ResorbableOsteosyntheticMaterials

Med Razgl. 2016; 55 (3): 305 13 Pregledni članek 305 Vida Šet 1, Si mon Her man 2, Mar ko Ma cu ra 3 Re sor bil ni os teo sin tet ski ma te ria li ResorbableOsteosyntheticMaterials IZvLEČEK KLJUČNE BESEDE: bio raz gra dlji vost, os teo sin te za, ti ta ni je ve zli ti ne, mag ne zi je ve zli ti ne, raz gra dlji vi poli me ri, in ter fe renčni vi ja ki Zaosteosintezodanesnajpogostejeuporabljamotitanijevezlitinealinerjavečejeklo,izjemomatudizlitinekobaltainkroma.Modulelastičnostitehmaterialovjevečjiodmodulaelastičnostikosti,zatosenakostneprenesedovoljobremenitve,karlahkovnekajletih pripeljedoresorpcijekosti.kerjepogostopotrebnaodstranitevosteosintetskegamateriala,sozačelirazvijatibiorazgradljivevsadke,kisevtelesupoustreznemčasu(koje zlom zadostnozaceljen)razgradijoinresorbirajo.možnikandidatizabiorazgradljivevsadke so:magnezijevezlitine,keramikaizkalcijevegafosfatainsintetičnipolimeri.polegrazgradnjevorganizmujedodatnaprednostnovejšihmaterialovnižjimodulelastičnosti, kijebližjikostnemu.novivsadkipovzročajotudimanjmotenjpripreiskavahzmagnetnoresonanco.podosedanjihraziskavahnajbibiliuspešnostfiksacije,celjenjezloma,funkcionalniizidinpogostostzapletovobuporabinovihmaterialovvečinomaprimerljivi stitanijevimi.cenarazgradljivihvsadkovjevišja,nanjihovostroškovnoučinkovitostpa močnovplivapogostostodstranjevanjakovinskihvsadkov.zaenkratimamonavoljopremaloraziskav,kibinedvoumnopokazale,kakšnajeusodabiorazgradljivegaosteosintetskegamaterialavzdravljenjuzlomov,potrebnepasotudiizboljšavebiorazgradljivih interferenčnihvijakov,kisovrabiprioperativnioskrbistrganihkrižnihveziinsotrenutnonajboljuporabljanbiorazgradljivivsadek. abstract KEY WORDS: bio de gra da bi lity, os teosynt he sis, ti ta nium al loys, mag ne sium al loys, de gra dab le poly - mers, in ter fe ren ce screws Commonlyusedmetallicosteosyntheticmaterialsincludetitaniumalloys,stainlesssteels andcobalt-chromium-basedalloys.asaresultofhighmodulusofelasticityofmetalimplantsversusbone,theimplantcompensatesalargepartofthemechanicalstressesappliedtothebone,whichleadstoboneresorption.asecondoperationisoftennecessary toremovetheimplants.scientistsdevelopednewmaterials,whicharedegradedin vivo afterafractureishealed.potentialcandidatesforbiodegradableimplantsare:magnesiumalloys,calciumphosphateceramicsandpolymers.besidestheirbiodegradability, 1 Vida Šet, dr. med., Osnovno zdravstvo Gorenjske, Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska ulica 10, 4000 Kranj; vida.set.24@gmail.com 2 Asist. mag. Si mon Her man, dr. med., Kli nični od de lek za trav ma to lo gi jo, Ki rurška klini ka, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Za loška ce sta 7, 1000 Ljub lja na 3 Asist. Mar ko Ma cu ra, dr. med., Kli nični od de lek za trav ma to lo gi jo, Ki rurška kli ni ka, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljublja na, Za loška ce sta 7, 1000 Ljub lja na

306 Vida Šet, Si mon Her man, Mar ko Ma cu ra Re sor bil ni os teo sin tet ski ma te ria li theiradditionaladvantageislowermodulusofelasticity.newmaterialsalsocauseless interferenceatmagneticresonanceimaging.accordingtoresearch,fixationandfracturehealingaswellasfunctionaloutcomeandcomplicationrateshallbeapproximately comparabletotitanium.degradableimplantsaremoreexpensive,thereforecost/benefitratioisstronglyinfluencedbytheremovalrateofmetallicimplants.currently,there islackofclinicalresearchtrialswhichwouldunambiguouslyshowthefateofbiodegradableosteosyntheticmaterialforfracturetreatment.biodegradableinterferencescrews foroperativetreatmentofrupturedcruciateligaments,whicharecurrentlymostused biodegradableimplants,needfurtherimprovementaswell. UvOD Prizdravljenjuvečinezlomovuporabljamo titanijevezlitine,nerjavečejekloalizlitine skobaltominkromom(1).težavopriuporabinerjavečegajeklaterzlitinkobaltain