Odziv na predlg Evrpskega sglasja razvju z dne 16. februarja 2017 Več kt 10 let p tem, k je EU sprejela zadnje sglasje razvju, je blikvanje nvega sglasja prilžnst, da se pnvn ukviri načelen pristp EU k razvjnemu sdelvanju, b upštevanju ključne nvsti ciljev trajnstnega razvja. Pri finalizaciji teksta nvega Evrpskega sglasja razvju, bi vam želeli predlagati nekaj tekstvnih dplnitev, saj nas skrbi, da aktualna verzija sglasja, ki je bila prepznana kt gnil trajnstnega razvja, ne pdpira v zadstni meri zasledvanja dlgrčnega cilja izkreninjenja ekstremne revščine, kncepta ne pustiti nikgar zadaj in prmcije skladnsti plitik za glbalni razvj. Menim, da b sam na takšen način sglasje skladn s sprejet Agend 2030 za dseg trajnstnega razvja, hkrati pa b v dvlj ambicizni meri predstavljal primeren kvir za usklajen delvanje vseh EU držav članic v naslednjih 15 letih. Zaradi tega vas pzivam, da se zavzamete za dlgrčn vizij, ki b predstavljala vdil razvjni plitiki vsaj naslednjih petnajst ali več let. S tem namenm vam predlagam, da: vključite eksplicitn navedb kncepta ne pustiti nikgar zadaj kt snvn vdil za dseganje trajnstnega razvja v kviru 19. dstavka; zagtvite zadsten pudarek vsem štirim aspektm trajnstnega razvja, kt ga predvideva Agenda 2030; dstranite iz teksta navezave na Evrpski investicijski načrt (EIP), kt na primer v tekstvnem kvirju na strani 12 in 19, saj te navezave nis skladne s prevladujčim knceptm trajnstnega razvja ne pustiti nikgar zadaj ; zagtvite, da bd tudi pravice in ne zglj ptrebe vključene v kvirja migracijah in mladih, pri čemer je ptrebn še psebej pudariti, da mram mlade razumeti skladn z definicij ZN kt kategrij ljudi v starsti med 15 d 24 let; pri migracijah: nadmestite uprab termina nezaknitih migracij (irregular migratin) s prisilnim preseljevanjem in razseljevanjem (frced migratin and displacement), dstranite besedišče»vseh plitikah in rdjih (all plicies and tls)«, k naslavljam preseljevanje in prisiln razseljevanje z referenc na PCD in PCSD. Opustite tudi uprab izraza kntrla meja (brder management), saj ta izraz ni primern uprabljen v dstavku 208 v tem dstavku bi bil ptrebn ddati referenc na lastništv partnerskih držav, ki bi bila skladna s principm učinkvitsti razvjne pmči (tekst v kvirju na strani 12). Zagtavljanje pravičnega prispevka zasebnega sektrja k ciljem trajnstnega razvja Razvjne nevladne rganizacije pzdravljam dejstv, da snutek besedila pudarja vlg mikr, malih in srednje velikih pdjetij ter kperativ in namer spdbujanja nvih pslvnih mdelv (50. dstavek). V dkumentu je le ena referenca na spdbujanje dgvrnsti pdjetij (52. dstavek), vendar je besedil v tem delu zel šibk. Zdi se, da 53. dstavek predvideva, da bd spdbujanje (namest uveljavljanja) vdilnih načel Združenih nardv pdjetništvu in člvekvih pravicah (United Natins Guiding Principles n Business and Human Rights), izmenjava najbljših praks ter prstvljni pristpi zadščali za preprečevanje in dprav zlrab člvekvih pravic ter kljske degradacije, ki jih v partnerskih državah pvzrčaj zasebna pdjetja.
