|
|
- Marko Jenko
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Elektrotehniški vestnik 69(3-4): , 2002 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Izvedba energijske rezerve v posredno reguliranem večizhodnem napajalniku Peter Zajec Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška 25, Ljubljana, Slovenija E-pošta: peter.zajec@fe.uni-lj.si Povzetek. Članek obravnava problematiko napajanja mešanega bremena, ki ga sestavljajo analogna in digitalna integrirana vezja. Osrednji del je osredotočen na gradnjo napajalnika z bipolarno (± 12 V) in eno unipolarno (5 V) izhodno napetostjo, in sicer s čim manj in poceni vgrajenimi komponentami. V izhodišču članek poda najpogosteje uporabljeni rešitvi, ki pa sta v konkretnem primeru neustrezni, saj bremenski tok digitalnega dela, zaradi sekvenčnega delovanja ali celo izklopa dela digitalnega bremena (sleep mode), zlahka postane nezvezen, t.j. trgan. Omenjeni slabosti se izognemo s predlagano topologijo sekundarnega dela napajalnika s posredno reguliranimi napetostmi, ki učinkovito zmanjša tudi materialni vložek za izvedbo energijske rezerve za čas kratkotrajnih izpadov omrežne napetosti. Ključne besede: analogna/digitalna integrirana vezja, posredna regulacija napetosti, pretvornik navzdol, energijska rezerva Crossover Voltage Control in DC Supplies with Multiple Outputs and Integrated Energy Back-up Extended abstract. The paper addresses problems related to supply of mixed signal systems whose number has been increasing rapidly due to the improved flexibility of µc and DSP solutions both in professional as well as in consumer electronics. Consequently, a great variety of special requirements to be met with in the today s power supplies has emerged. Front-ends of such supplies in general consist of a flyback or forward power stage sharing the same power source, i.e. a net voltage ranging from 90 V to 265 V and 50 Hz to 60 Hz. This power source should for safety reasons be isolated from the output system voltages. The main attention is paid to the requirements of the back-end supply, for which two system voltages are needed in general; a bipolar (± 12 V) and a unipolar voltage (5 V) supplying digital circuits. Here, the main concern is to provide efficient output voltages within foreseen tolerances (± 5 % and ± 2 %). To attain low component count and cost, the crossover control of the output voltages should be introduced. Unfortunately, both conventional solutions (Figs. 1 and 2) have proven to be inefficient; they can be used only for continuous load currents, which is not the case with mixed signal systems, where large load transients can occur due to the sequential operation of digital circuits or even because of its temporary turn-off state (sleep mode). Another design challenge is to avoid short cut-outs of the net voltage without reducing the system functionality. These two drawbacks of the conventional solutions are solved with the proposed topology of the back-end power stage consisting of two buck converters controlled with only one secondary side PWM controller. As a result, the electrolytic capacitor needed for energy back-up is now located on the secondary side thus reducing its voltage ratings as well as its size. Moreover, the proposed supply contributes to minimization of the output voltage dependence on the output current discontinuity. Prejet 20. februar, 2002 Odobren 29. julij, 2002 Key words: mixed signal system, crossover control, buck converter, energy back-up 1 Uvod Funkcionalna nadgradnja električnih izdelkov za široko uporabo (zabavna elektronika, gospodinjski aparati, klimatske naprave) z zmogljivimi mikrokontrolerji in ustreznimi analognimi vezji je v zadnjem času glavni povod množičnejše uporabe enosmernih napajalnikov. Tehnične specifikacije le-teh se razlikujejo predvsem po velikosti izhodne moči in številu reguliranih enosmernih napetosti, medtem ko je večina drugih lastnosti skupna. Tako se npr. napajalniki običajno napajajo iz omrežne napetosti, pri čemer morajo izpolniti dve temeljni zahtevi. Prvič, vhodni del napajalnika mora omogočati priključitev na različna distribucijska omrežja, kar je povod za širok razpon priključne napetosti od 90 V do 265 V (50 Hz/60 Hz). In drugič, napajalnik mora iz varnostnih razlogov vsebovati galvansko ločitev med primarnim - visokonapetostnim in sekundarnim - nizkonapetostnim delom napajalnika. Velikost izhodnih enosmernih napetosti, njihove tolerance in tokovna zmogljivost so odvisne od zahtev sekundarnih bremen, ki jih tvori sestav digitalnih in analognih vezij. Pri večini napajalnikov se zato generira najmanj ena unipolarna napetost za napajanje digitalnih vezij in
