidezn krelacij Upraba: za napvedvanje pjavv Prblem: družbeni pjavi imaj številne vzrke: družbena stvarnst je zapletena in prepletena!!! VZORČENJE Ppulacija: ciljna skupina raziskave Mladi d 15 d 29 let Kulturna društva Ženske, z manj kt srednješlsk izbrazb, zapslene v tekstilni industriji Člani in članice Zveze ptršnikv Slvenije Odrasl prebivalstv RS Vzrec: del ppulacije Ideal: vzrec izberem na tak način, da bm lahk rezultate svje raziskave psplšili na celtn ppulacij verjetnstni vzrec Verjetnstni vzrec (ang. Prbability sampling): Vsaka enta (seba, rganizacija, ) v ppulaciji je imela vnaprej znan neničeln verjetnst, da je bila vanj vključena
Ptrebujem seznam vseh ent + slučajn izbr Ugtvitve z vzrca lahk psplšim na ppulacij (vedn bstaja majhna verjetnst, da se mtim) Neverjetnstni vzrec: Vzrec, ki ne zadsti pgjem vnaprej znani in neničelni verjetnsti Subjektivn izbiranje ent + včasih vključuje nekaj slučajnsti Ugtvitev z vzrca ne mrem (ne smem!) psplšiti na ppulacij 2 primera verjetnstnih vzrcev: Enstavni slučajni vzrec primer: 1. Ppulacija vseh študentv in študentk FDV-ja, 2. Seznam vpisnih številk, 3. Metda lterije Stratificirani slučajni vzrec primer: 1. Ppulacija vseh študentk in študentv FDV-ja, 2. Seznam vpisnih številk p letnikih (letnik = statum), 3. Iz vsakega letnika z vzrca slučajn izberem dlčen števil vpisnih številk, 4. Velikst statuma je (lahk) srazmerni veliksti letnika Statum = pd ppulacija: npr. letnik študija, spl, starstni razredi 2 primera neverjetnstnih vzrcev: Kvtni vzrec: Kvta = fiksn števil seb z dlčenimi značilnstmi, ki j mra anketar vključiti v vzrec Celtni kvtni vzrec draža lastnsti dlčene ppulacije primer: SPOL: n = 100 štud. AS 80 ž. in 20 m. Snežena kepa (vzrčenje z ddajanjem): Za izgradnj vzrca uprabim sebne stike, ki nam pmagaj vzpstaviti naslednje stike Za raziskvanje»skritih«, težk dsegljivih skupin, družbenih manjšin GLAVNE TEHNIKE ZBIRANJA PODATKOV EKSPERIMENT ANKETNA RAZISKAVA INTERVJUJI OPAZOVANJE Z UDELEŽBO
SEKUNDARNA ANALIZA»DOKUMENTI ŽIVLJENJA«(sami) EKSPERIMENT Najbljša ilustracija pzitivističnega pristpa»filzfija«labratrijskega eksperimenta: Testiranje hiptez (hipteza: neptrjena trditev dnsu med spremenljivkami) Raziskvalec nadzruje pgje, v katerih pteka eksperiment; testna + kntrlna skupina Raziskvalec pljubn perira z različnimi nedvisnimi spremenljivkami in pazuje njihv vpliv na dvisn spremenljivk (krelacija, vzrčnst) Naravslvje, tehnika, psihlgija in scialna psihlgija ANKETNA RAZISKAVA Udeleženci raziskave dgvarjaj na vprašanja v pplnma strukturiranem vprašalniku (vsem enaka vprašanja) Odgvri s pravilma pdani vnaprej, anketiranec izbere najustreznejšega; p navadi tudi nekaj dprtih vprašanj Idealn: verjetnstni vzrci Anketna raziskava na celtni ppulaciji = ppis Izplnjevanje vprašalnika: anketar (na dmu, p telefnu, ) ali anketiranec sam (p pšti, nline, v skupini, ) Velik števil udeležencev (tudi 2500+) Velik vprašanj velike kličine pdatkv Analiza: kvantitativna, sfisticirane statistične metde INTERVJUJI Srednja pt med anketn raziskav in pazvanjem z udeležb Spraševalec in spraševanec sta v nepsrednem stiku, se pgvarjata Različne stpnje strukturiransti pgvra Deln strukturirani intervju: vprašanja nis ubesedena vnaprej, imam napisane sam teme, ki jih je treba naslviti v vsakem intervjuju