Sglasje bi mral prepznati sprna bmčja med pslvnimi praksami/finančnim dnsm in razvjem. Na primer plačil davka je lahk bravnavan bdisi kt stršek, ki ga je ptrebn čim blj zmanjšati, ali kt prispevek k skupnsti, kjer pdjetje psluje. Sglasje bi mral prepznati, da zasebn financiranje ne mre nadmestiti javnih nalžb v zdravstv, izbraževanje in scialn varstv. Sglasje bi mral zajemati zavez Evrpske unije (EU), da b vzpstavila zavezujč kvir dgvrnsti pdjetij, vključn z mehanizmi za reševanje sprv v primerih kršitev člvekvih pravic ali kljske škde, ki bi jih pvzrčila evrpska pdjetja, ki delujej v partnerskih državah. V izgib enačenju razvja z gspdarsk rastj Razvjne nevladne rganizacije pzdravljam tudi dejstv, da besedil prepznava večplastn narav revščine (22. dstavek). Pzdravljam vključitev merila 20 dsttkv za scialn vključenst in člvekv razvj (21. dstavek) in vključitev izrecne reference na pravic d zdravja (27. dstavek). V nvem snutku je ptrebn prepznati tudi napredek pri predelitvi ptrebe p»sustainable and inclusive grwth«. Vendar s ptrebna ddatna prizadevanja, da bi se izgnili predeljevanju razvja z gspdarsk rastj. Gspdarska rast sama p sebi nujn ne prinaša kristi večini in ne kristi vsem enak. BDP je kvečjemu le zel mejen ukrep razvja in lahk prikriva naraščajče neenaksti. Prestale reference na rast bi bil ptrebn nadmestiti z»inclusive and sustainable ecnmic develpment/prgress«. T zajema reference na rast v 91. dstavku. Besedil bi mral zajemati blj celvit predelitev gspdarskega razvja in zavez EU k iskanju alternativnih kazalnikv, ki bd dražali tudi družbene in kljske strške ter blaginj. Razvjna pmč ne sme biti v službi migracijskih ciljev Pzdravljam dejstv, da snutek besedila pnvn ptrjuje, da je izkreninjenje revščine srednji cilj razvjne plitike EU, da mra razvjna plitika EU temeljiti na načelih razvjne učinkvitsti in da mraj razvjna sredstva ustrezati predelitvi Odbra za razvjn pmč Organizacije za gspdarsk sdelvanje in razvj (Organisatin fr Ecnmic C-peratin and Develpment Develpment Assistance Cmmittee OECD DAC). Vendar 39. dstavek tem zavezam nasprtuje z dpiranjem vrat pgjevanju razvjnega sdelvanja in trgvanja EU z dseganjem migracijskih ciljev. Pleg tega ni dkazv, da vrsta ukrepv za naslavljanje temeljnih vzrkv»irregular migratin«(ali blje prisilnega preseljevanja in razseljevanja z.»frced migratin and displacement«), navedenih v 38. dstavku, dejansk učinkuje. Namest tega bi se mrala pdpra EU sredtčiti na preprečevanje in reševanje knfliktv, bj prti neenakstim, izbljšanje upravljanja, krepitev dprnsti ljudi, pdpr državljanv, ki vzpstavljaj mehanizme dgvrnsti svjih vlad, vzpstavitev pdprnega in vzpdbudnega klja za civiln družb, krepitev pravne države in bj prti krupciji. Le takrat lahk EU prispeva k ustvarjanju lkalnih prilžnsti za varn in dstjn del ter preživetje, tak da se lahk psamezniki in njihve družine svbdn dlčij, ali se bd preselili. Referenc na»applying the necessary leverage by using develpment and trade«v 39. dstavku bi bil ptrebn zbrisati. Besedn zvez»irregular migratin«v 38., 39. in 72. dstavku bi bil ptrebn zamenjati s»frced migratin and displacement«ter vztrajati, da bi EU mrala vzpstaviti več zaknitih pti, trej nedvljene migracije zmanjšati z vzpstavljanjem zaknitih pti. V besedil v kvirju migracijah vključiti referenc na zavez spštvanja člvekvih pravic.