2 182 Zajec bipolarna napetost za napajanje analognih vezij. Posebnost mešanega digitalno/analognega bremena je nezvezna obremenitev, ki je posledica sekvenčnega delovanja digitalnega vezja (sekvenčno izvrševanje programa v mikrokontrolerju ali DSP procesorju) ali celo izklopa dela digitalnega vezja (sleep mode). Dimenzioniranje takšnega napajalnika dodatno oteži tudi zahteva po premostitvi kratkotrajnih izpadov omrežne napetosti, ki jih breme ne sme zaznati. 2 Posredna regulacija napetosti s sklopno dušilko Najpreprostejši in poceni napajalnik z več izhodnimi napetostmi temelji na uporabi zapornega (flyback) pretvornika z več sekundarnimi navitji (slika 1). Slika 2. Topologija večizhodnega napajalnika s sekundarno sklopno dušilko Figure 2. Multiple DC supply with forward front end and common choke pljenih tokokrogov tako v intervalu prevajanja kot tudi v intervalu blokiranja močnostnega tranzistorja T1 regulirani posredno. V časovnem intervalu blokiranja (slika 3), ko tranzistor ne prevaja, se dušilka namreč razmagneti prek navitij N 3 in N 2. Slika 1. Topologija večizhodnega napajalnika z zapornim pretvornikom Figure 1. DC supply with flyback at the front end Posebnost te rešitve je v posredni regulaciji dveh izhodnih napetosti, saj je iz slike razvidno, da primarnemu regulatorju posredujemo zgolj informacijo o velikosti izhodne napetosti u 3. Glavna slabost rešitve je občuten vpliv stresanih induktivnosti sekundarnih navitij na iznos posredno reguliranih napetosti [1]. Boljše rezultate omogoča napajalnik, kjer je primarni del napajalnika zgrajen v obliki prevodnega (forward) pretvornika z galvansko ločitvijo in dodatno razmagnetilno vejo (slika 2). Sekundarni del, ki je namenjen generiranju napetosti 5Vin ± 12 V, sestavljajo tri topološko enaka vezja, katerih tokokrogi so medsebojno sklopljeni z dušilko L1 in prek skupnega vira induciranih napetosti (Tr1). Bipolarni napetosti u 1 in u 2 sta tudi v tem primeru regulirani posredno, saj primarnemu regulatorju (PWM cont1) pripeljemo zgolj informacijo o velikosti izhodne napetosti u 3. Toleranca te napetosti je pretežno določena z referenčno napetostjo primarnega regulatorja [2]. Preostali dve napetosti sta zaradi magnetno sklo- Slika 3. Nadomestno vezje sekundarnega dela v intervalu blokiranja Figure 3. Equivalent secundary circuit during blocking interval Ker sta navitji na skupnem jedru, sta njuni inducirani napetosti u N3 = u 3 u D3 (1) u N2 = u 2 u D2 proporcionalni številu ovojev N 2 = u 2 u D2. N 3 u 3 u D3 (2) Podobno kot v intervalu blokiranja sta izhodni napetosti medsebojno odvisni tudi v intervalu prevajanja, ko inducirani napetosti u 20 in u 30 skozi delni navitji poženeta tok. V tem intervalu velja napetostno ravnotežje
3 Izvedba energijske rezerve v posredno reguliranem večizhodnem napajalniku 183 poceni izvedba energetske rezerve, neodvisnost izhodnih napetosti od trganega toka, preprosta tehnološka izvedba. Slika 4. Nadomestno vezje sekundarnega dela v intervalu prevajanja Figure 4. Equivalent secundary circuit during a conducting interval u N3 = u 30 u D6 u 3, (3) u N2 = u 20 u D5 u 2 iz katerega lahko izrazimo velikost inducirane napetosti u 20, s katero dosežemo želeno izhodno napetost u 2 u 20 = u 2 u D2 ( u 30 u D6 u 3 )u D5 u 2 (4) u 3 u D3 pri konstantni izhodni napetosti u 3. Če predpostavimo enak in časovno konstanten padec napetosti na vseh diodah, vidimo, da je pri konstantni napetosti u 3 izhodna napetost u 2 odvisna le od dimenzioniranja obeh magnetnih komponent, pri čemer velja opozoriti, da enačbe (1 do 4) veljajo le za primer zveznega (netrganega) toka v obeh sekundarnih tokokrogih. Omenjeni pogoj je največja pomanjkljivost omenjene topologije, ki postane izrazita pri spremenljivi obremenitvi, kakršni smo priča pri digitalnih vezjih, kjer lahko del vezja izklopimo (t.i. sleep mode). Problem je toliko izrazitejši, saj je ponavadi zaradi ožjih tolerančnih mej napajalne napetosti, ki jih zahtevajo digitalna vezja, direktno regulirana prav unipolarna napetost. Če se želimo izogniti velikim odstopanjem posredno reguliranih napetosti, moramo v tem primeru obvezno uporabiti dodatne t.i. post-regulatorje, kar pa občutno podraži izvedbo napajalnika. Opisana topologija je cenovno neugodna tudi pri krajših izpadih omrežne napetosti (npr. do 0,2 s), med katerimi se zahteva stabilnost izhodnih enosmernih napetosti. To je pri opisani rešitvi mogoče doseči le z gladilnim kondenzatorjem v primarnem enosmernem tokokrogu z dovolj veliko kapacitivnostjo, ki akumulira dovolj energije za delovanje napajalnika tudi pri minimalni omrežni napetosti. Uporaba visokonapetostnih elektrolitskih kondenzatorjev je zato tu neizbežna. 