Individualni ali skupinski (fkusne skupine) Trajanje intervjuja: pravilma d dve uri Avdi/vide snemanje Majhni vzrci, pravilma d 30 seb, a tudi 100; pravilma neverjetnstni vzrci Diade (= intervju v dvje), triade (=intervju v trje) Analiza: pravilma kvalitativna OPAZOVANJE Z UDELEŽBO Osnvna antrplška metda Najbljša ilustracija interpretativnega pristpa Življenje s skupin ljudi ter udeleževanja njihvih dejavnsti in pazvanje njihvega vedenja Omgča razumevanje sveta s subjektivnega vidika seb, ki jih preučujem Omgča nam, da ugtvim kaj, p čemer nikli ne bi vprašali Igranje dvjne vlge pazvalca in udeleženca je zel zahtevn Če se preveč pistveti z družb, v kateri začasn živi in j preučuje, rezultati raziskave nis bjektivni, a vendar dbim perspektivn in pplni pgled Online pazvanja z udeležb (chati, zmenkarije prek neta, ) Dlgtrajn raziskvanje (tudi p več let) Majhni in neverjetnstni vzrci Analiza: kvalitativna OPAZOVANJE Z UDELEŽBO: PRIKRITO ALI ODKRITO Hawthrnski učinek vs. Neetičnst raziskvanja brez sglasja udeležencev raziskave + vmesne stpnje (pretveza, da je raziskvalec»pisatelj«) Glavna pmanjkljivst dkritsti = vpliva na vedenje ljudi, ki jih preučujem Prikrita udeležba: k dmnevam, da nam raziskvanja ne bi dvlili, ali bi naše pazvanje zel spremenil njihv vedenje Ne razkrijem se v primerih trgvine z rgani, preprdajalci, kriminalci, SEKUNDARNA ANALIZA Raziskvalna metda, v kateri uprabljam že znane pdatke:
Uradne statistike (SURS, UMAR, EUROSTAT, UN, WHO, FAO, Svetvna banka) Zgdvinski viri, npr: župnijska dkumentacija (Peter Leslett je uprabljal t za ugtvitev, kak pgste s bile v predind. Angliji nuklearne in razširjene družine) Zbirke raziskvalnih pdatkv (npr. Arhiv družbslvnih pdatkv FDV) Upraba uradnih statistik: prihranim čas in denar za zbiranje, a tudi različni prblemi: Nejasni primeri, npr: nesreče namest sammrv Manipulacije: spremembe definicij manjše števil brezpselnih seb d dejanskega, manjši javni dlg, Tehnični, npr: pdatki prikazani p velikih skupinah namest psamičn, pdatki združeni za več kledarskih let skupaj RAZISKOVALNA ETIKA»tehnična«uspsbljenst raziskvalca, raziskvalne skupine Spštvanje svbde (prstvljn, brez psledic, če zavrnej) in infrmiran sglasje (kd, kje, zakaj, kak, ) Spštvanje člveškega dstjanstva (razumeti, ne bsjati) Psluh za ranljive družbene skupine (mladletni, blni, ljudje z duševnimi blezni, invalidi, ) Uravnteževanje škde in kristi (bleče izkušnje, bleči spmini ne drezam, če bli; ustrezn uspsbljen raziskvalec + mžnst supervizije) Spštvanje zasebnsti in zaupnsti (bljubiti in zagtviti tajnst pdatkv, skrbn ravnati z vzrčnim seznamm in raziskvalnim gradivm, psebna previdnst pri publiciranju) Naši raziskvalni sklepi in predlgi lahk imaj pmembne plitične psledice POTEK RAZISKOVALNEGA PROCESA 1. Raziskvalni prblem/tema 2. Sistematični pregled dsedanjih študij
