Youth Employment Support Podpora pri zaposlovanju mladih Bros` u ra
Youth Employment Support Podpora pri zaposlovanju mladih Authors: Christelle Carrere Dominique Coenen Hana Danihelková Juraj Dubrava Klára Hanelová Uwe Hoppe Maruša Jovanović Klavdija Kocis Maria R. Malmierca Olivier Paillaud Franziska Steffen Joost Thissen Katharina Toifl Miranda Wiegers Silvia Wunder Editors: Katharina Toifl, Hana Danihelková Production: word up Werbeagentur Publisher: die Berater Unternehmensberatungs - gesellschaft mbh 2009 die Berater Unternehmensberatungs - gesellschaft mbh The publication is a product of YES (LLP-LdV/TOI/2007/AT/0003). This project has been funded with support from the European Commission s Leonardo da Vinci Transfer of Innovation programme. This publication reflects the views only of the author, and the Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein.
Youth Employment Support Podpora pri zaposlovanju mladih Bros` u ra
Part nerji pro jekta YES Ponudbo projekta YES je razvila mednarodna skupina partnerjev strokovnjakov. die Berater Austria www.berater.com Bildungswerk der Sächsischen Wirtschaft ggmbh Nemčija www.bsw-ggmbh.de Centro de Supercomputación de Galicia Španija www.cesga.es Glotta Nova Slovenija www.glottanova.com Meter Silesia, Ltd. Češka www.meter-silesia.wz.cz Mission Locale de L Agenais et de l Albret Francija www.missionsloacales-aquitaine.org The Reflexion Foundation Nizozemska www.atriumbv.nl Transver Slovakia, Ltd Slovaška www.transfer.sk 2
Vse bina Vse bina 1. Zapo slo va nje teža vnih mla dih............................................ 4 1.1 Celo vita pod pora pod jet jem.............................................. 4 1.2 Ciljne sku pine komu koristi pro gram YES?................................. 5 2. Pod pora pro jekta YES.................................................. 6 2.1 Coaching YES........................................................ 6 2.2 Uspo sab lja nje YES..................................................... 10 2.2.1 Modul 1: Pro fil kad ro vi kov in men tor jev..................................... 11 2.2.2 Modul 2: Naci o nalno pravo in pod pora..................................... 13 2.2.3 Modul 3: Vedenj ski vidiki................................................ 15 2.2.4 Modul 4: Mehke veščine................................................. 17 2.2.5 Modul 5: Peda goški vidiki............................................... 18 3. Vir tu alni por tal YES za uče nje in komu niciranje.............................. 22 4. Izkuš nje prvih ude le žen cev pro jekta YES.................................... 23 3
Zaposlovanje težavnih mladih 1. Zapo slo va nje teža vnih mla dih Poglavje 1 Ste kdaj imeli težave s pripravniki in niste, in niste našli rešitve? Pomanjkanje moti va cije, ovire pri komu ni ka ciji, učne težave so težave, ki se prej ali slej poja vijo v odnosu med pri prav ni kom in men tor jem. Večina se jih raz reši, neka tere se pač ne, toda odpo ved pri prav niku pomeni izgubo tako za pod jetje kot tudi za mla - dega člo veka. Zato pod jetja zelo pre vidno izbi rajo svoje pri prav nike in teža vni mladi, kot so to npr. taki, ki so pred časno zapus tili šola nje, ali ki niso kon čali pokli cnega uspo sab lja nja, ali ki so iz dru gih raz lo gov v soci alno-eko nom skem in/ali oseb nem slab šem polo žaju, pogosto ne dobijo zapos litve. So pa tudi šte vilna pod jetja, ki iščejo pri prav nike in ne morejo dobiti takih, ki si jih ide alno želijo. Če upo šte vamo zgo raj nave deno in vse slaše demo graf sko sta nje na trgu dela, se zdi pomembno inten zivno in pro fe si o nalno delati s takimi mla dimi, in kakor kažejo naše izkuš nje, se ta trud izplača. Poleg tega so pod jetja, zlasti mala in sred nje velika, bolj pri prav ljena zapo slo vati ali uspo sab ljati teža vne mlade, če imajo na voljo celo vito in inten zivno pod poro s področja coa chinga in uspo sab lja nja. 1.1 Celo vita pod pora pod jet jem Pod pora pri zapo slo va nju mla dih (YES) ponuja celo vito pod poro pod jet jem, ki zapo - slu jejo teža vne mlade ali imajo težave z mla dimi, ki že oprav ljajo svoje pri prav niš - tvo. Izku šeni coa chi, skupaj z delodajalci, ana li zi rajo sta nje in pre po znajo dejan ske potrebe po pod pori. 4
