Nvi slvenski muzejski standardi Pt naprej Minimalni standardi in kazalci uspešnsti za nv akreditacijsk shem muzejskih standardv 1
VSEBINA Kazal 1. Uvd...6 1.1 Prjekt.....6 1.1.1 Mandat...6 1.1.2 Pt naprej...6 1.2 Kntekst kulturne plitike...7 1.2.1 Pstpki akreditacije in vpisa...8 1.2.2 Pblaščeni muzeji in razvid muzejev...8 1.2.3 Zagtvitev sredstev nadzr nad zagtavljanjem javnih kulturnih dbrin...8 1.3 Pstpki in psvetvanje...8 1.3.1 Prjektna skupina...9 1.3.2 Sestanki delvni skupine...9 1.3.3 Širši pvzetek in knčna priprčila...9 1.3.4 Struktura in metdlgija dkumenta... 10 2. Muzejski kntekst... 11 2.1 Ustanvitveni akt... 11 2.2 Upravljanje... 11 2.2.1 Upravni rgan... 12 2.3 Odgvrnsti ustanviteljev... 13 2.4 Kategrije muzejev... 13 3. Upravljanje muzeja... 14 3.1 Namen in cilji... 15 3.1.1 Izjava pslanstvu... 15 3.1.2 Ključni cilji... 15 3.1.3 Strateški terminski načrt... 16 3.2 Zdravi finančni temelji in učinkvitst... 16 3.2.1 Prračun... 16 3.2.2 Revizija... 18 3.2.3 Javne subvencije... 18 3.2.4 Ustvarjanje prihdkv...19 3.2.5 Odhdki... 21 3.3 Kadri... 26 muzejskih standardv 2
3.3.1 Organizacijska struktura... 26 3.3.2 Delvna mesta... 27 3.3.3 Uspešnst kadrv... 30 3.3.4 Razvj in uspsabljanje kadrv... 30 3.3.5 Prstvljci... 31 3.4 Trženje in dnsi z javnstj... 33 3.4.1 Načrt trženja... 33 3.4.2 Prmcijske dejavnsti... 33 3.4.3 Tržne raziskave... 34 3.5 Sdelvanje in partnerstva... 35 3.6 Upravljanje stavb in stavbnih inštalacij... 37 3.6.1 Muzejski prstri in delitve pvršine... 37 3.6.2 Stanje stavb in pstpki vzdrževanja... 38 3.7 Upravljanje zaščite, varnsti in tveganj... 39 4. Upravljanje zbirk in raziskvanje... 40 4.1 Obseg zbirk in pridbivanje predmetv... 41 4.1.1 Zbirke... 41 4.1.2 Pridbivanje predmetv... 42 4.2 Dkumentacija... 42 4.3 Nega zbirk... 44 4.4 Raziskvanje... 453 5. Upraba zbirk Prgrami in širjenje znanja... 45 5.1 Razstave... 44 5.1.1 Stalne razstave... 46 5.1.2 Občasne razstave... 47 5.2 Izbraževanje, psebni prgami in prireditve... 48 5.2.1 Izbraževalni prgrami... 49 5.2.2 Pjasnila (pnazrila)... 50 5.2.3 Psebni prgrami in prireditve... 50 5.3 Publikacije... 519 5.4 Infrmacijske in svetvalne stritve... 52 5.5 Druga upraba in stritve... 52 6. Obiskvalci in stritve zanje... 54 6.1 Obiskvalci... 54 muzejskih standardv 3
6.1.1 Kategrije in števila biskvalcev/uprabnikv... 54 6.1.2 Analiza biskvalcev... 564 6.1.3 Ciljne skupine in izbraževanje muzejske publike... 58 6.2 Stritve za biskvalce... 60 6.2.1 Dstp... 608 6.2.2 Vstpnina... 608 6.2.3 Plitika bveščanja in rientacije... 619 6.2.4 Ddatna pnudba za biskvalce... 63 7. Prilge... 64 7.1.1 Pstpek pdelitve pblastila.....61 7.1.2 Pblaščeni muzej - definicija... 62 7.1.3 Razvid muzejev... 65 7.1.4 Prenehanje pblastila... 63 7.1.5 Financiranje javnih zavdv... 664 7.1.6 Nadzr nad zagtavljanjem javnih kulturnih dbrin... 65 7.1.7 Organi javnega zavda... 66 7.2 Slvarček... 719 7.3 Struktura prračuna... 71 7.4 Izbrani viri... 71 muzejskih standardv 4
»Prces vzpstavitve nve akreditacijske sheme mra ptekati kt dprt sdelvanje z udeleženci iz vsega slvenskega muzejskega sektrja. Okvir in pdrbnsti sheme mraj biti dgvrjene in transparentne. Priprčam tudi psvetvanje z vsemi javnimi financerji in njihv vključevanje v prces blikvanja sheme, ker bd merila javnega financiranja tesn pvezana s shem; nva akreditacijska shema naj bi namreč služila kt zdrava snva za učinkvit delitev javnih sredstev.«muzejskih standardv 5
1. Uvd 1.1 Prjekt 1.1.1 Mandat Služba za premičn dediščin in muzeje (Služba) Nardnega muzeja Slvenije za Ministrstv za kultur RS pripravlja priprčila, ki s bila bjavljena v Evalvaciji slvenskih muzejev 2006-2008, izdana v letu 2010. Kt prvi krak je Ministrstv za kultur imenval žj in širš prjektn skupin za implementacij muzejskih standardv, ki bsta izdelali natančn terminlgij in se dgvrili standardih kt snvi za nv akreditacijsk shem. Služba je k sdelvanju pvabila rganizacij Kulturagenda, da v tem prcesu pmaga in izdela pregleden snutek muzejskih standardv in kazalcev uspešnsti na snvi izsledkv prčil. Te bd člani prjektne skupine in drugi zainteresirani temeljit bravnavali in jih b mgče uprabiti kt zdrav snv za nv akreditacijsk shem za muzeje. 