kromapredstavljapojavkorozijevtelesu, zaradičesarseizosteosintetskegamaterialasproščajonikelj,kobaltinkrom(2).modulelastičnostinerjavečegajeklaterzlitin kobaltainkromajevečjiodmodulaelastičnostikosti,zatosenakostneprenese dovoljobremenitve,karvnekajletihpripeljedoresorpcijekostiinrazrahljanjaosteosintetskegamateriala(3).navadnozaosteosintezoizberemomaterialestitanijevo osnovo,sajimajovelikočvrstost,nizko gostoto(velikospecifičnočvrstost),soodpornejšinakorozijo,vtelesusoinertni,vprimerjavizostalimimaterialipasotudibolj biokompatibilni, imajo nižji modul elastičnostiinvelikozmožnostpovezovanja skostmiindrugimitkivi(4).iztitanijevih zlitinselahkosproščataškodljivaaluminij invanadij(1).titanjeslabšeodporenna strižnesile,polegtegapasepridrgnjenju sseboj/drugimimaterialiobrabi(5).debris, kinastanepritrenju,lahkopovzročivnetnoreakcijo,tapavodivbolečinoinrazrahljanjevsadkazaradiosteolize(6).novejši materialjenitinol,zlitinanikljaintitanija,kiimaoblikovnispomin,boljšobiokompatibilnost,superplastičnostindobropodajnost,njegovmodulelastičnostipajebolj podobenkostnemu(7). Povstavitviosteosintetskegamaterialasopogostopotrebneodstranitveneoperacije,kizabolnikapredstavljajododatno tveganje,zazdravstvopadodatnestroške, zatosejepojavilaželjapomaterialu,kise bo začel razgrajevati in izgubljati svojo čvrstosthkratisceljenjemkosti(8). ŽELENE LaSTNOSTI NOvIH MaTERIaLOv Biorazgradljivimaterialimorajopoopravljeninalogivtelesubrezsledurazpasti,ne smejobititoksičnialipovzročitineprimernomočnegaškodljivegaodziva.bitimorajopreprostizaoblikovanje,imetisprejemljiv rokuporabe,hkratipamorajoomogočati tudienostavnosterilizacijo.imetimorajo primernemehaničnelastnosti(čvrstostin elastičnost),kinajsemedrazgradnjopočasi izgubljajo,takodasemehaničneobremenitvevvsevečjimeriprenašajonanovonastalokost(9).ustreznemorajobititudi oblikainpovršinskelastnostivsadka,hitrost razpadanjainznjopovezanespremembe zgradbe in površine, biokompatibilni pa morajobititudistranskiproduktirazpada. Vsadeknesmepovzročitiresorpcijekosti alinastankavezivnekapsule,sajtolahko vodidorazrahljanja,nabiranjatekočinein ponovnegazloma(8).možnikandidatiza biorazgradljivevsadkeso:magnezijevezlitine,keramikaizkalcijevegafosfatainpolimeri(10 12).

Med Razgl. 2016; 55 (3): 307 biorazgradljivi MaTERIaLI Mag ne zij in nje go ve zli ti ne Magnezijevi materiali, med katerimi se zlastiintenzivnoproučujejozlitineaz91, AM50,LAE442,WE43inMg-Y-RE,imajo znatnonižjimodulelastičnostikottitanijevi, zaradi česar so njihove mehanične lastnostiboljpodobnekosti(13).sotudinekajkratmočnejšivprimerjavispolimeri, hkratipasoprožnejšiinimajovišjiraztezek,karzmanjšatveganjezazlomvsadka medoperacijo(14).magnezijjevprimerjavistitanominjeklomtudiizjemnolahek (15).Magnezijevimaterialisodokazano biokompatibilniinvodijovdobergostiteljevodziv(16).spodbujajotudinastajanje kostnine,zaradičesarsedobrointegrirajo vkostinpotencialnoomogočijopopolnoregeneracijoposvojemrazpadu(14).prednost magnezijevihmaterialovjetudivtem,da vprimerjavizdrugimikovinamipovzročajo manjmotenjprimri(14).zzasnovanjem porozne mikrostrukture materiala lahko dosežemo mehanične lastnosti, podobne trabekularnikostnini(17). Hitrostrazpadanjačistegamagnezijain enostavnihzlitin(npr.zlitinzaluminijem incinkom,kotstaaz31inaz91)jeprehitra, dabiomogočilazadostnoceljenjezloma,kar paneveljazanovejšezlitine(npr.lae442), kirazpadajopočasneje(18).hitrostrazpadalahkoprilagajamosprevlekamiinpovršinskoobdelavo,zaizboljšanjelastnosti materialapavzlitinedodajamocink,aluminij,itrij,srebro,cirkonij,neodimijalimangan (14). Pri razgradnji nastaja plinasti vodik,kipaneprivededostranskihučinkov,čepodkožneplinskežepeodstranimo zbrizgo(18). Navelikpotencialmagnezijevihzlitin opozarjatudiraziskavacastellanijainsodelavcev,kijeprimerjalamagnezijevozlitino (Mg-Y-Nd-HRE)stitanijevo(Ti-6Al-7Nb).Pri magnezijevihvsadkihjebilačvrstoststika medvsadkominkostjovečja,mikrožariščni