3. Fkusiranje: hipteza ali raziskvalna vprašanja 4. Odlčitev raziskvalnem pristpu, strategij in tehnikah zbiranja pdatkv 5. Vzrčenje 6. Zbiranje pdatkv na terenu 7. Analiza pdatkv (kvantitativna ali kvalitativna) in interpretacija (pvežem s tčk 2) 8. Sklepi predlgi 9. Pisanje in publiciranje Sdbna scilgija: pzitivistični in interpretativni pristp se prepletata in prepletaj se tehnični pdatki Kmbinacije intervjujev, anket, pazvanja z udeležb, 18. 3. 2010 MIKROSOCIOLOGIJA (prsjnica 4) Zgdbe divjih trcih člveška narava se lahk izrazi šele s pmčj kulture Prblematičnst terij genskih vzrkih člvekvega vedenja Vlčji/divji trk 7-letna deklica Anna, zaprta na pdstrešju d 5. Leta ascialna interakcija Kar imam je za člvekv narav rezultat kulture (hja p 2 ngah, kmpleksna čustva, kgnitivnst, razum, ) Geni nam člvekvem vedenju pved blj mal; kultura je pgj, da začnem gvriti, razmišljati, hditi, Preučevanje dinamike manjših družbenih skupin vse d psameznika Osredtčenst na vsakdanje življenje, na specifične interakcije v majhnem bsegu Kategrije: člvekv delvanje, interakcija, pmen/smisel Terije:
etnmetdlgija fenmenlška scilgija simblični interakcinizem Nakupvanje, druženje, pgvarjanje (specifična interakcija) SIMBOLIČNI INTERAKCIONIZEM Interakcija: delvanje med psamezniki Simblični: Interakcija pteka pretežn s pmčj jezika; jezik = sistem, ki je sestavljen iz simblv Simblični interakcinizem: terija, ki vidi družb kt rezultat vsakdanjih vzajemnih interakcij med ljudmi in pmenv, ki jih ti pripisujej predmetm in dgdkm. Interakcinistični pgled hče delvanje med psamezniki razumeti Primer: mški in ženska mški prižge sveč; kaj t pmeni? Zmanjkal elektrike Obred religizni pmen Rjstni dan Intimn vzdušje, kt predigra v splnem dnsu Ugtvitev = treba je dkriti pmen, tak da ljudi vprašam Pmeni nis nespremenljivi, vedn se ustvarjaj, razvijaj in blikujej Primer: sčanje z ljudmi: pmen = nevarnst, gržnja, ali pa pmen preblikujem, spremenim, ptrdim Zakaj simblični interakcinizem? Ker interakcija pteka s pmčj gvra, ki ima simble Analiza interakcij v majhnem bsegu (manjše skupine) Raziskvalna strategija: kvalitativna; tehnike zbiranja pdatkv: pazvanje, intervjuji pmene z anket težk ustrezn identificiram in razumem Začetnika: Gerge Herbert Mead, Herbert Blumer
Ptem: Hward Becker, Fred Davis, Ellit Friedsn, Erving Gffman in dr. MAKRO VS. MIKRO PRISTOPI Scilška terija skuša pjasniti, kak in zakaj se ljudje bnašaj, medsebjn sdelujej in se rganiziraj na dlčene načine: Ključni navezni kvir pjasnjevanja družbena struktura makr pristpi psameznik je dsev delvanja družbenih struktur (npr. vrednt, družbenih vlg, razredv, institucij) = reaktivnst psameznikv delvanje mikr pristpi ljudje nis le stvaritve družbenih determinant, svje življenje ustvarjaj tudi/predvsem sami = praktivnst Če hčem stvarnst razumeti, mram pvezati mikr in makr skupaj Slika v prsjnicah: Mikr: kd je kaj rekel, kak, kak se mški in ženske pčutij, kak razumej svja vedenja Makr: zakaj je taka situacija v družbi splh mžna? Zakaj se pgvarjaj mški in ženske, kak je t splh mžn, razlikvanje mških in žensk v tej družbi, hierhaičen splni red DRUŽBENA KONSTRUKCIJA REALNOSTI Družbena knstrukcija realnsti Tak pač je in tak je bil vedn Izraz Družbena knstrukcija realnsti vstpi v scilgij z istimenskim delm (1966) Petra Bergerja in Thmasa Luckmanna (1966) Je prces ustvarjanja, dkrivanja, razširjanja, utrjevanja in spreminjanja dejstev, znanj, resnice... Je prces, v katerem ljudje ustvarjaj/knstruiraj realnst s pmčj scialne interakcije.