3 Opis predlagane rešitve Pri zasnovi predlagane topologije napajalnika s tremi izhodnimi napetostmi (5 V, 12 V, -12 V) so bila merodajna naslednja merila: Primarni del napajalnika je enak tistemu na sliki 1, medtem ko je sekundarni del (slika 5) sestavljen iz dveh pretvornikov za spust napetosti. Vhodna napetost u 4 sekundarnega dela napajalnika je regulirana s primarnim PWM regulatorjem (PWM cont1) in znaša 40 V. Le-ta se s pretvornikom navzdol (PWM cont2, T1, D2, L1, C1 in C2) pretvori v napetost 24 V, ki je enaka vsoti napetosti u 1 in u 2 na kondenzatorjih C1 in C2. Na tem mestu si zaradi lažje razlage predstavljajmo, da je napetost 24 V regulirana direktno s sekundarnim PWM regulatorjem (PWM cont2), kar pa, kot bomo videli v nadaljevanju, ni res. Poleg tega je na sliki razvidno, da je v središčni točki kondenzatorjev izbran referenčni potencial () izhodne bipolarne napetosti. Simetrijo bipolarne napetosti (± 12 V) dosežemo z balansirnim vezjem, ki ga sestavljata tranzistorja T2 in T3 s pripadajočim prožilnim vezjem in transformator Tr1. Tranzistorja sta prožena izmenično z vklopnim faktorjem D = 0,5 in stikalno frekvenco 75 khz neodvisno od vklopnega razmerja tranzistorja T1 v pretvorniku navzdol. Pri takšnem izkrmiljenju je središčna točka tranzistorjev eno polperiodo na potencialu 24 V, drugo pa na potencialu 0 V, zaradi česar znaša srednja vrednost napetosti v tej točki 12 V. V ustaljenem stanju, ko je dosežena simetrija napetosti u 1 in u 2, je simetrična prav tako tudi primarna napetost Tr1, ki ima amplitudo 12 V. Isto velja tudi za sekundarno navitje s srednjim odcepom, na katerega je priključen polnovalni usmernik za generiranje unipolarne napetosti 5 V. Zaradi zmanjšanja padca napetosti na usmerniških diodah sta tu v vlogi sinhronih usmerniških elementov [3] uporabljena MOSFET T4 in T5, ki sta krmiljena prek pomožnih sekundarnih navitij. Na opisani način bi torej poleg bipolarne napetosti, ki je regulirana direktno s sekundarnim regulatorjem PWM cont2, posredno regulirali tudi unipolarno napetost u 3. Ker pa ima le-ta zahtevane ožje napetostne tolerance (± 2%), je bolj smiselno, da sekundarni regulator direktno regulira napetost u 3. Tedaj je vsota napetosti u 1 in u 2 enaka u 1 u 2 = u 3 u DS u L2, (5) 2 D n kjer je n napetostna prestava transformatorja Tr1 in u DS padec napetosti na sinhronem usmerniškem elementu. Iz izraza (5) vidimo, da je odstopanje posredno regulirane napetosti (u 1 u 2 ) odvisno le od padca napetosti u DS, ki ima nelinearno tokovno napetostno odvisnost in padca napetosti na izhodni dušilki u L2. Padec
4 184 Zajec D1 u 4 C4 T1 PWM_ cont2 D2 L1 u 1 C1 T2 Tr1 R1 u 1 = u 2 = 12 V u 3 = 5 V V=0 u 2 C2 T3 R2 T4 T5 L2 u REF -u 3 D3 C3 u 3 Slika 5. Predlagana topologija sekundarnega dela napajalnika Figure 5. Proposed topology of secondary power stage D12 R14 R11 D11 R15 u 1 u 2 R10 T10 R13 T11 C10 Gate T2 D13 R12 D10 R16 Gate T3 C11 BAL_IN Slika 6. Električna shema prožilnega vezja Figure 6. Auxiliary drive circuit napetosti u L2 zmanjšamo s primernim dimenzioniranjem dušilke, medtem ko je vpliv u DS občutno zmanjšan z uporabo sinhronega usmerniškega elementa, ki ima v prevodni smeri padec napetosti 50 mv v primerjavi s 700 mv klasične usmerniške diode. 3.1 Energijska rezerva Ob kratkih prekinitvah omrežne napetosti se energija sekundarnim bremenom in pretvorniškemu vezju zagotovi iz vhodnega kondenzatorja C4. Takšna rešitev je v primerjavi z drugimi ekonomičnejša, saj je dopustna sprememba napetosti na kondenzatorju C4 zaradi vmesnega pretvornika navzdol večja (od 40 V do 27 V). Kapacitivnost akumulacijskega kondenzatorja je lahko zato manjša, kot če bi opustili vmesni napetostni nivo 40 V in bi energijsko rezervo zagotavljali s serijsko vezanima gladilnima kondenzatorjema C1 in C2. Dodatna prednost opisane rešitve je, da točnost primarnega regulatorja PWM cont1 ni zavezujoča, kar je pri širokem razponu usmerjene omrežne napetosti bistvena olajševalna okoliščina. 3.2 Prožilno vezje balansirnega vezja Delna pomanjkljivost opisane rešitve je uporaba sekundarnega regulatorja s pripadajočimi prožilnimi vezji. Medtem ko je lahko T1 prožen kar z izhodno stopnjo enega izmed množično uporabljenih integriranih vezij za spust napetosti, pa potrebujemo za proženje tranzistorjev T2 in T3 dodatno prožilno vezje. V konkretni realizaciji smo uporabili prožilno vezje, ki ga kaže slika 6. Na vhodu prožilnega vezja je prilagodilno vezje, ki vhodni prožilni signal BAL IN razdeli med spodnjo in zgornjo prožilno vejo. Signal BAL IN z vklopnim razmerjem D = 0,5 je generiran posredno iz obstoječega krmilnega PWM signala za proženje tranzistorja T1 (slika 5). Posamezno prožilno vejo sestavljata zakasnilni člen (RCD), s katerim definiramo mrtvi čas med obema prožilnima vejama, ter izhodni gonilnik (driver). Zener diodi D10 in D11 sta namenjeni zgolj prenapetostni zaščiti elementov v času zagona, ko porazdelitev napetosti med gladilnima kondenzatorjema C1 in C2 še ni definirana.