CTpajepokazaltudivečjiodzivkostnine (večjepodročjestikamedvsadkominkost- jotervečjoprostorninotrabekularnekost- ninenacelotnoprostorninotkiva),karpod- pirahipotezooosteokonduktivniaktivnosti magnezija(19).dopovečanegakostnegaodzivanajbiprišlo zaradi lokalnealkalozeob raztapljanjumg(oh) 2 alilokalnekoncentracijemagnezijevihionov(20). bio raz gra dlji vi po li me ri Biorazgradljivipolimerisolahkonaravnegaalisintetičnegaizvora(21).Naravnipolimeri(npr.kolagen,hialuronskakislina, bakterijska poli-γ-glutaminska kislina in poli-3-hidroksibutirat itd.) lahko močno posnemajobiološkookolje,vendarpajih zaenkratšeneznamopreoblikovativdovolj močnefiksacijskepripomočke(21).prednost sintetičnihpolimerovjevnadzorovaniin ponovljivimolekularnistrukturitervneimunogenosti(8).zamedicinskouporabo sepreučujejopredvsemnaslednjeskupine polimerov:poliestri,polianhidridi,poli(ortoestri),polifosfazeni,poliamidiinpoliuretani(22, 23).Najboljeraziskanirazgradljivi sintetičnipolimerisopoli-α-hidroksikisline(24).medslednjimisonajboljpreučevane poliglikolid(pga,(c 2 H 2 O 2 ) n,npr.vicryl ), polilaktid(pla,(c 3 H 4 O 2 ) n )innjunikopolimeri,patudipolidioksanon(pds,(c 4 H 5 O 3 ) n ) inpoli-ε-kaprolakton(pcl,(c 6 H 10 O 2 ) n )(8). Zaraziskovalcesozanimivitudibakterijskipoliestrialipolihidroksialkanoati,kibi jihlahkopridobivaliizobnovljivihvirov, vendarpajenjihovaproizvodnjazaenkrat šedraga(22). Polimeri so v telesu podvrženi kemičnemurazpadu,insicernajpogostejehidrolizi,nekateripatudioksidaciji(8).razgrajujejo jih lahko tudi encimi bodisi encimiizvraniprisotnihfagocitov,makrofagovinnevtrofilcev,bodisispecifičniencimi(slednjedosežemozvgradnjonaencim občutljivegasegmentavverigopolimera) (8, 25).Razgradnjodelimovtristopnje: prvaje»kvazistabilna«stopnja,vkateriteža, oblika,mehaničnelastnostiinstrukturna integritetaostajajokonstantne,sledistop-

308 Vida Šet, Si mon Her man, Mar ko Ma cu ra Re sor bil ni os teo sin tet ski ma te ria li njaizgubečvrstosti,zakaterojeznačilno manjšanjemodulaelastičnostibrezvečjeizgubesnovialistrukture,tretjapajestopnjastrukturnihmotenj,vkateriopažamo znatnoizgubosnoviinkitrajadopopolnegaizginotjamateriala(8). Vprimerjaviskovinamiimajopolimerinižjimodulelastičnosti,vendarpasobolj podvrženideformacijiinstresnirelaksaciji,kipovzročatarazrahljanjeinstemvečjo mobilnostzloma(26).čeželimodoseči čvrstost,primerljivostitanom,morajobitipolimernivsadkivečji(27).stemsetežjeizognemo avtokatalitičnemu razpadu, hkrati pasovelikivsadkineprimernizanekatere poškodbe(npr.vkirurgijiroke)(8).blackje vsvojiknjigiobiorazgradljivihmaterialih, izdani1992,objaviltabelosprimerjavomehaničnihlastnostiinlastnostirazgradnje biorazgradljivih polimerov v primerjavi skostjo,keramikoinkovinami(28). Začetneštudijenisopokazaleznačilnih razlik med titanijevimi in polimernimi vsadki (29). Do pogostejših zlomov polimernihvsadkovjeprihajalozaradizahtevnejšegaravnanjaznjimi,vendarpajepogostostzlomovupadla,kososekirurginavadili ravnanjaznjimi(30). Sterilizacijapolimernihvsadkovjevprimerjaviskovinskimizapletenejšainsejo daizvestisamoenkrat(8).tudirazgradljivepolimernevsadkekolonizirajobakterije, vendarpajeverjetnomožnostokužbevprimerjaviskovinskimivsadkivečja(odvisno odbakterijskegaseva)(8).obuporabirazgradljivihpolimerov(predvsemstarejših, kristaliničnih PGA,poli-L-laktid(PLLA)) selahkorazvijereakcijaorganizmanatujek,vendarjetapojavzrazvojemnovejših polimerov(poli-(l-laktid)-koglikolidindrugikopolimeri)minimaliziran(8). primerjava biorazgradljivih IN TITaNIJEvIH vsadkov primerjava izida zdravljenja Jainandunsinginsodelavcisopovzelirezultaterandomiziranihinkvazirandomiziranih poskusov,objavljenihdozačetkaleta2004, kisoprimerjalibiorazgradljiveosteosintetskematerialestitanijevimialijeklenimi(31).ugotoviliso,dapriprimerjavi funkcionalnegaizida,pogostostiokužbindrugih