Zaposlovanje težavnih mladih Glede na te rez ul tate YES ponuja: fi uspo sab lja nje na področ jih peda go gike, prava, kul ture mla dih, vedenj skih vidi - kov in men tor stva, fi coa ching pod poro, fi pod poro med ude le ženci, fi oko lje e-uče nja. Poglavje 1 1.2 Ciljne sku pine komu koristi pro gram YES? Pro jekt YES je nepo sredno name njen delo da jal cem, kad ro vi kom, notra njim tre ner jem in men tor jem malih in sred nje veli kih pod je tij. Pro gram je pose bej pri la go jen potre - bam malih pod je tij, ven dar tudi ustreza več jim pod jet jem, saj se pod pora določa indi vi du alno glede na potrebe pod jetja. Podpore so posredno deležni seveda mladi ljudje. Nada lje, mladi ljudje so seveda posredno tudi deležni pod pore. Mala in srednje velika podjetja fi kadroviki, ki izbirajo kandidate in jih uvajajo v svoje podjetje fi mentorji, notranji trenerji, inštruktorji in drugi nadrejeni, ki spremljajo mlade pri delu Šola nje Zapos li tev Mladi fi osipniki fi z nedokončanim poklicnim usposabljanjem fi socialno-ekonomske težave Pet modulov kombiniranega učenja znanje in kompetence za delo z mladimi zaposlenimi in pripravniki Coaching podpora individualna podpora: izbira kandidatov, prva faza zaposlovanja, konfliktni primeri Spletni portal orodja za medsebojno podporo med udeleženci, gradivo za e-učenje, uporabni viri 5
2. Pod pora pro jekta YES Zas nova pro jekta YES je celo vita ponu dba kad ro vi kom in dru gim zapos le nim v pod jet - jih, ki zapo slu jejo ali uspo sab ljajo mlade ljudi. YES uspo sab lja nje ponuja poglob ljeno uspo sab lja nje na vseh področ jih, pomemb nih za uče nje in vode nje teža vnih mla dih ljudi. Sre ča nja v živo sprem lja e-uče nje, ki ponuja mož nost indi vi du al nega uče nja, poglab lja nje vse bin, in prav tako izme njavo izku šenj s tre ner jem in med sou de le ženci preko splet nega por tala. Kon cept usposablijanja YES pri pi suje velik pomen izme njavi izku šenj med ude le ženci in omo goča mre že nje. Coaching v projektu YES ponuja indi vi du alno pod poro v poklic nih kri tič nih situ a ci jah, sve to va nje pri posa mez nih vpra ša njih, men tor stvo v pri me rih kon flik tov in tudi mož nost nadalj njega raz vi ja nja soci al nih veščin. 2.1 YES coa ching Učin ko vito delo s teža vnimi mla dimi je odvisno od več pred po stavk, med dru gim od spe ci fič nega zna nja, soci al nih kom pe tenc in veščin. Kad ro viki, men torji in drugi zapos leni, ki delajo v malih in sred nje veli kih pod jet jih, bi lahko učin ko vi teje izko - ris tili svoj poten cial za delo z mla dimi. Za izbolj ša nje teh kom pe tenc pa je potrebno raz mis liti on načinu vede nja in inte rak ciji z mla dimi ljudmi. S pomočjo coa chinga bodo odgo vorni za vklju če va nje mla dih zapos le nih na delovno mesto dobili stro kovno pod poro. Uspehe pro cesa coa chinga bodo stranke lahko jasno zaznale, še toliko bolj pa pod jetja, v kate rih se bodo izbolj šale veščine vode - nja in kad ro va nja. 6
Moduli kombiniranega učenja za pridobivanje znanj in kompetenc za delo s "težavnimi" mladimi zaposlenimi oz. pripravniki Coaching podpora za pomoč pri pripravi zaposlitvenih razgovorov, pri prvi fazi novega zaposlitvenega razmerja in posredovanje v primerih konflilktov. Spletni portal fi gradivo za e-učenje fi forum fi spletno svetovanje fi seznam povezav Mala in sred nje velika pod jetja fi kad ro viki fi tre nerji fi vodje poklicno usposabljanje zaposlovanje Mladi fi osi pniki fi nedo kon čano pokli cno uspo sab lja nje fi soci alno-eko nom ske težave Coaching v projektu YES temelji na pris topu sis tem skega coa chinga Soci alni kon struk ti vi zem poj muje vsa kega učenca kot edinstven individuum z edin stve - nimi potre bami in izkuš njami. Učenca pre po znava kot kom plek snega in mul ti di men zi o - nal nega. Ne samo, da soci alni kon struk ti vi zem pri znava uni kat nost in kom plek snost učenca, tem več vse to tudi spod buja, upo rab lja in nagra juje kot ses tavni del učnega pro cesa (Wersch, 1997). Skladno s tem pogle dom poj mu jemo coa ching kot akti ven učni pro ces, kjer posa - mez niki, namesto da bi zna nje usva jali kot neod visno enoto, podano zna nje vred - no tijo, pri la ga jajo in vklju ču jejo v svojo lastno, indi vi du alno struk turo zna nja. Tak pris top spod buja obli ko va nje novega pogleda na res nico in omo goča širi tev posa - mez ni ko vih vedenj skih vzor cev. Tako so stranke coa chinga v sre di šču učnega pro - cesa, ko odkri vajo nove načine iska nja reši tev. Med tem pro ce som si boga tijo svoje 7