Enakst splv je bsežnejša kt le akcijski načrt na tem pdrčju V primerjavi s sprčilm Evrpske kmisije je v snutku predsedstva izbljšan jezik na številnih vprašanjih, pmembnih za enakst splv, kt s spln nasilje in nasilje p splu, spln in reprduktivn zdravje ter pravice. Vendar delvanje EU in njenih držav članic na pdrčju enaksti splv ter plnmčenja žensk ukvirja predvsem Akcijski načrt za enakst splv za bdbje 2016 2020. Kljub temu da je zel dragcen, načrt zajema le mejen časvn bdbje in psledičn predstavlja dlčene mejitve v dzivu na ta bsežen izziv. Če je enakst splv še vedn prepznana kt ključna ddana vrednst razvjnega sdelvanja, s njeni predpgji pdrčja, na katerih s ptrebna vlaganja s ciljem zagtvitve, da b glbalna skupnst dsegla enakst med splma v dkumentu umanjkali in le nekateri deli (razen sklpv»principles«in»peple«) navajaj pvezav z enakstj splv. Sprejeti bi bil ptrebn širši in blj ambicizen pristp k enaksti splv, ki bi presegal Akcijski načrt za enakst splv. Vključiti je ptrebn jasne zaveze k zagtavljanju financiranja za enakst splv in nalžb v pdrčja, ki s ključna za napredek pri enaksti splv. Razvj v središču partnerstev namest investicij in varnstnih vprašanj Nv snutek Sglasja razvju delma naslavlja nekatere pmisleke glede razvjnih partnerstev, ki jih EU načrtuje izvajati v prihdnje. Pzdravljam dejstv, da besedil pnvn ptrjuje pdpr načelm razvjne učinkvitsti kt ključni agendi za vse vrste razvjnega sdelvanja. Vendar pa pmisleki, da bi sglasje lahk pstavil pdlag za pgjevanje razvjnih strategij s plitičnim dialgm vprašanjih, kt s varnst, trgvina in migracije, stajaj. Nv predlg je še vedn naklnjen izvajanju skupnih partnerstev (cllabrative partnerships) (73. dstavek), kar bi lahk zaznamval dmik d stališča, da je edina prednstna nalga uresničevanje Agende 2030 pd vdstvm partnerskih držav. Ta pristp, ki temelji na plitičnem dialgu ne-razvjnih vprašanjih, spdbuja partnerstva z državami s srednje viskim dhdkm, medtem k je kmbinacija plitičnega, varnstnega, gspdarskega, znanstvenega, tehničnega, tehnlškega in prilagjenega finančnega sdelvanja zaradi agende javnih plitik ter refrm (95. dstavek) pstavljena pd vprašaj. Pdbn predlagana pvezava med svetvnimi trgvinskimi sprazumi in razvjnim sdelvanjem (106. dstavek) zamejuje meje med prednstnimi nalgami ter interesi, ne le med pdrčnimi plitikami. Čeprav se zavedam, da Agenda 2030 prinaša širin nvih izzivv in predeljuje medsebjn pvezanst različnih pdrčij, EU pzivam, naj partnerstva hranja na trdnih razvjnih temeljnih, brez izpstavljanja kakršnem kli pgjevanju. EU ne sme uprabljati razvjnega sdelvanja in zlasti ne uradne razvjne pmči za spdbujanje tesnejših trgvinskih dnsv (t leverage clser trade relatinship), ki lahk ne le vplivaj na načel demkratičnega lastništva, temveč tudi zmanjšaj pdpr za srednje glbalne javne dbrine, kt s izbraževanje, zdravje in zemljišča. V primeru kmbiniranih mehanizmv (82. dstavek) in finančnih vzvdv (102. dstavek) bi sglasje mral varvati ddatnst sredstev ter razvjn narav rezultatv, kar se pričakuje, da tvrstni pristpi t zasledujej. K se EU za razvjne cilje brača k deležnikm varnstnega sektrja (67. dstavek), bi mra načrte vnaprej razkriti s ciljem pregleda in dbritve mednardne skupnsti, vključn z OECD DAC.