Običajni člvek družben knstruiran realnst pravilma djema kt resničn in vanj ne dvmi. In ta zanj resnični bjektivni svet usmerja njegv delvanje. Alfred Schutz feministična scilgija Primeri: dedek Mraz je za trke resničen, mi pa vem da je družbeni knstrukt družbena knstrukcija blezni: spat greš z dlčen kličin hlesterla v krvi, zbudiš se kt blnik družbena knstrukcija realnsti: femizem (prikrivanje, zmanjšanje pmena) smrt nedlžnih žrtev = klekteralna škda; dbre vlje = pijan; ni ga več med nami = mrtev je; ftgrafija medijska knstrukcija realnsti: slvenska blast je spln sprijena družbena knstrukcija realnsti je vse, kar člvek ustvari, naredi realn splna, pklicna in družinska vlga v življenju v družbi = pmembn THOMASOV TEOREM primer družbene knstrukcije realnsti Če ljudje predelij razmere za resnične, ptem s te resnične v svjih psledicah. Originalni primer (Thmas & Thmas): mtena duševnst napačna definicija situacije ubji Način, kak predelim situacij ima pmembne psledice. Predstavlja mj resničnst, glede na kater ravnam/se vedem. Rbert Mertn: samizplnilna napved scilška parabla (bank pisuje, kak prpade, zglj zaradi gvric) Primeri: Slventna banka pstane neslventna, ker v t verjamej njeni varčevalci. Medsebjni dnsi: Ni mi všeč, ker vem, da ji jaz nisem všeč. Placeb (=navidezn zdravil) in nceb (=če verjameš, da ti nekaj škdi, ti tudi b) učinki Wdy Allen: Take the mney and run ne uspe mu rpati banke, ker je edini, ki definira situacij kt rp
SOCIALIZACIJA Prces, v katerem se psamezniki naučij kulture svje družbe (bistveni del pteka prek učenja jezika) Družine, vrstniške skupine, vzgjnizbraževalni sistem, pklicne skupine, mnžični mediji... Vseživljenjski prces Prces, v katerem dejansk pstanem ljudje. Scilgija: družba ima na člvešk vedenje velik večji vpliv kt narava tudi, če bstajaj bilške težnje, da se bnašam na dlčen način, lahk klje, z. kulturni dejavniki te težnje preglasij. Rezultat scializacije: naš življenjepis, ki ga gradim z interakcij pstajam pdbni drugim, hkrati pa stajam v nekaterih vidikih edinstveni psamezniki. Družben življenje temelji na pravilih Scializacija: naučim se pravila, vzgajati, draščati, veščine za pklic Scializacija: bistveni element je interakcija: pleg prilagajanja tudi pstanem ljudje ŽIVLJENJSKI POTEK IN GENERACIJE Življenjski ptek: ptvanje psameznika d rjstva d smrti Krnlška starst življenjska bdbja: d trštva prek mladsti in srednjih let d starsti (=dejanska starst in bdbja) Starstna khrta: ljudje rjeni v istem letu /dlčenem razpnu let / ki imaj skupn časvn dlčil Generacija: starstna khrta, ki j zaznamuje enten zgdvinski, družbeni, kulturni kvir Življenjski ptek = mikr in makr pjav Individualizacija življenjskega pteka (Urlich Beck) Primeri:
Časvn dlčil: vsi, ki s se prčili leta 1980 ali vsi, ki s začeli hditi v šl leta 1993 Več imen generacij: trci velike depresije, hipijevske generacije, digitalna mularija, generacija x ali y Generacija = pdben življenjski stil, prces, stališča Življenjski ptek = ptvanje skzi družbenih struktur (prepletanje delvanja družbenih institucij primer: šlanje, lčitev, rjstv, kriza, blezni, sebni načrti, ) Individualizacija življenjskega pteka: krnlška starst in življenjska bdbja s usklajena; psameznik ve natančn kaj sledi danes: ni več predpisanega zapredja institucij v katere vstpam in ni predpisanega časa, sami dlčam, ne gledam na tradicij in starše, kar je prisila in težk ERVING GOFFMAN Dedič simbličnega interakcinizma Presentatin f Self in Everyday Life (1959) Pručevanje interakcijskih prcesv ljudi v vsakdanjem življenju kaj se dgaja na ravni interakcij iz či v či (face t face) Interakcijski red (= ustvari