zapletovmedbiorazgradljivimiintitanijevimi/jeklenimimaterialinistatističnihrazlik, pogostostponovnihoperacijpajeobuporabibiorazgradljivihmaterialovnižja(31). Opozorilisonapomanjkanještudijstroškovneučinkovitosti,kibiupravičile/ovrgle rabo biorazgradljivihosteosintetskihmaterialov vkliničnipraksi(31). Vzadnjihdesetihletihjebiloobjavljenihnekajnovejšihštudij,kisougotavljaleuspešnostbiorazgradljivihmaterialovpri zdravljenjuzlomovgležnja,petnice,zapestnihkosti,dlančnic,zlomovglavicekoželjnicespremikom,suprakondilarnihzlomov nadlahtnice,rekonstrukcijikrižnihveziin zdravljenjuhaluksavalgusa(32 53).Večina študijjeugotovila,dazbiorazgradljivimi materiali lahko dosežemo zadostno fiksacijokostiinustreznoceljenjezloma;ob primerjavi s titanijevim osteosintetskim materialomsosebiorazgradljivivečinoma izkazalizaenakovredne,ponekaterihštudijahpacelozaboljše(32 53).Vnekaterih izmedštudijsougotovili,dasobiorazgradljivimaterialibiokompatibilniinnepovzročajoposebnihzapletov,nekajpajihjeporočaloopogostejšihreakcijahorganizmana tujek(32 53). VanBakelenjeleta2014objavilobširno primerjavobiorazgradljivihintitanijevih vsadkov v maksilofacialni kirurgiji (54). Ugotovilje,dajebiloceljenjekostiprimerljivoobuporabiobehmaterialov,vendarpa jebilopogostejepotrebnoodstranitibiorazgradljivevsadkekottitanijeve;vprvih dveh letihpooperacijijebilotveganjezaodstranitevbiorazgradljivegavsadka2,2-krat večje vprimerjavistitanijevimi(54).razlogza odstranitevjebilvečinomanastanekabscesa,najverjetnejezaradireakcijeorganizma natujek,kojevsadekzačelrazpadati(54). Vzgodnjihfazahpooperacijivsadekobda

Med Razgl. 2016; 55 (3): 309 lefibroznaovojnica,zrazpadanjemmaterialapazačnejonastajatimajhnidelci,kiso podvrženifagocitoziinsprožijoreakcijoorganizmanatujek(55).napodročjurokovanjazmaterialom(prilagoditevplošče,vrtanje,vstavljanjevijakov)sosebiorazgradljivi vsadkiobneslislabšeodtitanijevih(54). Stroškov na pri mer ja va Juutilaineninsodelavcisoželeta1997objavilraziskavo,vkaterisoprimerjalistroške zdravljenjazlomagležnjaskovinskimiin biorazgradljivimivsadki.ugotoviliso,daje cena razgradljivih vsadkov višja od kovinskih,znatendelstroškovpriuporabikovinskih materialov pa prispevajo stroški njihove odstranitve. Končni stroški (tudi ob upoštevanjudejstva,daosteosintetskegamaterialaneodstranjujemovedno),so bilinižjiobuporabirazgradljivihvsadkov. Tabela1prikazujestroške,kinastanejopri zdravljenjuzrazličnimimateriali(dvapolimera,kovina)(56). Spodobnimiraziskavamisosežepred njimukvarjaliböstmaninsodelavci,kisorazvili tudiformulozaizračunpovprečnegapri- hrankaobuporabirazgradljivihosteosintetskihmaterialov(57).formulazaizračun povprečnegaprihranka:povprečniprihranek =C rem RR (C abs C met ) (C com CR), kjerjec rem = stroškiodstranitvemateriala, RR = pogostost odstranitve, C abs = stroški razgradljivihvsadkov,c met = stroškikovinskih materialov, C com = dodatni stroški za metodo specifičnih zapletov (značilnih samozarazgradljivevsadke),cr = pogostost tehzapletov(57). Böstmanjevštudiji,objavljenileta 1996, primerjal stroške zdravljenja različnih zlomov z razgradljivimi oz. kovinskimi materiali(58).ugotovilje,danarezultate stroškovnihanalizmočnovplivapogostost odstranitveosteosintetskegamaterialapri posameznivrstizloma(58).razgradljivimaterialisoboljekonomičnaizbiralevprimeru,dajepogostostodstranitvekovinskega materialavišjaoddoločenemeje,izračunanezavsaktipobravnavanegazlomaposebej(19 %zazlomedlančnic,21 %zaunimaleolarnezlomegležnja,46 %zazlome olekranonain53 %zatrimaleolarnezlome gležnja)(58). Ta be la 1. Stroški zdrav lje nja z raz ličnimi ma te ria li v fun tih ( ) (56). SR-PGA sa moo jačan po li gli ko lid (angl. Self-rein for ced Polygly co li de), SR-PLLA sa moo jačan poli-l-lak tid (angl. Self-rein for ced Poly-L-lac ti de). SR-pGa SR-pLLa Ko vi na Ope ra ci ja 1.140 1.140 1.140 Začetna bol nišnična os kr ba 438,10 385 756,70 Bol niška od sot nost 1.484 1.997 1.513 Stroški vsadkov 222,40 180 57,20 Ra dio graf ske prei ska ve 73,30 65,80 95,90 Kon trol ni pre gle di 145,30 138,40 152,20 Od stra ni tev vi ja kov 0 0 189,60 Dan v bol nišnici 0 0 96,90 Od sot nost z dela 0 0 96,50 Od stra ni tev preo sta lih ko vin skih vsad kov 0 0 157,60 Dan v bol nišnici 0 0 149,50 Od sot nost z dela 0 0 109,20 Sku paj 3.503,10 3.906,20 4.514,30