Pripadnst knceptu skladnsti plitik za razvj Razvjne nevladne rganizacije prepznavam in pzdravljam izbljšan besedil Sveta glede skladnsti plitik za razvj v 10. dstavku. Vendar pmanjkanje prepznanja bstječih in ptencialnih neskladij ter napačna razlaga skladnsti plitik za razvj kt prizadevanj za usmerjanje razvjnega sdelvanja in uradne razvjne pmči v pdpr drugih pdrčnih plitik ter ntranjih interesv EU nasprtujeta zavezi skladnsti plitik za razvj in skladnsti plitik za trajnstni razvj. Primer tega je zaveza razvjn sdelvanje nameniti v pdpr izvajanju dlčb trgvini in razvju trgvinskih sprazumv EU s partnerskimi državami (51. dstavek). Pglavja trajnsti v trgvinskih sprazumih bd imela na terenu mejen učinek, tudi če s pdprta z uradn razvjn pmčj, dkler teh dlčb ni mgče uveljaviti pd enakimi pgji kt drugih dlčb prsttrgvinskih sprazumv. Še več, načel skladnsti plitik za trajnstni razvj bi pmenil trajnstni razvj kt vdil celtnega trgvinskega sprazuma, ne pa kt ddatn pglavje, ki se b izvajal iz sredstev uradne razvjne pmči. Načel skladnsti plitik za trajnstni razvj bi bil ptrebn vključiti v 7. dstavku in besedil»a range f EU plicies cntribute in a cherent manner t this bjective«nadmestiti s»plicy Cherence fr Sustainable Develpment is a key principle and bligatin t ensure that EU plicies cntribute t and nt undermine sustainable develpment glbally«. Referenc na skladnst plitik za razvj v 51. dstavku bi bil ptrebn umakniti, saj gre za čitn napačn razlag načela. Namest tega bi bil ptrebn v besedil ddati referenc na ptreb p usmerjanju uradne razvjne pmči in še psebej»pmči za trgvin«(aid fr Trade) na pdrčja in sektrje, ki imaj ptencial za zmanjšanje neenaksti ter zagtvitev, da bgastv, ki ga ustvarja trgvina, kristi vsem državljanm. Sklp skladnsti plitik za razvj (4.2) je ptrebn krepiti z: referenc na»aviding detrimental impacts n human rights and sustainable develpment«(110. dstavek); navedb, kak bd prcesi plitik»assess any ptentially negative impacts«(111. dstavek); ter razvj in izvajanje»mitigatin, accuntability and redress mechanisms t ensure that all its plicies have, as far as pssible, a psitive impact n sustainable develpment«. Osnutek bi mral zagtviti, da tudi agendi na pdrčju varnsti in migracij spadata v kvir načela skladnsti plitik za razvj (pdbn kt trgvina in nalžbe) ter da s vsi ukrepi, ki se izvajaj na teh pdrčjih, skladni z razvjnimi cilji. Sprejem celvitejšega pristpa k trgvini Skrbi nas, da sglasje pvezuje razvjn agend EU z liberalizacij trgvine. T lahk razumem kt način, da EU spdbuja gspdarske interese svjih pdjetij, ki vlagaj v partnerske države. Obsežen del prebivalstva v številnih regijah, vključn z Evrp, dvmi v liberalizacij trgvine, saj je le-ta preštevilne pustila zadaj. Trgvinska plitika EU bi mrala služiti trajnstnemu razvju tak v Evrpi kt tudi v partnerskih državah. Dkler temu ne b tak, razvjn sdelvanje ne bi smel biti uprabljen v pdpr ciljem trgvinske plitike EU v smeri pvezvanja gspdarstev držav v razvju v glbalne vrednstne verige, ki hranjaj večin vrednsti in bgastva v bgatih državah ter lahk na pdrčju plač in delvnih pgjev ustvarjaj dirk prti dnu. 58. dstavek bi mral vključevati sdelvanje prizadetih skupnsti s ciljem zagtvitve, da infrastrukturni prjekt prispeva k izbljšanju njihvega življenja in ne le k trgvini ter rasti. 106. dstavek bi mral zajemati referenc na lkaln in reginaln trgvin, ne le na svetvn trgvin.