se med vsakdanj inetrakcij) Asylums (1961) in Stigma (1963) Kncepti, kategrije: Vsakdanje življenje kt gledališka igra (vlge, scenariji, igralci, bčinstv) Dramaturška analiza (kak knstruiram sebne predstavitve) Sampredstavljanje, upravljanje z vtisi sebi (presentatin f self, impressin management) Predstava: kstumi, rekviziti, neverbaln kmuniciranje, scena, spredja, zadja (frnt regin, back regin) Zadrega in takt ter izguba/hranjanje braza Osredtčena/nesredtčena interakcija Teritrialnst Scialne situacije = scenarij Vsak igralec je tudi bčinstv
Prces vplivanja na vtise, ki jih imaj drugi nas = sampredstavljanje (hčem/vplivam kak se drugi dzivaj d nas) hčem ustvariti čim blj ugden vtis, želim pgnati strah, usmiljenje, Sampredstavljanje ni laž!!!, ampak zamlčanje nepmembnih stvari nas Igra se razlikuje glede na scen Ospredje (frnt regin) = svj vlg igram Ozadje (back regin) = ne igram vlge, nanj se pripravljam; min samnadzrvanje Združitev spredja in zadja: pdvmim v psameznikv sampredstavljanje Zadrega = izguba braza psledica: neustrezn digrana vlga (bčinstv spregleda in pravičil sprejme) Ohranjanje braza = pravičil sprejmem in igralca spravim iz zadrege, z. d zadrege splh ne pride Na spdrsljaje se dzvem rahlčutn, s taktm zavedanje, da se nam lahk zgdi kaj pdbnega Več k sebnega prstra zasedem/si vzamem, blj sm mčni (p navadi mški) Mški blj psegaj v sebni prstr žensk, kt bratn 25. 3. 2010 Töpfnerjev predavanje POLITICAL ELITES AND TRANSITION TRANS. THEORIES: 4 PATTERNS OD COMPOSITION 1. Histrical-narrative pattern: in chrnlgical rder time, space and events retld descriptively used in Histrical Science gain f knwledge: limited t cntingency f histrical events
2. Mn-factrial explanatin: ne factr taken as decisive fr scietal develpment gain f knwledge: unsrted narrative in seperatin t ther factrs danger: affirmative 3. Multi-factrial explanatin: includes exgenus and endgenus factrs gain f knwledge: identifying varius factrs and extracting imprtant nes (causal?) emphasis n differences 4. Analysis n the basis f an»organizing Idea«: histrical events interpreted n the basis f a certain meta-thery gain f knwledge: apprve r disprve certain thery danger: affirmative DEFINITION»POLITICAL ELITE«Bearer f scietal highrank and key psitins: Small grups in strategical psitins with the rganising capacity, t take plitical decisins n a regular and substantial basis Functin-Elite frmal criterin f definitin Peple with far-reaching scietal influence, wh: 1. Have Lng-Term Decisin- and Implementatin-Pwer (in the framewrk f institutins: decisins f scial relevance and cllective bligatin) = Functin / Pwer Elite 2. Have Scial Pwer f Definitin (whse interpretatins f reality have influence n pinin-building f the majrity f citizens) = Value-Elite = cnnectin f frmal and qualitative criteria
POLITICAL ELITES 1: PRESIDENTS Slvenia: Milan Kucan as member f plitbureau SKJ main external (secessin) and internal (initiating refrms) actr, 1st president 1991-2002 expert-gvernment under integratin f scial grups / brke n questins f ecnmic refrm (privatizatin) fllwed by gvernment LDS (frmatin f Scialist Unin f the Yuth) Macednia: Kir Gligrv as member f plitbureau SKJ main external (secessin) and internal (initiating f refrms) actr, 1st president 1991-1999 expert-gvernment under integratin f scial grups / brke n questins f ecnmic refrm (privatizatin) fllwed by gvernment SDSM (CP successr party) POLITICAL ELITES 2: PARLIAMENT AND PARTIES Slvenia: verall cnsensus abut basic directin f change and freign plicy Macednia: ethnic divisin?; classificatin tls f cncept questinable: DUI = plitical (successr-) rganisatin f UCK; Albanian Parties fcused n imprvement rights Albanians agendas differ marginal als agendas f macednian parties POLITICAL ELITES 3: DIFERENTIATION Slvenia: since begin transitin cnsensus abut freign plicy decisins (secessin, neighburs, EU) internally cnsensus abut demcratic culture = type cnsensus-elite Macednia:
since begin transitin cnsensus f freign plicy threaten by neighburs (EU NATO, ) internally demcratic culture n lw level (Kmandant Kki, church 1998, plice, byctt ) = type fragmented elite POLITICAL ELITES 4: THEORY OF»THREE ELITES«Elite f Transitin: Characteristics: Missin and Visin secessin and demcratizatin planned Frm f Plitics: Symblic Plitics secessin, demcracy and demcratic behaviur Tasks: Institutinal Chice Elite f Transfrmatin: Characteristics: Buildup new Order Frm f Plitics: Refrm Plitics institutinal mdificatin Tasks: Buildup Demcratic Institutins Elite f Cnslidatin: Characteristics: Integratin and Custmizatin Tasks: Plitics f Distributin Frm f Plitics: Cnslidating Demcracy and Market Ecnmy POLITICAL ELITE 5: BEHAVIOUR AND RECRUITMENT 4 grups f elites in transfrmatin in Eastern Eurpe: bureaucrats, techncrats, manager, intellectuals; 3 kinds f capital (scial, ecnmic, cultural) Slvenia: elite recruitment after independence by cultural capital (cnslidatin f the new state, refrming ecnmy, )
hegemny f LDS (1992-2004), but exiting serius ppsitin and intellectuals techncrats and manager Macednia: bureaucrats and techncrats cntrlled the state further n (under invlvement f ther scietal grups, e.g. criminals) steady change f plarizing pwers / parties in gvernment (SDSM / VRMODPMNE / DPA / DUI), but n difference in behaviur r recruitment n nteable ppsitinal elite / intellectuals / civil sciety existing particular winner f electin changes all the psitins in adminstratin and ther fields after membership in a party (= Recruitment by scial capital) DEVELOPMENT AND ELITES Party-Cntinuum: - in Macednia 2. ethnic level f Cntinuum (in Science nt cnsidered), but a basic cleavage f sciety Elite-Differentiatin: significant differences in psitining t each ther and the demcratic prcess CASES AND THEORIES REGARDING STRUCTURES OF ELITES Thery f 3 Elites: significant differences in Macednia still symblic plitics prevail (1.level) Elite-Behaviur and Recruitment: significant differences in Slvenia during refrm cultural capital valued highest; Macednia ld patterns f elite recruiment nt reslved (by scial capital party schls ), change between cultural and ecnmic capital n lw level 1. 4. 2010 SKUPINE, ORGANIZACIJE IN OMREŽJA (prsjnica 6) DRUŽBENE SKUPINE Družbena skupina:
dva ali več ljudi, ki se istvetij drug z drugim in s v medsebjni interakciji primeri: par, družina, klubi, študentje v letniku, pslvneži, skupne izkušnje in interesi; bčutek nas študentje kmuniklgije bravnavam druge študente kt člane, klege Charles Hrtn Cley (1864-1929): snvna razlika: primarne in sekundarne skupine snvna razlika med bema vrstama skupin je v stpnji iskrene skrbi za sčlana Živj, kak si? : znanca ne zanima v resnici, kak si, prijateljic pa (!) PRIMARNE IN SEKUNDARNE SKUPINE Primarna: majhna družbena skupina, katere člani imaj dlgtrajne in sebne dnse med sebj. Velik časa preživetega skupaj, iste aktivnsti, bčasn knfliktni dnsi, skrbij za drug drugega, brez pretvarjanja, mč, pra (materialna + ), ki nis cilj skupine; nimaj kristi drug d drugega, člane vidij kt nenadmestljive in psebne, čustva in navezanst, sm t kar sm (se ne pretvarjam) Družina Sekundarna: velika družbena skupina katere člani imaj skupne interese ali dejavnsti in katerih dnsi s brezsebni. Čist nasprtje primarni Mal