5 4 Eksperimentalni rezultati Teoretični izsledki opisane topologije sekundarnega dela enosmernega napajalnika so bili potrjeni tudi z opravljenimi meritvami na prototipnem napajalniku s skupno izhodno močjo 10 W. Odvisnost izhodne napetosti v odvisnosti od obremenitve kažeta grafa na slikah 7 in 8, ki podajata procentualno odstopanje napetosti v odvisnosti od temperature okolice. Graf na sliki 7 velja za nazivno obremenitev, medtem ko drugi velja za neobremenjen napajalnik. Razvidno je majhno odstopanje direktno regulirane napetosti (5 V), ki je vedno manjše od zahtevanih ± 2%. Odstopanje posredno reguliranih napetosti je večje, a še vedno pod dopustno mejo ± 5%. 5 Sklep Članek analizira topologijo sekundarnega dela večizhodnega napajalnika s tremi enosmernimi napetostmi. Prednosti opisane rešitve se kažejo v obliki ekonomičnejše izvedbe energijske rezerve in predvsem zmanjšani občutljivosti izhodnih napetosti v odvisnosti od trganega bremenskega toka. 6 Literatura [1] C. Ji, K. M. Smith, K. M. Smedley, K. King, Cross Regulation in Flyback Converters: Analytic Model and Solution, IEEE Trans. on Power Electronics, pp , Vol. 16, Number 2, March [2] Feed Forward Converter SMPS with Several Output Voltages (TDA 4718 and SIPMOS-FET), Siemens application note. [3] S. Deuty, HDTMOS Power MOSFETs Excel in Synchronous Rectifier Applications, Motorola applicaton note AN1520. Slika 7. Procentualno odstopanje izhodnih napetosti v odvisnosti od okoliške temperature - nazivna obremenitev Figure 7. Voltage tolerances vs. temperature at nominal load Peter Zajec je diplomiral leta 1994, magistriral pa leta 1997 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Leta 1999 je na isti fakulteti zagovarjal doktorsko disertacijo, za katero je prejel nagrado dr. Vratislava Bedjaniča. Zaposlen je kot asistent na Fakulteti za elektrotehniko, Laboratorij za regulacijsko tehniko in močnostno elektroniko. Težišče njegovega raziskovalnega dela je na področju statičnih izmeničnih pretvornikov. Slika 8. Procentualno odstopanje izhodnih napetosti v odvisnosti od okoliške temperature - neobremenjen napajalnik Figure 8. Voltage tolerances vs. temperature at zero load
Microsoft Word - Avditorne.docx
1. Naloga Delovanje oscilatorja je odvisno od kapacitivnosti kondenzatorja C. Dopustno območje izhodnih frekvenc je podano z dopustnim območjem kapacitivnosti C od 1,35 do 1,61 nf. Uporabljen je kondenzator
Prikaži večMicrosoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_11. junij 2104
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 11. junij 2014 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večBesedilo naloge:
naliza elektronskih komponent 4. Vaja: Preverjanje delovanja polprevodniških komponent Polprevodniške komponente v močnostnih stopnjah so pogosto vzrok odpovedi, zato je poznavanje metod hitrega preverjanja
Prikaži večREALIZACIJA ELEKTRONSKIH SKLOPOV
Načrtovanje zaemc = elektronike 2 1 Katedra za elektroniko 2 Čemu? 3 Kdo? Katedra za elektroniko 4 Izziv: DC/DC stikalni napajalnik navzdol U vhod Vhodno sito Krmilno integrirano vezje NMOSFET NMOSFET
Prikaži večNaloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr
Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo
Prikaži večMicrosoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 12. junij 2013 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večVPRAŠANJA ZA USTNI IZPIT PRI PREDMETU OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II PREDAVATELJ PROF. DR. DEJAN KRIŽAJ Vprašanja so v osnovi sestavljena iz naslovov poglav
VPRAŠANJA ZA USTNI IZPIT PRI PREDMETU OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II PREDAVATELJ PROF. DR. DEJAN KRIŽAJ Vprašanja so v osnovi sestavljena iz naslovov poglavij v učbeniku Magnetika in skripti Izmenični signali.
Prikaži večUniverza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Mario Trifković Programljivi 6 Timer Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja V Ljubljani, junij 2009 Mario Trifković Programljivi 6 Timer 2 1.
Prikaži večČlen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0
Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0 Hz Neomejeno 49,0 Hz-51,0 Hz Neomejeno 51,0 Hz-51,5
Prikaži večDES
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Digitalni sistemi Vgrajeni digitalni sistemi Digitalni sistem: osebni računalnik
Prikaži večVIN Lab 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 1 - AV 1 Signali, OE, Linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Laboratorijske vaje VIN Ocena iz vaj je sestavljena iz ocene dveh kolokvijev (50% ocene) in iz poročil
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Žiga Prajndl Leteči zagon brezsenzorskega BLDC stroja Magistrsko delo Mentor: doc. dr. Mitja Nemec Lj
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Žiga Prajndl Leteči zagon brezsenzorskega BLDC stroja Magistrsko delo Mentor: doc. dr. Mitja Nemec Ljubljana, 2017 Zahvala Za strokovno podporo pri izdelavi
Prikaži večMicrosoft Word - Navodila_NSB2_SLO.doc
Borovniško naselje 7 1412 Kisovec Slovenija Tel.: +386(0) 356 72 050 Fax.: +368(0)356 71 119 www.tevel.si Lastno varni napajalnik Tip NSB2/xx (NAVODILA ZA UPORABO) Navodila_NSB2_SLO.doc2/xx Stran 1 od
Prikaži večLINEARNA ELEKTRONIKA
Linearna elektronika - Laboratorijske vaje 1 LINERN ELEKTRONIK LBORTORIJSKE VJE Priimek in ime : Skpina : Datm : 1. vaja : LSTNOSTI DVOVHODNEG VEZJ Naloga : Za podano ojačevalno stopnjo izmerite h parametre,
Prikaži večNavodila za izdelavo diplomske naloge
Martin Petrun EKSPERIMENTALNA DOLOČITEV IZGUB TRANSFORMATORJEV ZA TOČKASTO VARJENJE Diplomsko delo Hudi Kot, september 21 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa EKSPERIMENTALNA DOLOČITEV
Prikaži večELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "
ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "električno" nihalo, sestavljeno iz vzporedne vezave
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU
Fakulteta za strojništvo DVOSMERNI DC/DC PRETVORNIK Študent(ka): Študijski program: Primož FIŠER Univerzitetni študijski program 1. stopnje Mehatronika Mentor FS: Mentor FERI: Somentor FERI: izr. prof.