spo znavne in soci alne veščine in kre pijo samo u čin ko vi tost (zastav lja nje ciljev in raz vi ja nje oseb nih inte re sov). Učni pro ces je osre di njen na stranke, vloga coa chev pa je, da stranko pod pi rajo. Svo jim stran kam poma gajo najti nji hov osebni odnos s pomočjo sis tem skega postav lja nja vpra šanj, tako da stranke lahko pri dejo do last nih zaklju čkov. To torej dose žemo z upo rabo sis tem skega coa chinga. Če povza memo: sis tem ski coa ching je osre di njen na stranko, usmer jen k rešit vam in narav nan k uspehu. Nadalj nje last nosti sis tem skega coa chinga so še usmer je - nost k rez ul ta tom, pre po zna va nje vizije, obli ko va nje akcij skih načr tov, iska nje nav - diha in posre do va nje povrat nega spo ro čila. Sis tem ski coa ching ne nudi vse bin - skega stro kov nega zna nja, pač pa zago tav lja pozna va nje pro ce sov. Koristi coa chinga za stranko so na dveh pomemb nih področ jih: fi stranke odkri jejo reši tev za dolo čen prob lem in fi hkrati naj dejo način, kako iskati rešitve. Da bi dose gli dobre rez ul tate coa chinga, je pomembno, da sis tem ski coa chi upo - šte vajo nasled nja temeljna izho di šča: fi Sis tem ski coa chi so stro kov njaki za aktivno poslu ša nje. fi Sis tem ski coa chi upo šte vajo stranko in njeno situ a cijo. fi Sis tem ski coa chi ne poda jajo pred lo gov in svoje mne nje zadr žijo zase. fi Sis tem ski coa chi postav ljajo ustvar jalna vpra ša nja. fi Sis tem ski coa chi raz is ku jejo kom plek sne kon tek ste. Ciljna skupina coachinga v projektu YES Coaching v projektu YES je name njen zapos le nim v malih in sred nje veli kih pod jet - jih, ki zapo slu jejo in vklju ču jejo v delo mlade zapos lene in pri prav nike, še pose bej pa: fi kad ro vi kom, ki izbi rajo kan di date in jih vpe lju jejo v pod jetje, fi men tor jem, notra njim tre ner jem, inštruk tor jem in osta lim zapos le nim, ki sprem ljajo mlade zapos lene pri delu. 8
Teža vni mladi so tisti mladi, ki se s težavo vklju ču jejo na trg dela, ker: fi imajo nizko stop njo izobrazbe, fi so zgo daj izpadli iz šol skega sis tema, fi niso zaklju čili pokli cnega uspo sab lja nja, fi so soci alno-eko nom sko v tež jem polo žaju (npr. nimajo potrebne pokli cne soci - alne mreže ali nimajo dovolj delov nih izku šenj), fi zaradi drugih razlogov jih delodajalci malih in sred nje veli kih pod je tij obrav na - vajo kot poten ci alno teža vne. Takim mla dim ponu dba coa chinga ni nepo sredno name njena, ven dar jim prav gotovo posredno koristi. YES coa chi se navadno izogi bajo nepo sred nemu stiku z mla dimi, saj je pod pora pro jekta YES name njena ose bam v pod jet jih, ki so odgo vorne za uva ja nje mla dih zapos le nih, z name nom da bi lahko bolj ustrezno rav nali z njimi. Cilji coachinga v projektu YES Naj ver jet neje je, da bo le nekaj strank imelo pred hodne izkuš nje s coa chin gom, zato pred vi de vamo, da bodo morali na začetku coachi v projektu YES strankam pred la gati vse bine coa chinga. Možne teme bi lahko bile: fi doživ lja nje svoje vloge men torja, vloge inštruk torja, fi vode nje raz miš lja nje o last nem stilu vode nja, fi način dele gi ra nja delov nih nalog, fi vede nje v kon flikt nih situ a ci jah, fi doživ lja nje sebe kot men torja, inštruk torja... fi pri ča ko va nja/zah teve do mla dih ljudi. 9