Ubeseditev prstra in vlge civilndružbenih rganizacij je ptrebn izbljšati s ciljem zagtvitve skladnsti Pzdravljam mčnejš ubeseditev vlge civilne družbe v razvju, demkracije in krepitve spdbudnega klja ter plitičnega prstra za civiln družb (17., 63., 87. in 88. dstavek). Pzdravljam tudi vključitev sindikatv in izrecn referenc na scialni dialg kt sredstv za zagtvitev, da zasebna pdjetja učinkvit prispevaj k uresničevanju vseh ciljev trajnstnega razvja. T je ptrebn hraniti, vlg scialnega dialga kt ključnega dejavnika za bj prti neenakstim in za zagtavljanje spštvanja delvnih standardv pa še krepiti. Vendar bi bil ptrebn z vidika usmerjevalne in blj perativne narave nvega besedila ter s ciljem, da se hrani skladnst jezika z zastavljenimi cilji, vlg civilne družbe krepiti v naslednjih pglavjih: V pglavju migracijah bi bil ptrebn ddati referenc na vlg civilndružbenih rganizacij in zlasti rganizacij diaspre, vključn s pmčj beguncem ter ntranje razseljenim sebam in skupnstim, ki jih gstij (38. 40. dstavek). Organizacije kmetvalcev, vključn z rganizacijami in zadrugami malih kmetv, bi bil ptrebn prepznati kt ključne akterje na pdrčju trajnstnega upravljanja z naravnimi viri ter pdprnih prgramv na pdrčju kmetijstva in prehranske varnsti, pa tudi pri blikvanju plitik na teh pdrčjih (43., 44. in 56. dstavek). Prav tak bi besedil mral zajemati referenc na mehanizme dgvrnsti, ki civilni družbi in rganizacijam kmetvalcev mgčaj sredstv za spremljanje pgajanj ter izvajanja trgvinskih sprazumv, vključn s sprazumi gspdarskem partnerstvu (51. dstavek). Pudarjena bi mrala biti temeljna vlga civilne družbe, ženskih rganizacij in skupnstnih vditeljev, vključn z verskimi vditelji, v miru in spravi. Glede refrme varnstnega sektrja je bistven tudi sklicevanje na varnst ljudi in lastništv ljudi ter skupnsti in ne le nacinaln lastništv (68. dstavek). Besedil bi se mral sklicevati na vzdrževanje pdpre scialni in plitični vlgi civilne družbe ter zagvrnikv člvekvih pravic v državah srednjega dhdkvnega razreda, tudi k se dvstransk sdelvanje pušča (94. dstavek). Pleg tega je pmembn zagtviti, da s temeljne svbščine in državljanski prstr vključeni v plitični dialg s partnerskimi državami (62. dstavek) ter da sta dgvrnst d državljanv in pdpiranje vlge civilne družbe pri spremljanju prračuna zagtvljena v kviru prračunske pdpre (81. člen). Prehranska varnst in kmetijstv za prepznanje spremembe paradigme ter malih kmetv Razvjne nevladne rganizacije pzdravljam pudarek na prehrani in kmetijstvu kt ključnih pdrčij razvjnega sdelvanja EU. Vendar si razvjne nevladne rganizacije, združene v platfrmi SLOGA in CONCORD-u, želim izrecn referenc na ptreb p spremembi paradigme d industrijskega kmetijstva ter dbavnih verig agrnmskih pdjetij k raznliki eklški kmetijski prizvdnji, teritrialnim prehranskim sistemm, pdnebn pržnemu kmetijstvu in bnvi naravnih virv. Pleg tega menim, da sedanje besedil ne priznava v zadstnem bsegu ptrebe p prednstni pdpri majhnih kmetijskih prizvajalcev, saj prav ni zagtvij največ hrane v državah v razvju, hranjaj tla in bitsk raznvrstnst (56. dstavek) ter s glavni vlagatelji v kmetijstv. 24. dstavek je sredtčen na trke d pet let in ženske v dbi nsečnsti ter djenja. Psebn pzrnst je ptrebn psvetiti zgdnjim psegm, še psebej v prvem triletju trkvega življenja, saj lahk imaj le-te izjemen učinek na trkv kgnitivni in fizičen razvj.
Mali kmetje bi mrali biti ključni udeleženci v raziskavah in invacijah, njihve pravice d na kmetiji hranjenih semen ter d zemljišč bi mrale biti zaščite, EU pa bi mrala vlagati v pdpr, da mali kmetje krepij svj pgajalsk mč. 44. in 56. dstavek je ptrebn ustrezn spremeniti, da bsta t dražala. Besedil bi mral ne le prepznati ptreb p zasebnih nalžbah v kmetijstv, ki dplnjujej in ne spdkpavaj lastnih vlaganj kmetv, ampak tudi ptreb p javnih nalžbah na tem pdrčju (56. dstavek). Vključiti bi bil ptrebn večji pudarek na teritrialnih trgih, skladn s smernicami Odbra za svetvn zanesljivst preskrbe s hran (Cmmittee f Wrld Fd Security). Marec 2017