Prikaži večMihael Medved Dvosmerni DC-DC pretvorniški sistem za pretvorbo proizvedene energije gorivne celice Diplomsko delo Maribor, september 2013
Mihael Medved Dvosmerni DC-DC pretvorniški sistem za pretvorbo proizvedene energije gorivne celice Diplomsko delo Maribor, september 2013 Dvosmerni DC-DC pretvorniški sistem za pretvorbo proizvedene energije
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Mitja Smešnik Kompenzacija harmonikov v omrežju industrijskega porabnika s pomočjo aktivnega filtra M
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Mitja Smešnik Kompenzacija harmonikov v omrežju industrijskega porabnika s pomočjo aktivnega filtra Magistrsko delo Mentor: izr. prof. dr. Boštjan Blažič,
Prikaži večMicrosoft Word - M
Državni izpitni center *M773* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 4. junij SPLOŠNA MATRA RIC M-77--3 IZPITNA POLA ' ' Q Q ( Q Q)/ Zapisan izraz za naboja ' ' 6 6 6 Q Q (6 4 ) / C
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Osnove jezika VHDL Strukturno načrtovanje in testiranje Struktura vezja s komponentami
Prikaži večUniverza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Jernej Plankar IR vmesnik za prenos zvoka Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja V Ljubljani, avgust 2011 Jernej Plankar IR prenos zvoka 2 1 UVOD
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 4 - AV 4 Linije LTSpice, simulacija elektronskih vezij VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI LTSpice LTSpice: http://www.linear.com/designtools/software/ https://www.analog.com/en/design-center/design-tools-andcalculators/ltspice-simulator.html
Prikaži večOsnovne informacije o harmonikih Fenomen, ki se je pojavil v zadnih nekaj desetletjih, to je harmonski tokovi v električnih inštalacijah, postaja vedn
Osnovne informacije o harmonikih Fenomen, ki se je pojavil v zadnih nekaj desetletjih, to je harmonski tokovi v električnih inštalacijah, postaja vedno večji problem. Kot družba se moramo prilagoditi prisotnosti
Prikaži večCelotniPraktikum_2011_verZaTisk.pdf
Elektrotehniški praktikum Osnove digitalnih vezij Namen vaje Videti, kako delujejo osnovna dvovhodna logi na vezja v obliki integriranih vezij oziroma, kako opravljajo logi ne funkcije Boolove algebre.
Prikaži več7. VF ojačevalnik z MOS tranzistorjem Polprevodniki, predvsem različne vrste tranzistorjev, so sredi dvajsetega stoletja uspešno nadomestili vakuumske
7. VF ojačevalnik z MOS tranzistorjem Polprevodniki, predvsem različne vrste tranzistorjev, so sredi dvajsetega stoletja uspešno nadomestili vakuumske elektronske cevi v številnih visokofrekvenčnih vezjih.
Prikaži večuntitled
UDK621.3:(53+54+621+66), ISSN0352-9045 Informacije MIDEM 40(2010)1, Ljubljana NAPAJALNI SISTEM BATERIJSKO PODPRTE RFID ZNAČKE 1 Kosta Kovačič, 2 Anton Pleteršek 1 IDS d.o.o. Ljubljana, Slovenia 2 University
Prikaži večMicrosoft Word - Korelic_Disertacija_R2g
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija Doktorska disertacija NAPREDNI 50 kva DVOSMERNI AKTIVNI TRIFAZNI IGBT AC/AC PRETVORNIK Z VISOKO PREKLOPNO
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Vodila za delo NNELI zagotavljanje avtomatskega odklopa
VODILA ZA DELO PREGLEDNIKA Zagotavljanje avtomatskega odklopa na sistemih električnih inštalacij (meritve impedanc kratkostične in okvarnezanke, ELR, RCD, IMD, uhajavih tokov) 21. 01. 2018 21. 01. 2018aa
Prikaži večVAU 7.5-3_Kurz_SL_ indd
Navodilo za upravljanje KRATKO NAVODILO Frekvenčni pretvornik VAU 7.5/3 28100241401 11/12 1 Varnostni napotki Opozorilo na udar električnega toka! Smrtna nevarnost! Udar električnega toka utegne povzročiti
Prikaži večDES
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Model vezja Računalniški model in realno vezje Model logičnega negatorja Načini
Prikaži večseminarska_naloga_za_ev
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Matevž Seliger 8-kanalni Lightshow Seminarska naloga pri predmetu: V Horjulu, junij 2008 Kazalo: 1 Uvod... 3 1.1 Namen in uporaba izdelka... 3 2 Delovanje...
Prikaži večMicrosoft Word - 2. Merski sistemi-b.doc
2.3 Etaloni Definicija enote je največkrat šele natančno formulirana naloga, kako enoto realizirati. Primarni etaloni Naprava, s katero realiziramo osnovno ali izpeljano enoto je primarni etalon. Ima največjo
Prikaži večan-01-Stikalo_za_luc_za_na_stopnisce_Zamel_ASP-01.docx
SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 146 29 41 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Časovno stikalo za luč za na stopnišče Zamel ASP-01 Kataloška št.: 146 29 41 KAZALO OPIS NAPRAVE... 3 LASTNOSTI...
Prikaži večPreštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom
Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pomembne, oziroma osnovne naloge so poudarjene v rumenem.