Izbirni razgovor Zaposlovanje fi ugotavljanje potreb fi pričakovanja podjetja fi namen in cilji spremljajočega coaching programa: vloge, naloge, etika, postopki, ovire in omejitve fi profil kandidatov fi strategija zaposlovanja fi zahteve delovnega mesta fi priprava in/ali razgovori fi izbira uspešnih kandidatov Prvi mesec zaposlitve fi spremljanje in evalvacija procesa uvajanja fi zaključno srečanje Posebne situacije fi mediacija v kon - fliktnih primerih in težavnih situacijah fi motiviranje mladega zaposlenega in/ ali delodajalca 2.2 Usposabljanje YES Ponudba usposabljanja YES pokriva naj po memb nejše vidike zapo slo va nja mla dih na dina mi čen in prak tično narav nan način. Na sre ča njih v živo vse pomembne teme glede zapo slo va nja in pri prav niš tva pred sta vijo izku šeni tre nerji in ude le ženci o njih raz prav - ljajo: fi pro fil kad ro vi kov in men tor jev fi naci o nalno pravo in pod pora fi vedenj ski vidiki fi mehke veščine fi peda goški vidiki Velik pomen se pripisuje tudi izmenjavi zno traj sku pine in času za dru že nje. 10
2.2.1 Modul 1: Pro fil kad ro vi kov in men tor jev Namen tega modula je delo da jal cem ponu diti pregled podpornega sistema YES in pred - sta viti pro gram uspo sab lja nja. Pose ben pou da rek je na kom pe ten cah, ki jih potre bu jejo kad ro viki pri izbi ra nju kan di da tov za delo, in kom pe ten cah, ki jih potre bu jejo men torji, inštruk torji ali drugi zapos leni, ki mlade uva jajo v mala in srednje velika pod jetja in jih sprem ljajo pri nji ho vem delu. Ta modul pomaga delo da jal cem raz umeti sis tem zapo slo va nja mla dih ter vloge in naloge vsa kega ude le ženca tega sis tema. Pri mer: Drevo kom pe tenc Spo daj je izri sano drevo kom pe tenc, ki izpo stav lja neka tere kom pe tence, ki bi jih kad ro viki ali men torji morali imeti. Dopol nite sez nam z last nimi pred logi. 3. SPREMLJANJE NOVOZAPOSLENIH oz. PRIPRAVNIKOV: fi organizirati redne pogovore fi ravnati kot coach fi analazirati pogoste težave in predlagati rešitve 5. VREDNOTENJE: fi sestaviti sistem vrednotenja fi redno podajati povratna sporočila o vrednotenju fi skupaj z mlado osebo analizirati dobljene rezultate MENTORSTVO 4. RAZVIJANJE STROKOVNIH KOMPETENC: fi pomagati pripraviti delovno mesto fi zagotoviti, da mlada oseba pridobi minimum strokovnih kompetenc 11
2. IZGRAD NJA ZAUP NEGA ODNOSA: fi vzpo sta viti stike med pod jet jem in mlado osebo in jih vzdr že vati fi zbi rati infor ma cije o mladi osebi (namere, oko lje...) fi iden ti fi ci rati pod porne insti tu cije, nji hovo poslan stvo, nji hovo ponu - dbo in vzpo sta viti stike z njimi MENTORSTVO 1. ZAČE TEK ZAPOS LITVE oz. PRI PRAV NIŠ TVA: fi pri pra viti potrebno za spre jem mlade osebe fi pred sta viti interna pra vila pod jetja fi pred sta viti zah teve var stva pri delu v pod jetju fi vzpo sta viti dogo vor o odnosu med men tor jem in mlado osebo fi pred sta viti delovno mesto fi pred sta viti mlado osebo timu indi vi du alne zna čil - nosti/mehke veščine stro kovno zna nje fi znati poslu šati fi empa tija fi objek tiv nost NENEHEN PRO FE SI O NALNI RAZVOJ kom pe tence men torja fi poga jal ske veščine fi ure ja nje prav nih zadev 12
2.2.2 Modul 2: Naci o nalno pravo in pod pora Cilj dru gega modula je pris krbeti kad ro vi kom in vod jem zlasti malih in sred nje veli kih pod je tij upo rabne infor ma cije o nji ho vih pra vi cah in dolž nos tih. Seznanili se bodo z ozadji in razlogi teh predpisov ter izvedeli, kaj lahko pri ča ku jejo od svo jih zapos le nih. Vse bina tega modula obsega infor ma cije o spe ci fič nih obvez nos tih in pre po ve dih glede mla dih zapos le nih, pa tudi o sis te mih pri prav niš tva in posle dič nih mož nos tih sub ven ci - o ni ra nja, od kate rega imajo lahko pod jetja korist na več raz lič nih nači nov. Kot to velja za večino pogodb, ima pogodba o zapos litvi tudi pravne posle dice. Čeprav sta se obe strani dolžni držati pogodbe, impli ka cije tega niso vedno jasne. Videti je, da imajo zlasti mladi, ki pod pi šejo pogodbo o zapos litvi, težave pri ra - zume va nju in raz li ko va nju pra vic in dolž nosti. Kar npr. moti mnoge delo da jalce je, da večina mla dih zapos le nih točno ve, do koliko minut odmora med delov nim časom ima pra vico, hkrati pa pozab ljajo biti točni pri pri hodu na delo ali se eno - stavno ne menijo za druge delovne obvez nosti. To lahko nega tivno vpliva na delovno vzdu šje, kar navse zad nje lahko pri vede do nape tosti na delov nem mestu. Za delo da jalce je lahko zelo koristno imeti jasno sliko o last nih pra vi cah in dolž no - stih v odnosu do delo je mal