310 Vida Šet, Si mon Her man, Mar ko Ma cu ra Re sor bil ni os teo sin tet ski ma te ria li Novejšaštudijaizleta2014jeprimerjalastroškeuporabetitanijevihinpolimernihmaterialovzaosteosintezovmaksilofacialnikirurgiji.Primerjavosoizvedliglede napredvidennačinzdravljenja(analizaitt, angl.intention-to-treat)ingledenaprejeto zdravljenje(analizatr,angl.treatement- Received).AnalizaITTjepokazala,dasotitanijevimaterialicenejšiinimajoboljšizdravstveni izid,zanalizotrpasougotovili,da socenejšibiorazgradljivimateriali,zdravstveniizidpajeboljšiobuporabititanijevih. Dorazlikevstroškovniučinkovitostimed obemaanalizamajeprišlozaradimedoperativnihzamenjavosteosintetskegamateriala(titanijevvzamenozabiorazgradljivega); tipacientisobiliprianaliziittobravnavanivskupinizbiorazgradljivimmaterialom, prianalizitrpavskupinistitanijevim.menjavorazgradljivegaosteosintetskegamaterialazatitanijevegasorazložilizdomnevo, dasokirurgiboljeseznanjenistitanijevimi materialiinjimtudiboljzaupajo(54). Re sor bil ni in ter fe renčni vi ja ki pri ope ra tiv ni os kr bi str ga nih križnih vezi Uporababioresorbilnihmaterialovsejerazširilavšportnitravmatologijiinortopedski športnimedicini,mordatudizaradirelativnomajhnihobremenitev,kijihmorajoresorbilnimaterialiprenestiprioperativni oskrbiligamentov. Najpogostejeuporabljenimaterializa izdelavointerferenčnihresorbilnihvijakov soplla,polilaktidnistereokopolimeriin poliglikolidnikopolimeri.timaterialise medsebojrazlikujejogledebiokompatibilnostiinnačinovresorpcije.velja,dasemorajoresorbilnivijakipopolnomaresorbirati v1 2letihpovgradnjivkost.Vijaki,izdelaniizPLLA,sevčasihnisopopolnomaresorbiralinitipo3 5letih,zatojihneuporabljamoveč. Bioresorbilnivijakiimajonekajnespornihprednostipredkovinskimivijaki.Ena najpomembnejšihje,danjihovoodstranjevanjeprimorebitnirevizijskioperacijini potrebno.česedomorebitnerevizijskeoperacijeneresorbirajopopolnoma,pamoramo njihoveostankesevedaodstraniti.zarazlikoodkovinskihvijakovnepovzročajoslikovnihmotenjpripooperativnemmri.ta njihovalastnostjezelodobrodošlavdiagnostikipooperativnihbolečin,sajnezabrišejo slikevsvojibližnjiokoliciinneprikrijejo morebitnepatologijessvojosenco. Tivijakipaimajokljubsvojimprednostimtudinekajpomanjkljivosti.Vijaki,ki sehitroresorbirajo(poliglikonatni),lahko stemdražijookolnatkivainpovzročijoosteolizoindraženjesinovije.draženjesinovijelahkosicerpovzročijotudipočasneje resorbilni vijaki, ki ob koncu resorpcije razpadejonadrobnekristale,kipovzročajo draženje.pravilomatonezahtevaoperativne intervencije.viskoplastičnadeformacijase pojavljaprivijakih,izdelanihizpoli-(d,llaktida)-koglikolidainpoli-d,l-laktida.zaraditegalahkoizgubijozačetnočvrstost fiksacijeinpriintenzivnivadbilahkopridedozdrsapresadkakrižnevezi. Kompozitnioz.sestavljenimaterialiso najnovejšidosežekvizdelavitehvijakov. Zdodatkomkeramičnihsestavin(hidroksiapatit ali trikalcijev fosfat) dosežemo boljšobiokompatibilnostinosteokonduktivnostvijakov.omenjenikeramičnidodatki imajonamrečpodobnomineralnozasnovo kotnaravnakost.pokončaniresorpcijivijakalahkozatokostpopolnomapregradi mesto,kjerjebilprejvijak. Raziskave na področju materialov in konstrukcijegredovsmeričimboljpredvidljiveresorbtivnostiinpostopnenadomestitvevijakaskostjopokončaniresorpciji. Obtemmoratabitizagotovljenimehanska trdnostinzanesljivosttakoprisamivgradnjimedoperacijokotprikasnejšivečmesečnirehabilitaciji(59). ZaKLJUČEK Prispevek v grobem povzema trenutno stanjenapodročjurazvojabiorazgradljivih