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ORS-1.ppt
ORGANIZACIJA RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV Lastnosti integriranih digitalnih vezij ORS 2013, Igor Škraba, FRI Von Neumannov model računalnika (= matematični model in dejanski računalnik) ne določa tehnologije,
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only]
CIRED ŠK 3-15 IZKUŠNJE NADZORA DISTRIBUCIJSKIH TRANSFORMATORJEV S POMOČJO ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE ŽIGA HRIBAR 1, BOŠTJAN FABJAN 2, TIM GRADNIK 3, BOŠTJAN PODHRAŠKI 4 1 Elektro novi sistemi. d.o.o.,
Prikaži večIzmenični signali – metode reševanja vezij
Izmenicni sinali_metode_resevanja (1d).doc 1/10 8/05/007 Izmenični sinali metode reševanja vezij (1) Načine analize enosmernih vezij smo že spoznali. Pri vezjih z izmeničnimi sinali lahko uotovimo, da
Prikaži večPodročje uporabe
Regulator Področja uporabe Regulator DIALOG EQ je namenjen predvsem vodenju in nadziranju sistemov ogrevanja in hlajenja, lahko pa se uporabi tudi na različnih področjih avtomatizacije in inteligentnih
Prikaži večAME 110 NL / AME 120 NL
Pogoni za zvezni regulacijski signal AME 110 NL, AME 120 NL Opis Ti pogoni se uporabljajo skupaj z kombiniranimi avtomatskimi omejevalniki pretoka z regulacijskim ventilom AB-QM DN 10 - DN 32. Ta pogon
Prikaži večUvodno predavanje
RAČUNALNIŠKA ORODJA Simulacije elektronskih vezij M. Jankovec 2.TRAN analiza (Analiza v časovnem prostoru) Iskanje odziva nelinearnega dinamičnega vezja v časovnem prostoru Prehodni pojavi Stacionarno
Prikaži večEquation Chapter 1 Section 24Trifazni sistemi
zmenicni_signali_triazni_sistemi(4b).doc / 8.5.7/ Triazni sistemi (4) Spoznali smo že primer dvoaznega sistema pri vrtilnem magnetnem polju, ki sta ga ustvarjala dva para prečno postavljenih tuljav s azno
Prikaži več1-2004
Elektrotehniški vestnik 7(-2): 27 33, 2004 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Delež harmonskega popačenja na porabnikovi in dobaviteljevi strani električnega omrežja Denis Ferjančič, Zvonko
Prikaži večUvodno predavanje
RAČUNALNIŠKA ORODJA Simulacije elektronskih vezij M. Jankovec Pomagala za hitrejšo/boljšo konvergenco Modifikacija vezja s prevodnostimi Med vsa vozlišča in maso se dodajo upori Velikost uporov določa
Prikaži večELEKTRONIKA ŠTUDIJ ELEKTRONIKE
ELEKTRONIKA ŠTUDIJ ELEKTRONIKE Umetni nos, Laboratorij za mikroelektroniko, FE Odprtokodni instrument, Red Pitaya, Ljubljana Senzorji krvnega tlaka, Hyb, Šentjernej Elaphe, elektronika omogoča električno
Prikaži večSTAVKI _5_
5. Stavki (Teoremi) Vsebina: Stavek superpozicije, stavek Thévenina in Nortona, maksimalna moč na bremenu (drugič), stavek Tellegena. 1. Stavek superpozicije Ta stavek določa, da lahko poljubno vezje sestavljeno
Prikaži več1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni s
1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni smeri obnaša kot nelinearen kondenzator, ki mu z višanjem
Prikaži večMicrosoft Word doc
SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 51 08 22 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Vtični napajalnik Dehner SYS1308 15~24 W Kataloška št.: 51 08 22 Osnovne informacije Država proizvajalka:... Kitajska
Prikaži večSlovenska predloga za KE
23. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2014 1 ANALIZA VPLIVA PRETOKA ENERGIJE PREKO RAZLIČNIH NIZKONAPETOSTNIH VODOV NA NAPETOSTNI PROFIL OMREŽJA Ernest BELIČ, Klemen DEŽELAK,
Prikaži večDES11_realno
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Delovanje realnega vezja Omejitve modela vezja 1 Model v VHDLu je poenostavljeno
Prikaži večVHF1-VHF2
VHF BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET VHF1: 1 CHANNEL VHF2: 2 CHANNELS NAVODILA ZA UPORABO SLO Hvala, ker ste izbrali naš BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET IBIZA SOUND. Za vašo lastno varnost, preberite ta navodila
Prikaži večUniverza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M77* SPOMLADANSK ZPTN OK NAVODLA ZA OCENJEVANJE Petek, 7. junij 0 SPLOŠNA MATA C 0 M-77-- ZPTNA POLA ' ' QQ QQ ' ' Q QQ Q 0 5 0 5 C Zapisan izraz za naboj... točka zračunan naboj...
Prikaži večPRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP
PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEPREKINJENOST NAPAJANJA 1.1. Ciljna raven neprekinjenosti
Prikaži večMicrosoft Word doc
SLO - NAVODILO ZA MONTAŽO IN UPORABO Št. art. : 512375 www.conrad.si DC-AC RAZSMERNIK PI 75-12 Št. artikla: 512375 1 KAZALO VSEBINE 1 NAMEN UPORABE... 3 2 RAZLAGA SIMBOLOV... 3 3 VARNOSTNA OPOZORILA...