cev in hkrati se sezna niti s pri prav niš tvom in sub ven ci - jami za teža vne mlade. In poleg tega, če vsa kdo natan čno ve, kaj sme in česa ne sme, obstaja tudi večja ver jet nost za vzdr že va nje pri jet nega delov nega oko lja. Pri mer: Štu dija pri mera o evrop ski zako no daji V zad njih letih ste raz vili maj hen, a dobi čko no sen posel. V vašem pod jetju stvari pote kajo v redu in zgleda, da vaši zapos leni pre dano izpol nju jejo svoje naloge. Nekega dne pre be rete v časo pisu, da je podana tožba zoper kon ku renta iz vaše panoge s strani sku pine mla dih, ki so bili pri njem zapos leni. Domnevno je to pod - jetje kršilo pred pise Evrop ske unije, ki dajejo mla dim dolo čene pra vice. 13
Ker ima vaše pod jetje tudi nekaj mla dih zapos le nih in da bi se izognili podob nim dogod kom, se odlo čate raz is kati, kaj lahko nare dite in česa ne v skladu s temi evrop skimi pred pisi. Ker odvet nik ni zastonj, se odlo čite sami v osnovi sezna niti s pred pisi. a) Takoj odkri jete (med dru gimi) dve rele vantni direk tivi Dir 94/33/EC in 89/391/EEC. Toda zdi se, da se direk tivi nana šata na države čla nice in ne na pod jetja. Je kljub temu potrebno sle diti tem smer ni cam? Zakaj (ne)? b) Ko ste pred leti zapo slo vali mlade, vam je bilo rečeno, da morajo biti stari naj - manj 16 let. Zdaj ugo to vite, da je v skladu s temi smer ni cami minu mum 15 let. Kako to? Je to možno ali ne? Raz lo žite. c) Neka teri mladi zapos leni se še vedno izobra žu jejo drugje 12 ur na teden. Poleg tega se uspo sab ljajo tudi v vašem pod jetju, kar jih zapo sluje dodat nih 7 ur na teden. Kako to vpliva na skupni čas, ki ga lahko pre bi jejo na delu v vašem pod - jetju? Bi bilo kako dru gače, če bi bili v tem času le vajenci v vašem pod jetju? č) Nevarna dela v vašem pod jetju navadno opra vijo sta rejši in izku še nejši zapos leni, toda vča sih želite ali pa morate dati tako delo mla demu, ki še ni popol noma uspo sob ljen za tako delo. Je to dovo ljeno po pred pi sih Evrop ske unije in pod kak šnimi pogoji je/ni to možno? Odgo vore naj dete na: www.yes pro ject.cesga.es 14
2.2.3 Modul 3: Vedenj ski vidiki Namen modula Vedenj ski vidiki je pris krbeti infor ma cije o vede nju mla dih ljudi in o raz lo gih za takšno vede nje, da bodoči delo da jalci lahko lažje raz umejo nji hovo raz - lično doje ma nje dela, moti va cijo, nji hove pri o ri tete in življenj ski slog. Ta modul pomaga kad ro vi kom in dru gim v malih in sred nje veli kih pod jet jih začeti sode lo vati z mla dimi zapos le nimi in ponuja komu ni ka cij ske stra te gije za izbolj ša nje med se boj nega raz ume va nja med gene ra ci jami. Mladi, tudi šol ski osi pniki, lahko pri ne sejo pod jetju nov način raz miš lja nja in sveže poglede na usta ljene pos topke in rav na nje. Prav to je osnova za mnoge ino va cije. Pomembno je torej dobro obvla dati poga ja nja z mla dimi zapos le nimi, tudi kadar imajo vedenj ske težave, saj so lahko za pod jetje zelo dra go ceni. Manjše je pod jetje, bolj je to očitno. V neka te rih pri me rih pa so ti mladi tudi edina raz po lož ljiva delovna sila na trgu. Mnogo mla dih, ki se pri jav lja na raz pise za službo, se morda ne vede vljudno, nji - hov videz je izsto pa joč ali za nas nena va den. Zakaj se tako vedejo? Ko komu ni ci - ramo z njimi, se je pomembno zave dati, katere so zna čil nosti mla dih v 21. sto letju, kak šna je nji hova kul tura ali sub kul tura, da se izognemo vašemu more bit nemu nepri mer nemu rav na nju že na samem začetku ko se mladi poja vijo na zapos lit ve - nem raz go voru. Če so spre jeti na delovno mesto, delovno raz merje lahko obo gati obe strani: mla dim pomaga pri pre hodu iz mla dosti v odraslo dobo, vi pa dobite za današ nje mla dost nike tako zna či len kup ino va tiv nih idej. 15
Pri mer: Hiša delovne spo sob nosti Delovna spo sob nost ozna čuje poten ci alno spo sob nost posa mez nika, da izpolni dolo čeno nalogo v dolo če nem času. delovna sposobnost delovni pogoji vrednote stališča norme izobrazba kompetence telesno in duševno zdravje 16