Med Razgl. 2016; 55 (3): 311 osteosintetskihmaterialov.ševednojeobjavljenihpremalokliničnihraziskav,kibi potrdile/ovrgle smiselnost uporabe biorazgradljivihmaterialovvtravmatologiji. Čebištudijepokazale,dasopridoločenih patologijah biorazgradljivi materiali kli- ničnoinstroškovnoučinkovitejšiodseda- njih,bisekirurgiverjetnopriučiliravnanjaznjimiinjihuvedlivkliničnoprakso. Zaenkratjeuporababiorazgradljivihmaterialovrazširjenalenapodročjuizdelaveinterferenčnih vijakov pri rekonstrukcijah sklepnihvezivšportnitravmatologijiinortopedskišportnimedicini. LITERaTURa 1. Geet ha M, Singh AK, Aso ka ma ni R, et al. Ti ba sed bio ma te rials, the ul ti ma te choi ce for ort ho pae dic im plants A review. Prog Ma ter Sci. 2009; 54: 397 425. 2. Oka za ki Y, Go toh E. Com pa ri son of me tal re lea se from va ri ous me tal lic bio ma te rials in vi tro. Bio ma te rials. 2005; 26: 11 21. 3. Teoh SH. Fa ti gue of bio ma te rials: a re view. Int J Fatigue. 2000; 22 (10): 825 37. 4. Nii no mi M. Re cent me tal lic ma te rials for bio me di cal ap pli ca tions. Met Ma ter Trans A. 2002; 33A (3): 477 86. 5. Mil ler PD, Hol la day JW. Fric tion and wear pro per ties of ti ta nium. Wear. 1958; 2 (2): 133 40. 6. Laing PG, Fer gu son Jr AB, Hod ge ES. Tis sue reac tion in rab bit musc le ex po sed to me tal lic im plants. J Bio med Ma ter Res. 1967; 1: 135 49. 7. Pry mak O, Bog dan ski D, Köller M, et al. Morp ho lo gi cal cha rac te ri za tion and in vi tro bio com pa ti bi lity of a po - rous nic kel ti ta nium al loy. Bio ma te rials. 2005; 26: 5801 7. 8. Eg lin D, Ali ni M. De gra dab le poly me ric ma te rials for os teosynt he sis: tu to rial. Eur Cells Ma ter. 2008; 16: 80 91. 9. Si mon JA, Ric ci JL, Di Ce sa re PE. Bio re sor bab le frac tu re fi xa tion in ort ho pe dics: a com pre hen si ve re view. Part I. Ba sic scien ce and prec li ni cal stu dies. Amer J Ort hop. 1998; 26: 665 71. 10. Stai ger MO, Pie tak AM, Huad mai J, et al. Mag ne sium and its al loys as ort ho pe dic bio ma te rials: A re view. Bio - ma te rials. 2006; 27: 1728 34. 11. Boh ner M. Cal cium ort hop hosp ha tes in me di ci ne: from ce ra mics to cal cium phosp ha te ce ments. In jury. 2000; 31: 37 47. 12. Go go lew ski S. Bio re sor bab le poly mers in trau ma and bone sur gery. In jury. 2000; 31: 28 32. 13. Hort N, Huang Y, Fech ner D, et al. Mag ne sium al loys as im plant ma te rials prin ci ples of pro perty de sign for Mg RE al loys. Acta Bio ma ter. 2010; 6: 1714 25. 14. Far ra ro KF, Kim KE, Woo SLY, et al. Re vo lu tio ni zing ort ho pae dic bio ma te rials: The po ten tial of bio de gra dab - le and bio re sor bab le mag ne sium-ba sed ma te rials for func tio nal tis sue en gi nee ring. J Bio mech. 2014; 47: 1979 86. 15. De Gar mo PE. Ma te rials and pro ces ses in ma nu fac tu ring. 5th ed. New York: Col lin Mac mil lan; 1979. 16. Zhang E, Xu L, Yu G, et al. In vivo eva lua tion of bio de gra dab le mag ne sium al loy bone im plant in the first 6 months im plan ta tion. J Bio med Ma ter Res A. 2009; 90A: 882 93. 17. Wei J, Jia J, Wu F, et al. Hie rarc hi cally mi cro po rous/ma cro po rous scaf fold of mag ne sium cal cium phosp hate for bone tis sue re ge ne ra tion. Bio ma te rials. 2010; 31: 1260 9. 18. Wit te F, Kae se V, Ha fer kamp H, et al. In vivo cor ro sion of four mag ne sium al loys and the as so cia ted bone res pon se. Bio ma te rials. 2005; 26: 3557 63. 19. Ca stel la ni C, Lindt ner RA, Haus brandt P, et al. Bone im plant in ter fa ce strength and os se oin te gra tion: Bio - de gra dab le mag ne sium al loy ver sus stan dard ti ta nium con trol. Acta Bio ma ter. 2011; 7: 432 40. 20. Jan ning C, Will bold E, Vogt C, et al. Mag ne sium hydro xi de tem po ra rily en han cing os teob last ac ti vity and decrea - sing the os teoc last num ber in peri-im plant bone re mo del ling. Acta Bio ma ter. 2010; 6 (5): 1861 8.