Prikaži večVaje pri predmetu Elektronika za študente FMT Andrej Studen June 4, marec 2013 Določi tok skozi 5 V baterijo, ko vežemo dva 1kΩ upornika a) zap
Vaje pri predmetu Elektronika za študente FMT Andrej Studen June 4, 2013 5.marec 2013 Določi tok skozi 5 V baterijo, ko vežemo dva 1kΩ upornika a) zaporedno ali b) vzporedno Določi nadomestno upornost
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M7773* SPOMLDNSKI IZPITNI ROK NVODIL Z OCENJEVNJE Četrtek,. junij 07 SPLOŠN MTUR Državni izpitni center Vse pravice pridržane. M7-77--3 IZPITN POL W kwh 000 W 3600 s 43, MJ Pretvorbena
Prikaži večMicrosoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc
Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve
Prikaži večUvedba novega tipa močnostnih diov v usmerniško vezje avtomobilskega alternatorja
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Klemen Furlan UVEDBA NOVEGA TIPA MOČNOSTNIH DIOD V USMERNIŠKO VEZJE AVTOMOBILSKEGA ALTERNATORJA Diplomska naloga Maribor, september
Prikaži večAnaliza vpliva materiala, maziva in aktuatorja na dinamiko pnevmatičnega ventila
Programsko orodje LabVIEW za kreiranje, zajem in obdelavo signalov (statične in dinamične karakteristike hidravličnih proporcionalnih ventilov) Marko Šimic Telefon: +386 1 4771 727 e-mail: marko.simic@fs.uni-lj.si
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Katja Ciglar Analiza občutljivosti v Excel-u Seminarska naloga pri predmetu Optimizacija v fina
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Katja Ciglar Analiza občutljivosti v Excel-u Seminarska naloga pri predmetu Optimizacija v financah Ljubljana, 2010 1. Klasični pristop k analizi
Prikaži večTehnični podatki ASTI Inštalacijski odklopnik ETIMAT 6 67, Tehnični podatki Nazivna napetost Nazivni tok Nazivna frekvenca Nazivna krat
Inštalacijski odklopnik ETIMAT 7,7 85 0.5 Nazivna napetost Nazivni tok Razred selektivnosti Montaža na nosilno letev Debelina zbiralk 0/00 V AC, max. 0 V DC B:1-A, C:0.5-A, D:0.5-A 50/0 Hz ka 100A gg ;
Prikaži večInducirana_napetost(11)
Inducirana napetost Equatio n Section 11 Vsebina poglavja: Inducirana napetost izražena s časovno spremembo magnetnega pretoka (sklepa) skozi zanko (tuljavo), inducirana napetost izražena z lastno ali
Prikaži več(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)
3.4 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnem rezltat. Označje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Navaja kakovost
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Programirljivi Digitalni Sistemi Digitalni sistem Digitalni sistemi na integriranem vezju Digitalni sistem
Prikaži večMicrosoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc
20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe
Prikaži večMicrosoft Word - D1_D8_Prakticno_izobrazevanje_PRI.doc
KATALOG ZNANJA 1. IME PREDMETA PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE (PRI) 2. SPLOŠNI CILJI Študent: - spozna realno delovno okolje, - si pridobi praktična znanja in izkušnje za delo na področju elektronike, - si pridobi
Prikaži večPoročilo o praktičnem usposabljanju z delom - PUD DIJAK: Ime in priimek: Naslov: Elektronski naslov: Telefon: Izobraževalni program (obkroži): - tehni
Poročilo o praktičnem usposabljanju z delom - PUD DIJAK: Ime in priimek: Naslov: Elektronski naslov: Telefon: Izobraževalni program (obkroži): - tehnik računalništva - elektrotehnik Razred: Šolsko leto:
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - vorsic ET 9.2 OES matri\350ne metode 2011.ppt [Compatibility Mode])
8.2 OBRATOVANJE ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA o Matrične metode v razreševanju el. omrežij Matrične enačbe električnih vezij Numerične metode za reševanje linearnih in nelinearnih enačb Sistem algebraičnih
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 08 Inteligentne električne inštalacije.ppt [Združljivostni način]
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo 3. letnik Elektrotehnika - 64138 Nizkonapetostne elektroenergetske inštalacije Inteligentne električne inštalacije
Prikaži večElektro predloga za Powerpoint
AKTIVNOSTI NA PODROČJU E-MOBILNOSTI Ljubljana, 15. februar 2017 Uršula Krisper Obstoječe stanje Oskrba 120 polnilnic Lastniki in upravljalci Brezplačno polnjenje Identifikacija z RFID ali GSM ali Urbana
Prikaži večPrevodnik_v_polju_14_
14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline
Prikaži večARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov
Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,
Prikaži večMicrosoft Word doc
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 510834 www.conrad.si ADAPTER 206 ZA MAJHNE AVTOMOBI LSKE PORABNIKE, STABILIZIRAN Št. izdelka: 510834 1 KAZALO 1 UVOD... 3 2 NAMEN UPORABE... 4 3 ELEMENTI...
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večSLO - NAVODILO ZA UPORABO IN MONTAŽO Št
SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 19 14 56 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Univerzalni širokopasovni predojačevalnik Kemo B073, komplet za sestavljanje Kataloška št.: 19 14 56 Kazalo Slike...