2.2.4 Modul 4: Mehke veščine Ta modul je name njen izbolj ša nju komu ni ka cije z mla dimi na osnovi oza ve šča nja lastne komu ni ka cije in s pomočjo novih znanj in veščin iz 3 osnov nih podro čij: med osebna komu ni ka cija, reše va nje kon flik tov in coa ching. Raz mis lek o last nem vede nju v komu ni ka ciji in pozna va nje raz lič nih vidi kov komu - ni ka cije pri pe lje do boljše komu ni ka cij ske kul ture zno traj pod jetja. Učin ko vita komu ni ka cija vklju čuje izbiro naj pri mer nej šega komu ni ka cij skega kanala, zna nje o upo rabi tega kanala, posre do va nje infor ma cije ciljni sku pini in veščino raz ume va - nja odzi vov, ki jih prej memo od dru gih. To pre pre čuje nespo ra zume, pomaga bolje raz umeti dru gega, pre pre čuje kon flikte in jih raz re šuje. Reše va nje kon flik tov je tudi posebna tema tega modula. Pogosto maj hni kon flikti osta nejo dolgo časa neo pa - ženi ali neraz re šeni, kar lahko pred stav lja veliko sla bost za vzdu šje in pro duk tiv nost v pod jetju. Pri mer: Komu ni ka cija in raz ume va nje Raz mis lite o spod njih bese dah Kon rada Lor enza. Imate že take ali podobne izkuš nje? Izrečeno ni slišano. Slišano ni razumljeno. Razumljeno ni sprejeto. Sprejeto ni usvojeno. Usvojeno ni uporabljeno. Uporabljeno še ne pomeni spremembe vedenja. (Konrad Lorenz) 17
2.2.5 Modul 5: Peda goški vidiki Namen petega modula je kad ro vi kom, men tor jem in vod jem zlasti maj hnih in sred nje veli kih pod je tij zago to viti osnovne peda goške veščine, potrebne za pre nos zna nja, in ponu diti koristne napotke in nasvete o učnem pro cesu in med ge ne ra cij skem uče nju. V današ njem visoko kon ku renč nem poslov nem oko lju so dobro uspo sob ljeni zapos - leni naj večja vred nost za vsako pod jetje. Še posebno mladi, ki so šele na začetku svoje kari ere in ki imajo nizko izobrazbo ali eno stavno nimajo izku šenj, se morajo zave dati, kako pomembno je nenehno uče nje za nji hov uspeh, s tem pa seveda tudi za uspeh pod jetja. Zato je pomembno ustva riti pogoje, ki omo go čajo, da pod jetje pos tane učna skup nost, odprta za novo zna nje in pri prav ljena deliti že obsto ječe zna nje. Za uspe šen pre nos zna nja je ključ nega pomena, da imajo vsi, ki sode lu jejo pri posre do va nju zna nja in veščin dru gim v orga ni za ciji, še posebno pa novo za pos le - nim, nekaj osnov nih peda goš kih veščin. Pomembne torej niso le stro kovne ( trde ) veščine, ampak veščine učin ko vi tega posre do va nja zna nja. Ljudje se učimo na raz lične načine in pro ce si ramo infor ma cije na svoj las ten način. Genet ske raz like, raz lična oko lja in izkuš nje vpli vajo na to, kako se učimo. In mladi glede tega niso izjema. 18
Pri mer: Učni tipi po VAKOGU Pre den zač nete odgo vor jati na vpra ša nja, pre be rite sle deče navo dila: fi Šte vilčno ozna čite vsako trdi tev od 1 do 5, glede na to, v kolik šni meri velja za vas: 1 zelo redko 2 redko 3 vča sih 4 kar pogosto 5 pogosto fi Če imate težave z odlo ča njem, katero šte vilko obkro žiti, obkro žite prvo, ki vam je prišla na misel. Ni treba, da pre dolgo tuh tate in pre mle vate. Obi čajno je prvi odgo vor za vas tudi naj bolj ustre zen. fi Če se še vedno ne morete odlo čiti, pomis lite na spe ci fične dogodke ali oko li - ščine v vašem življe nju, ki se nana šajo na posa mezne trditve. fi Če vas nena doma zamika, da bi dobili rez ul tate testa, kakr šne si želite, se temu uprite. Če boste name noma pri re jali odgo vore, bodo rez ul tati brez pomena in brez infor ma cij, ki bi vam lahko koris tile. OCENITE SLEDEČE TRDITVE: 1 Pri spre je ma nju odlo či tev se zana šam na občutke in čus tva. 1 2 3 4 5 2 Pri spre je ma nju odlo či tev se zana šam na to, kako rešitve zve nijo, in se naj lažje 1 2 3 4 5 odlo čam, ko govo rim sam s sabo. 3 Pri spre je ma nju odlo či tev izbe rem reši tev, ki mi izgleda naj bolj jasna. 1 2 3 4 5 4 Pri govorcu naj bolj cenim nje gov glas in način govor je nja. 1 2 3 4 5 5 Pri govorcu naj bolj cenim to, da temo pred stavi jasno in sli ko vito. 1 2 3 4 5 6 Pri govorcu naj bolj cenim to, da me nago varja na čus tven način. 1 2 3 4 5 19