infrmacij sčlanih, brez čustev, dseganje skupnih ciljev Kratktrajne (= študij pri scilgiji) in dlgtrajne (= razred v OŠ) Številčne (pdjetja, FDV), pazim na bnašanje, nism t kar sm,, pzrni na t kaj delam, kaj dam drugim in kaj drugi daj nam Primarna in sekundarna skupina idealni tip skupin (v resnici imaj skupine značilnsti beh teh tipv) KONFORMIZEM IN POSLUŠNOST Pslušni sm, k spremenim vedenje na pdlagi navdila/ukaza, ki pride d sebe z avtritet; Ker ljudje prejemam ukaze drugih in jih pslušam, lahk nanje krivd brnem in zat sm ljudje pripravljeni na zel mraln sprna dejanja ker
imam pravičil, ki je zagtvljen, avtritarn blast + dgvrnst prenesem na drugega Ali pslušati navdila/ali slediti etičnim nrmam?? Prelaganje dgvrnsti na žrtve SLO ima velik prblem Primer: izbrisani, napadi na hmseksualce Razčlvečenje in razsebljenje pravičuje brutalnst knfrmni pa sm, k je sprememba našega vedenja psledica psnemanja/sledenja vedenja drugih (ni eksplicitne zahteve): brez ukaza Zakaj sm knfrmistični? Ker pdvmim vase Ker želim ugajati drugim Slmn Asch: knfrmnst FORMALNE ORGANIZACIJE velike, sekundarne skupine, ki s ustanvljene za učinkvit dseganje ciljev državna uprava, pdjetja, medvladne rganizacije, mednardne nevladne rganizacije, transnacinalne krpracije itd. MAX WEBER: Birkracija: psebna blika frmalne rganizacije, temeljna značilnst mderne industrijske družbe Beseda birkracija ni slabšalni pjem v scilgiji, drugače je Webrva terija družbenega delvanja: člvekv delvanje usmerjaj pmeni. Če hčem razumeti in pjasniti delvanje, mram razumeti pmene in mtive, na katerih temelji Glede na pmene, na katerih temeljij, je identificiral tri tipe delvanja: Afektivn: izhaja iz čustvenega stanja psameznika v nekem trenutku (živčni izbruhi) Tradicinaln: psameznik deluje na dlčen način zaradi ukreninjene navade, ker je tak že ravnal (ne zavedanje tistega, kaj pčne; instinktivn)
Racinaln: psameznik se jasn zaveda cilja takega delvanja + sistematičn cenjevanje različnih sredstev za dseganje cilja in izbira najprimernejšega sredstva (manager, ki želi pvečati prduktivnst; cilj je jasn predeljen) Weber: prevladujč način delvanja v družbi MAX WEBER: RACIONALNO DELOVANJE, BIROKRACIJA racinaln delvanje v mderni industrijski družbi je prevladujč način delvanja v državni upravi, na gspdarskem pdrčju, v izbraževanju itd. Vse večje prevladvanje racinalnega delvanja = prces racinalizacije: upraba znanja/zanašanje na znanje namest na magij, vervanja, čustva v kntekstu brezsebnih dnsv s ciljem dseganja vse večjega nadzra nad zunanjim svetm Birkracija je racinaln delvanje v institucinalizirani bliki. Birkracija je tudi sistem nadzra hierahična rganizacija, nadrejeni nadziraj in discipliniraj delvanje pdrejenih Da bi bil nazr uspešen, ga mram imeti za legitimnega Legitimnst nadzra je pvezana z družbenim delvanjem Afektivn, tradicinaln in racinaln delvanje: vsak ima svj mtiv za pslušnst: čustva, bičaj, razum Tipi legitimnega nadzra s: karizmatična blast, tradicinalna blast in racinaln-legalna blast. Za vsak blik blasti je tipična dlčena blika rganizacije birkracija je rezultat racinaln-legalne blasti DEFINICIJA BIROKRACIJE racinaln blikvana hierarhična rganizacija, katere namen je učinkvit pravljanje bsežnih in kmpleksnih nalg na pdlagi frmalnih pravil. Primer: vdenje države, vdenje fakultete, gradnja mesta, vdenje pdjetja Ključni elementi idealne birkratske rganizacije s: Specializacija nalg, pristjnsti Hierarhija uradv