Prikaži več10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Prikaži večTehnični list Regulator pretoka (PN 16, 25, 40) AFQ/VFQ 2(1) povratek in vgradnja v dovod Opis Ima regulacijski ventil z nastavljivim omejevalnikom pr
Tehnični list Regulator pretoka (PN 16, 5, 40) AFQ/VFQ ( povratek in vgradnja v dovod Opis Ima regulacijski ventil z nastavljivim omejevalnikom pretoka in pogonom z regulacijsko membrano. Na voljo sta
Prikaži večOPIS LABORATORIJSKEGA UČNEGA MODELA
OPIS LABORATORIJSKEGA UČNEGA MODELA Laboratorijsi model, aterega izgled aže slia 1, je namenjen analizi napetostno toovnih razmer v številnih pretvorniših vezjih. Priazani model tvori zgolj osnovno platformo
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno-izhodne naprave naprave 1 Uvod VIN - 1 2018, Igor Škraba, FRI Vsebina 1 Uvod Signal električni signal Zvezni signal Diskretni signal Digitalni signal Lastnosti prenosnih medijev Slabljenje Pasovna
Prikaži večSEZNAM STANDARDOV Zap. št. Oznaka standarda 1. SIST EN 50162: SIST-TS CLC/TS : SIST EN 50129: SIST-TP CLC/TR :2007
SEZNAM STANDARDOV Zap. št. Oznaka a 1. SIST 50162:2005 2. SIST-TS 50459-5:2006 3. SIST 50129:2003 4. SIST-TP 50126-2:2007 Naslov a Protikorozijska zaščita z uporabo blodečega toka iz enosmernih tokovnih
Prikaži večMicrosoft Word - Vprašanja-tekmovanje-elektrikar-2009vse
NALOGE za TEORETIČNI DEL 17. državnega tekmovanja in srečanja ELEKTRIKARJEV ENERGETIKOV elektro šol Slovenije Ptuj, april 2009 NAVODILA ZA TEORETIČNI DEL: Teoretični del se rešuje v elektronski obliki,
Prikaži večinnbox_f60_navodila.indd
Osnovna navodila Komunikacijski prehod Innbox F60 SFP AC Varnostna opozorila Pri uporabi opreme upoštevajte naslednja opozorila in varnostne ukrepe. Da bi v največji meri izkoristili najnovejšo tehnologijo
Prikaži večIzmenicni_signali_metode_resevanja(23)
zmenični sinali metode reševanja vezij Vsebina polavja: Metode za analizo vezij z izmeničnimi sinali (metoda Kirchoffovih zakonov, metoda zančnih tokov, metoda spojiščnih potencialov), stavki (superpozicije,
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Prikaži večVARIMOT® in pribor
Pogonska tehnika \ Avtomatizacija pogonov \ Sistemska integracija \ Storitve *2593728_0119* Popravki Variatorska gonila s protieksplozijsko zaščito VARIMOT in pribor Izdaja 01/2019 2593728/SL SEW-EURODRIVE
Prikaži večMicrosoft Word - broıura2.doc
TEHNOLOŠKA PLATFORMA ZA FOTOVOLTAIKO IN VIZIJA RAZVOJA SONČNIH ELEKTRARN V SLOVENIJI Sončna energija je obnovljiv trajnostni vir energije, ki v zadnjem desetletju izredno pridobiva na pomenu. Distribuirane
Prikaži večMicrosoft Word doc
SLO - NAVODILO ZA MONTAŽO IN UPORABO : št. art. : 90 79 14 www.conrad.si Zvočniki Hercules XPS 2,1 20 Gloss Št. izdelka: 90 79 14 Navodila za uporabo so sestavni del izdelka. Vsebujejo pomembne napotke
Prikaži več5 Programirljiva vezja 5.1 Kompleksna programirljiva vezja - CPLD Sodobna programirljiva vezja delimo v dve veliki skupini: CPLD in FPGA. Vezja CPLD (
5 Programirljiva vezja 5.1 Kompleksna programirljiva vezja - CPLD Sodobna programirljiva vezja delimo v dve veliki skupini: CPLD in FPGA. Vezja CPLD (angl. Complex Programmable Logic Device) so manjša
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 01 Električne inštalacije in zakonodaja.ppt [Združljivostni način]
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo 3. letnik Elektrotehnika - 64138 Nizkonapetostne elektroenergetske inštalacije Električne inštalacije in zakonodaja
Prikaži večDIGITALNE STRUKTURE Zapiski predavanj Branko Šter, Ljubo Pipan 2 Razdeljevalniki Razdeljevalnik (demultipleksor) opravlja funkcijo, ki je obratna funk
DIGITALNE STRUKTURE Zapiski predavanj Branko Šter, Ljubo Pipan 2 Razdeljevalniki Razdeljevalnik (demultipleksor) opravlja funkcijo, ki je obratna funkciji izbiralnika. Tisti od 2 n izhodov y 0,.., y 2
Prikaži večMicrosoft Word - Dokument1
Specifikacije Leto modela LETO MODELA 2019 Dimenzije in teža ŠIRINA STOJALA Pribl. 72,8 cm VELIKOST ZASLONA (PALCI, PO DIAGONALI) 50 palcev (49,5 palca) VELIKOST ZASLONA (CENTIMETRI, PO DIAGONALI) 125,7
Prikaži večMicrosoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo
Prikaži večPoskusi s kondenzatorji
Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.
Prikaži večPRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki
PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru
Prikaži večHalogenske žarnice (Seminarska) Predmet: Inštalacije HALOGENSKA ŽARNICA
Halogenske žarnice (Seminarska) Predmet: Inštalacije HALOGENSKA ŽARNICA Je žarnica z nitko iz volframa, okoli katere je atmosfera - prostor, ki vsebuje poleg argona in kriptona doloceno razmerje halogena
Prikaži večBrownova kovariancna razdalja
Brownova kovariančna razdalja Nace Čebulj Fakulteta za matematiko in fiziko 8. januar 2015 Nova mera odvisnosti Motivacija in definicija S primerno izbiro funkcije uteži w(t, s) lahko definiramo mero odvisnosti
Prikaži večTiskinelektronika
TISK IN ELEKTRONIKA Matija Mraović (matija.mraovic@icp-lj.si) Inštitut za celulozo in papir Napetost in tok Volt in Amper Električna napetost nam pove, koliko dela je potrebno opraviti za premik neke elektrine
Prikaži več2. Model multiple regresije
2. Model multiple regresije doc. dr. Miroslav Verbič miroslav.verbic@ef.uni-lj.si www.miroslav-verbic.si Ljubljana, februar 2014 2.1 Populacijski regresijski model in regresijski model vzorčnih podatkov
Prikaži več