OCENITE SLEDEČE TRDITVE: 7 Kadar raz miš ljam o kak šni stvari ali težavi, to jasno vidim v mis lih. 1 2 3 4 5 8 Kadar raz miš ljam o kak šni stvari ali težavi, se pogo var jam in raz prav ljam sam 1 2 3 4 5 s sabo. 9 Kadar raz miš ljam o kak šni stvari ali težavi, hodim gor in dol in pos ku šam 1 2 3 4 5 sprejeti situacijo. 10 Na seminarju najbolj cenim slikovna gradiva in predavateljevo uporabo 1 2 3 4 5 različnih vizualnih pripomočkov. 11 Na seminarju najbolj cenim predavateljevo izčrpno predstavitev teme. 1 2 3 4 5 12 Na semi narju naj bolj cenim prak ti čne vaje, tako da lahko sam začu tim, za kaj 1 2 3 4 5 gre pri posa mezni temi. 13 Kadar pomis lim na dob rega pri ja te lja, v mis lih najprej vidim nje govo sliko. 1 2 3 4 5 14 Kadar pomis lim na dob rega pri ja te lja, me prev ze majo dobri občutki in pri jetni spomini na najino druženje. 15 Kadar pomis lim na dob rega pri ja te lja, sli šim nje gov glas in se spo mi njam naj inih pogo vo rov sko raj do besede natan čno. 16 Naj lažje se učim in naj lažje si zapo mnim podatke tako, da se pogo var jam o snovi sam s sabo in se delno učim na pamet. 17 Naj lažje se učim in naj lažje si zapo mnim podatke tako, da si nari šem skice, miselne vzorce ali napi šem povzetke. 18 Naj lažje se učim in naj lažje si zapo mnim podatke tako, da delam prak ti čne vaje. 19 Opo gum ljam in moti vi ram se tako, da se posta vim v telesno držo moči (pokončna in samozavestna drža). 20 Opo gum ljam in moti vi ram se tako, da si živo pred stav ljam (v bar vah, tridimenzionalno) svoj uspeh. 21 Opo gum ljam in moti vi ram se tako, da govo rim sam s sabo in se na glas opo - gumljam. 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 20
Pro sim, seš tejte šte vilčne ocene sle de čih trdi tev: trditve vsota tip 3 + 5 + 7 + 10 + 13 + 17 + 20 vizu alni učni tip 2 + 4 + 8 + 11 + 15 + 16 + 21 avdi tivni učni tip 1 + 6 + 9 + 12 + 14 + 18 + 19 kinestetični učni tip Kate go rija z naj višjo vsoto ozna čuje, da je to ver jetno vaš pri marni zaznavni tip. Če je med tremi vso tami maj hna raz lika, to pomeni da, čeprav ste npr. pri marno vizu alni tip, so kljub temu šte vilne vaše stra te gije kines te tične ali avdi tivne. Če je vaša vsota visoka, npr. višja od 17 v kateri koli kate go riji, to pomeni, da ste domi nantni v tem zaznav nem tipu. Seveda pa noben zaznavni tip ni boljši ali slabši od dru gega. Vaš zaznavni tip vas ne ozna čuje kot člo veško osebo, ampak samo osve tljuje, kako vsto pate v odnose in kako se učite ali učite druge. 21
Virtualni portal YES 3. Virtualni portal YES za uče nje in komu ni ka cijo Za učin ko vito uče nje pro jekt YES ponuja vir tu alni učni por tal, kjer poteka ključni del uspo sab lja nja in kjer lahko z e-uče njem naj dete svojo lastno učno pot. Do tečaja dosto pate preko spletne strani pro jekta YES: http://www.youth-employ ment-sup port.eu/ in klik nete na ikono Pod pora za pod jetja. Na levi strani med večimi mož nostmi klik nete na ikono e-uče nje. Zdaj potre bu jete le še veljavno upo rab niško ime in geslo za dostop do vse bine tečaja. Poglavje 3 Oko lje YES vklju čuje šte vilna komu ni ka cij ska orodja za uče nje, izme njavo idej in raz re še va nje more bit nih vpra šanj in dvo mov. Ta orodja so: fi Forumi, kjer lahko ude le ženci in tre nerji obja vijo svoje pri spevke, ko se uspo sab - ljajo na ustrez nem tečaju. fi Eno sta ven sis tem splet nega kle peta v živo, ki omo goča ude le žen cem izme njavo mnenj, pove zav in idej. fi Druga orodja za komu ni ka cijo kot npr. naloge, orodje, preko kate rega ude le - ženci odda jajo naloge tre ner jem, in spo ro čila, orodja za poši lja nje spo ro čil in obves til na elek tron sko pošto ude le žen cev. 22
Izkušnje prvih udeležencev projekta YES 4. Izkuš nje prvih ude le žen cev pro - jekta YES fi Na semi nar sem se pri ja vil zaradi coa chinga. Bilo mi je zelo všeč, toda žal nisem imel dovolj časa za dodatno uče nje. Všeč mi je bilo, da je coach posve til pozor - nost naj po memb nej šim stva rem. fi Všeč mi je bil coa ching o raz re še va nju težav med zapo slo va njem in pre ki njeni komu ni ka ciji med zapos le nim in pod jet jem. Coach je tudi obis kal naše pod jetje. fi Nujno smo potre bo vali dve osebi s pogodbo za dolo čen čas, YES tre ner iz pod - jetja Mis sion Locale je iden ti fi ci ral naše potrebe in nam pred la gal pri la go jena pro fila. Zapos