Delvanje p frmalnih pravilih in predpisih Strkvn znanje in kvalifikacije Brezsebnst Kmuniciranje v pisni bliki Webrv pzril nevarnstih birkracije strg nadzr uslužbencev, sredtčenst na zk, specifičn strge nalge, ki zmanjša člvekv avtnmnst + brezsebna = nehumana, saj ljudi spreminja v številke Weber: birkracija je nesebna železna kletka racinalnsti MAX WEBER: IDEALNI TIP metdlški pripmček za preučevanje realnsti čisti tip, ki tak v realnsti ne bstaja, izkrivljena pdba/pis dlčenega družbenega pjava nekatere lastnsti idealnega tipa s ptencirane, druge zanemarjene; le najblj racinalne lastnsti z. le tiste, ki s v medsebjni racinalni z. lgični zvezi; ni niti zaželeni ("ciljni ) tip niti pvprečni tip, pač pa lgični ekstrem. Izkrivljena pdba dlčenega družbenega pjava, ki v realnsti ne bstaja = idealni tip Idealni tip birkracije = birkracija v celti kt racinalna ERVIN GOFFMAN: TOTALNE INSTITUCIJE Pseben tip birkratske rganizacije Ttalna institucija je: prstr za bivanje in del, kjer velik števil psameznikv s pdbnim plžajem, za precejšnje časvn bdbje drezanih d širše družbe, živi skupaj prisiln, frmaln vden bdbje življenja. Standardiziranst aktivnsti
Cilj: spreminjanje identitete, rescializacija pnižanje jaza Primer: psihiatrična blnišnica, kncentracijska tabrišča Zakaj pnižanje? Ker bi t zlmil gjenčev prejšnji jaz, in bi se vzpstavil nv Gjencem uprniška dejanj pmenij t, da ima še vedn nekaj nadzra nad kljem Pri večini ne pride d radikalne, stalne spremembe MCDONALDIZACIJA Gerge Ritzer (1992): paradigmatski mdel racinalizacije v sdbnih družbah = restavracija s hitr prehran McDnald's načela njenega delvanja: učinkvitst, izračunljivst, unifrmnst/predvidljivst in tehnlški nadzr s preniknila v mnga družbena pdrčja zdravstv, univerz, šprt, nvinarstv, ptršnj nasplh (nakupvanje, turizem), cel v rjevanje in umiranje Učinkvitst: upraba najblj ptimalnih sredstev za dseg cilja, zel hitr d biti lačen d biti sit Izračunljivst: sredtčenst na merljiv enačenje kvantitete s kvalitet ppln kvantificiranje stritve Unifrmnst in predvidljivst (enaki sendviči pvsd p širnem svetu) Tehnlški nadzr nad ljudmi: cilj: mejiti nepredvidljivst člvekvega delvanja avtmatizacija kuhinjske preme Tehnlgija nadzruje člveka Ritzer: univerze s mcdnaldizirane (ni spntansti, veselja, kreativnsti, hitr se mra dštudirati, testi za bkržanje, ni avtnmije) SOCIALNA OMREŽJA Scialn mrežje: mreža družbenih vezi med ljudmi; struktura dnsv, ki pvezuje družbene akterje; skupek družbenih akterjev in pvezav med njimi
sestavljena iz skupka vzlišč = družbenih akterjev (seb, rganizacij, držav...) in pvezav, ki pvezujej vse ali pa sam nekatere akterje scilški prces presegaj pmen primarne skupine in rganizacije merim lahk števil pvezav, gstt, smer, jakst, funkcij, kakvst, vsebin, pznam mrežje seb, držav, rganizacij, skupin, scialna mrežja v sdbni družbi razvlečena, hlapna, nemgčena (zaradi interneta, GSM-a, avta, ne živim več v gegrafski skupnsti ampak v mreženi skupnsti mrežja ljudje, za katere vem in ni ved za nas OMREŽENA DRUŽBA Manuel Castells, netwrk sciety (del: The infrmatin age) Nva vrsta družbe, ki temelji na infrmacijski tehnlgiji le-ta aktivn vključuje in pvezuje vse drug eknmska, scialna, plitična mč vključujej infrmacijsk tehnlgij družbene institucije vključujej infrmacijsk tehnlgij d vjske d zabave in zasebnsti stari vzrci skupinskega življenja s zamenjani z mreženjem b realnih s nastale še virtualne skupnsti nastanek nvih blik kriminala, plitičnega bja, nvih kulturnih fenmenv disperzija družbene mči nva vrsta gspdarstva (netwrk ecnmy), nve vrste rganizacij (netwrk enterprise), nve blike dela/zapslitve, individualizirane pvezave med delvn sil in kapitalm, naraščanje pmena intelektualnega kapitala Infrmacijska tehnlgija spreminja časvn (sedanjst/prihdnst/preteklst) in prstrsk urejenst (lkaln/glbaln)