312 Vida Šet, Si mon Her man, Mar ko Ma cu ra Re sor bil ni os teo sin tet ski ma te ria li 21. Bon za ni IC, Geor ge JH, Ste vens MM. No vel ma te rials for bone and car ti la ge re ge ne ra tion. Curr Opin Chem Biol. 2006; 10: 568 75. 22. Chan dra R, Rust gi R. Bio de gra dab le poly mers. Pro gr Polym Sci. 1998; 23: 1273 35. 23. Midd le ton JC, Tip ton AJ. Synthe tic bio de gra dab le poly mers as ort ho pe dic de vi ces. Bio ma te rials. 2000; 21: 2335 46. 24. Vert M. Alip ha tic pol ye sters: Great de gra dab le poly mers that can not do everyt hing. Bio ma cro mo le cu les. 2005; 6: 538 46. 25. Rock wood DN, Wood hou se KA, From stein JD, et al. Cha rac te ri za tion of bio de gra dab le pol yu ret ha ne mi cro - fi bers for tis sue en gi nee ring. J Bio med Sci Polym. 2007; 18 (6): 743 58. 26. Claes LE. Mec ha ni cal cha rac te ri za tion of bio de gra dab le im plants. Clin Ma ter. 1992; 26: 1553 67. 27. Wa ris E, As ham mak hi N, Raa ti kai nen T, et al. Self-rein for ced bi oab sor bab le ver sus me tal lic fi xa tion systems for metacar pal and pha lan geal frac tu res: a bio mec ha ni cal study. J Hand Surg. 2002; 27: 902 9. 28. Black J. Bio lo gi cal per for man ce of ma te rials: fun da men tals of bio com pa ti bi lity. 2nd ed. New York: Mar cel Dekker; 1992. 29. Matt hew IR, Fra me JW. Po licy of con sul tant oral and ma xil lo fa cial sur geons to ward re mo val of mi ni pla te com - po nents af ter jaw frac tu re fi xa tion: pi lot study. Brit J Oral Ma xil lo fac Surg. 1999; 37: 110 12. 30. Ep pley BL, Mo ra les L, Wood R, et al. Re sor bab le PLLA-PGA pla te and screw fi xa tion in pe dia tric cra niofacial sur gery: Cli ni cal ex pe rien ce in 1883 pa tients. Plast Re con str Surg. 2004; 114: 850 56. 31. Jai nan dun sing JS, van der Elst M, van der Wer ken CC. Bio re sor bab le fi xa tion de vi ces for mus cu lo ske le tal inju - ries in adults. Coc hra ne Da ta ba se Syst Rev. 2005; 2: 1 43. 32. Ar yan HE, Lu DC, Aco sta Jr FL, et al. Bi oab sor bab le an te rior cer vi cal pla ting: ini tial mul ti cen ter cli ni cal and ra dio grap hic ex pe rien ce. Spi ne. 2007; 32 (10): 1084 8. 33. Nab han A, Is hak B, Stei mer O, et al. Com pa ri son of bio re sor bab le and ti ta nium pla tes in cer vi cal spi nal fusion: early ra dio lo gic and cli ni cal re sults. J Spi nal Di sord Tech. 2009; 22 (3): 155 61. 34. Zhang J, Ebra heim N, Lausé GE, et al. A com pa ri son of ab sor bab le screws and me tal lic pla tes in trea ting calca - neal frac tu res: a pros pec ti ve ran domi zed trial. J Trau ma Acu te Care Surg. 2012; 72 (2): E106 10. 35. Sun H, Luo CF, Zhong B, et al. A pros pec ti ve, ran do mi sed trial com pa ring the use of ab sor bab le and me tallic screws in the fi xa tion of di stal ti bio fi bu lar synde smo sis in ju ries mid-term fol low-up. Bone Joint J. 2014; 96-B (4): 548 54. 36. Kae ding C, Farr J, Ka va naugh T, et al. A pros pec ti ve ran do mi zed com pa ri son of bi oab sor bab le and ti ta nium an te rior cru cia te li ga ment in ter fe ren ce screws. Art hros copy. 2005; 21 (2): 147 51. 37. Drog set JO, Strau me LG, Bjørkmo I, et al. A pros pec ti ve ran do mi zed study of ACL-re con struc tions using bonepa tel lar ten don-bone grafts fi xed with bi oab sor bab le or me tal in ter fe ren ce screws. Knee Surg Sports Trau - ma tol Art hrosc. 2011; 19 (5): 753 9. 38. Niel son DL, Young NJ, Ze len CM. Absor bab le fi xa tion in fo re foot sur gery: a viab le al ter na ti ve to me tal lic hard - wa re. Clin Po dia tr Med Surg. 2013; 30 (3): 283 93. 39. Jou kai nen A, Par tio EK, Wa ris P, et al. Bi oab sor bab le screw fi xa tion for the treat ment of an kle frac tu res. J Orthop Sci. 2007; 12 (1): 28 34. 40. Pro kop A, Hel ling HJ, Hahn U, et al. Bio de gra dab le im plants for Pip kin frac tu res. Clin Ort hop Re lat Res. 2005; 432: 226 33. 41. Wind ha gen H, Radt ke K, Weiz ba uer A, et al. Bio de gra dab le mag ne sium-ba sed screw cli ni cally equi va lent to ti ta nium screw in hal lux val gus sur gery: short term re sults of the first pros pec ti ve, ran do mi zed, con trol led cli ni cal pi lot study. Bio med Eng On li ne. 2013; 12: 62. 