lili smo dva mlada člo veka, s kate rima smo bili zelo zado voljni, enemu od njiju smo tudi podalj šali pogodbo. fi Iskali smo nove pri prav nike in 11 ljudi se je pri ja vilo. Eden med njimi je bil brez potreb nih kva li fi ka cij, toda poka zal je pre cej šen inte res in pri ča ko vali smo, da se bi lahko popolno vklju čil v naš tim. Več krat me je pokli cal. Nato smo sku paj z YES tre ner jem iz pod jetja Mis sion Locale izpe ljali oce nje vanje v delov nem oko - lju, ki je potr dilo, da je ta kan di dat visoko moti vi ran. YES tre ner nam je tudi poma gal pri sestavi pogodbe, in ostali smo v sti kih prek elek tron ske pošte in tudi osebno (YES coach je spre jel kan di data in je tudi izpe ljal oce nje vanje). Tre nerja smo več krat pokli cali za posred nika med nami in mla dim člo ve kom, da se izognemo more bit nim kon flik tom. Še vedno smo v sti kih. Poglavje 4 fi Ver jetno naj boljša izkuš nja zame je bila, ko sem se posta vil v kožo mlade osebe kot da zdaj jaz hočem nekaj, ne da bi točno vedel, kaj naj bi to bilo Zdaj bom več krat upo šte val te svoje nove izkuš nje. 23
Izkušnje prvih udeležencev projekta YES fi Zdaj bolje raz umem svojo moti va cijo in dejav nosti v pod jetju. fi Nau čil sem se raz umeti mlade ljudi, sode lavce in nad re jene. Nau čil sem se komu ni ci rati z njimi, jih moti vi rati, jih uspešno vklju čiti v delovno oko lje našega pod jetja, in jih poh va liti, ko kaj dobro nare dijo. Mis lim, da zdaj bolje raz umem nji hove težave in spo znal sem nov pris top reše va nja kon flik tov. Nau čil sem se izpe ljati zapos lit veni raz go vor na ustre zen način, raz li ko vati kom - pe tence, naloge in odgo vor nosti v delovni orga ni za ciji, raz li ko vati med men tor - jem, sve to val cem, coa chem in tera pev tom. Ena izmed naj bolj zani mi vih reči, ki sem se je nau čil, je bila, kako biti dober men tor, kako se sve tuje, kaj je coa ching, kako se ga izvaja in kaj lahko pri ča ku jemo od njega. Nada lje sem se pou čil o 4 učnih sti lih (4MAT) in se jih nau čil pre po znati. Pri do bil sem tudi šte vilne druge koristne infor ma cije, npr. v pove zavi s zako no dajo, kako pred sta viti pod jetje na naj boljši način, kako rav nati v dru žin skih pod jet jih ipd. fi Pri do bil sem novo zna nje o vlogi kad ro vika v pod jetju in infor ma cije glede zako - no daje. Poglavje 4 fi Spo znal sem, da ne vem dosti o današ njih mla dih, in nau čil sem se delati z njimi. fi Pre da va nja so bila v glav nem zani mive raz prave, kjer je vsak izra žal svoja, vča sih tudi dru gačna, mne nja. Tre nerji so bili zelo pro fe si o nalni, pred sta vili so nam za nas zani mive teme, tako da smo pri do bili nove infor ma cije, zna nja in veščina, na področ jih, kjer nam bo to koris tilo. Ude le ženci so imeli raz lične izkuš nje, tako da smo si izme nja vali koristne nasveti, mne nja in infor ma cije. Tak način pre da vanj mi je bolj všeč od kla si čnega, kjer ude le ženci le poslu šajo pre da va te lja. Tre ner - jem je uspelo vzpo sta viti dobro vzdu šje, zato sem z vese ljem sode lo val. Osebno menim, glede na to izkuš njo, da bi taka morala biti pre da va nja tudi v šol skem sis temu pri pri do bi va nju for malne izobrazbe. 24
Projekt YES Povsod po Evropi neza pos le nost pred stav lja ogro men poli ti čen, gospo dar ski in druž beni izziv in to še zlasti zdaj v času gos po dar ske krize. Mladi in nekva li fi ci rani delavci ter mladi, ki so pred časno zapus tili šola nje ali niso kon čali pokli cnega uspo sab lja nja in so pogosto soci alno-eko nom sko in/ali osebno v slab šem polo žaju, so še zlasti ogro - ženi v primeru nezaposlenosti in potrebujejo podporo. Iz zornega kota delodajalca pa zaposlovanje mladih pri naša pod jetju raz lične pred nosti: sveže ideje, visoko moti va cijo, pro žnost, vzdr žlji vost in upo - rabna zna nja. Mnogo pod je tij po Evropi se zaveda teh pred nosti, a ne morejo najti pri prav ni kov, ki bi jih imeli za pri - merne. Mnogo pa je tudi mla dih, ki veljajo za teža vne in ne morejo dobiti službe ali pri prav niš tva. Evropa potre buje ino va tivne in ustvar jalne kon cepte za pre mos ti tev tega pre pada in med naj bolj celo - vite sodi pro jekt YES.