42. Qi L, Chang C, Xin T, et al. Doub le fi xa tion of dis pla ced pa tel la frac tu res using bi oab sor bab le can nu la ted lag screws and brai ded pol ye ster su tu re ten sion bands. In jury. 2011; 42 (10): 1116 20. 43. Kau ko nen JP, Lam berg T, Kor ka la O, et al. Fi xa tion of synde smo tic rup tu res in 38 pa tients with a mal leo lar frac tu re: a ran do mi zed study com pa ring a me tal lic and a bioab sor bab le screw. J Ort hop Trau ma. 2005; 19 (6): 392 5. 44. Rang dal S, Singh D, Jos hi N, et al. Func tio nal out co me of an kle frac tu re pa tients trea ted with bio de gra dable im plants. Foot An kle Surg. 2012; 18 (3): 153 6. 45. Ye T, Chen A, Yuan W, et al. Ma na ge ment of gra de III open di slo ca ted an kle frac tu res: com bi ned in ter nal fixa - tion with bi oab sor bab le screws/rods and ex ter nal fi xa tion. J Am Po dia tr Med As soc. 2011; 101 (4): 307 15. 46. Noh JH, Roh YH, Yang BG, et al. Out co mes of ope ra ti ve treat ment of un stab le an kle frac tu res: a com pa ri son of me tal lic and bio de gra dab le im plants. J Bone Joint Surg Am. 2012; 94 (22): e166. 47. Zhao L, Li Y, Chen A, et al. Treat ment of type C pi lon frac tu res by ex ter nal fi xa tor com bi ned with li mi ted open re duc tion and ab sor bab le in ter nal fixation. Foot An kle Int. 2013; 34 (4): 534 42.

Med Razgl. 2016; 55 (3): 313 48. Wep pe F, Mag nus sen RA, Lu stig S, et al. A bio mec ha ni cal eva lua tion of bi cor ti cal me tal screw fi xa tion versus ab sor bab le in ter fe ren ce screw fi xa tion af ter co ra coid trans fer for an te rior shoul der in sta bi lity. Arthros copy. 2011; 27 (10): 1358 63. 49. van Ma nen CJ, Dek ker ML, van Eer ten PV, et al. Bio-re sor bab le ver sus me tal im plants in wrist frac tu res: a rando - mi sed trial. Arch Ort hop Trau ma Surg. 2008; 128 (12): 1413 7. 50. Ya ish F, Bai ley CA, Kelly CP, et al. Bi oab sor bable fi xa tion of scap hoid frac tu res and non-unions; analy sis of early cli ni cal out co mes. Hand Surg. 2013; 18 (3): 343 9. 51. Hel ling HJ, Pro kop A, Schmid HU, et al. Bio de gra dab le im plants ver sus stan dard me tal fi xa tion for dis pla ced ra dial head frac tu res. A prospec ti ve, ran do mi zed, mul ti cen ter study. J Shoul der El bow Surg. 2006; 15 (4): 479 85. 52. Gi vis sis PK, Sta vri dis SI, Pa pa ge lo pou los PJ, et al. De la yed fo reign-body reac tion to ab sor bab le im plants in me ta car pal frac tu re treat ment. Clin Ort hop Re lat Res. 2010; 468 (12): 3377 83. 53. Fu D, Xiao B, Yang S, et al. Open re duc tion and bi oab sor bab le pin fi xa tion for late pre sen ting ir re du cib le supra - condy lar hu me ral frac tu re in chil dren. Int Ort hop. 2011; 35 (5): 725 30. 54. van Ba ke len N. Bio de gra dab le ver sus ti ta nium pla tes and screws in ma xil lo fa cial sur gery [in ter net]. Gro ningen: Uni ver sity of Gro nin gen. 2014 [ci ti ra no 2014 Dec 10]. Do seg lji vo na: irs.ub.rug.nl/dbi/5369db7b5f033 55. Berg sma JE, de Bruijn WC, Ro ze ma FR, et al. Late de gra da tion tis sue res pon se to poly(l-lac ti de) bone plates and screws. Bio ma te rials. 1995; 16: 25 31. 56. Juu ti lai nen T, Pätiälä H, Ruu ska nen M, et al. Com pa ri son of costs in an kle frac tu res trea ted with ab sor bable or me tal lic fi xa tion de vi ces. Arch Or top Trau ma Surg. 1997; 116 (4): 204 8. 57. Böstman O. Eco nomic con si de ra tions on avoi ding im plant re mo vals af ter frac tu re fi xa tion by using ab sorbable de vi ces. Scan J Soc Med. 1994; 22: 41 5. 58. Böstman OM. Me tal lic or ab sor bab le frac tu re fi xa tion de vi ces: a cost mi ni mi za tion analy sis. Clin Ort hop. 1996; 329: 233 9. 59. Stro bel MJ, Zan top T. Graft fi xa tion. In: Stro bel MJ, Zan top T. The an te rior cru cia te li ga ment, ana tomy, evaluation, ope ra ti ve tech ni que. Tutt lin gen: Ver lag Endo Press; 2010. p. 169 256. Pris pe lo 27. 11. 2015