1.1.2 Pt naprej Akreditacijske sheme v različnih državah, npr. v VB, ZDA, Kanadi, Avstraliji ali na Nizzemskem, nimaj enakega statusa kt slvenska shema, ki ni sam instrument za izbljšanje uspešnsti muzejskega sektrja, ampak akreditacija hkrati pmeni zaknsk pravic d javnih subvencij. Zat je ključnega pmena, da se predeli zaknski kvir za nv akreditacijsk shem, ki mra v samem izhdišču dlčiti vse bveznsti in snvna merila. Pri tem velja meniti, da mram pri blikvanju kdeksa minimalnih standardv jasn razlikvati dvje: predpgji (vključn z zaknskimi pgji) za prijav, npr. ustanvitveni akt ali vzpstavitev upravnega rgana, pgdbe med financerji in sfinancerji, ustrezna zagtvitev depjskih in razstavnih prstrv, zavarvanje in vredntenje zbirk in stavb sprejeti standardi, ki s pmčj kazalcev uspešnsti pmagaj meriti in spremljati, kak muzeji dsegaj pstavljene cilje. Evalvacija slvenskih muzejev 2006 2008 se je pdrbn ukvarjala s psnetkm stanja pvprečne ravni stritev v slvenskih muzejih in je pri tem izpstavila zel uspešne in zel neuspešne primere. Evalvacija je za primerjaln analiz uprabila mednardne primere in statistične pdatke in muzejskih standardv 6
tudi merila, dlčena v razvidu muzejev in za pridbitev pblastil za pravljanje državne javne službe, ni pa cenila vsakega psameznega muzeja p vseh teh merilih. Kazalci uspešnsti s tak kvantitativn kt kvalitativn meriln rdje in jih je treba izdelati za vsak funkcij muzejskega dela. Nekatere kvalitativne meritve prikažej (ne)uspešnst muzeja takj, medtem k se kvantitativni učinki pkažej šele s primerjavami uspešnsti v daljšem bdbju. Kazalci uspešnsti mraj biti: penteni jasni primerljivi izčrpni preverljivi 1.2 Kntekst kulturne plitike Slvenska vlada vlaga velik naprv v uveljavljanje kulturne dediščine kt pmembnega instrumenta sdbne kulturne plitike. V kulturni dediščini ne vidi sam bistva nardne identitete, ampak tudi prilžnst za družbene spremembe in gspdarsk rast, ki j je treba raziskati in naprej razvijati. Zakn uresničevanju javnega interesa za kultur (ZUJIK), ki je začel veljati 29.11.2002,»dlča javni interes za kultur, rgane, ki s zanj pristjni in dgvrni ter mehanizme za njegv uresničevanje.«eden glavnih ciljev zakna je širjenje javnih stritev na pdrčju kulturne dediščine. Ministrstv za kultur se je zat sredtčil na vlg muzejev kt javnih ustanv in na čim uspešnejše delvanje in stritve muzejev v skladu z Zaknm varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) iz 2008 in z njegvimi načeli. Pmembne s predvsem definicije pjmv v tem zaknu, zlasti definicija muzeja:...»'muzej je stalna rganizacija v službi družbe in njenega razvja, ki je dprta za javnst in ki zbira, hranja, dkumentira, preučuje, interpretira, upravlja in razstavlja dediščin ter psreduje pdatke njej z namenm razvijati zavest dediščini, širiti vedenje njenih vredntah in mgčati uživanje v njej;«(zvkd-1, I, 3. člen: definicija 17) muzejskih standardv 7
1.2.1 Pstpki akreditacije in vpisa Akreditacija ptrjuje, da uspešnst ustanve ustreza sprejetim minimalnim standardm, ki s dlčeni v akreditacijski shemi. V Slveniji t v skladu z ZVKD-1 pmeni, da je muzej vpisan v evidenc muzejev, ki ga vdi ministrstv in ki ima dve stpnji: 1. Vpis v razvid muzejev (glej prilg 6.1.1) pmeni, da muzej izplnjuje pgje, da se prijavi za financiranje prjektv s strani Ministrstva za kultur in je predpgj za prijav za pblastil za državn javn služb. Državni muzeji s avtmatičn vpisani v ta razvid. 2. Muzeji s pblastilm za državn javn služb (glej prilg 6.1.2) Ministrstv muzejem pdeli pblastil za pravljanje javne službe na pdlagi javnega razpisa (za pstpek glej prilg 7.1.3, ZVKD-1, IX, 3, 95. člen) 1.2.2 Pblaščeni muzeji in razvid muzejev Pblaščeni muzeji mraj svje dejavnsti pravljati v skladu z ZVKD-1 in jih država sfinancira»vendar največ v višini 80 dsttkv vseh strškv delvanja muzeja«. (Glej ZVKD-1, IX. 3, 93. člen in prilg 7.1.4) V dstavku»razvidu muzejev«s muzeji vpisani v razvid predeljeni kt»muzeji, ki izplnjujej snvne prstrske, finančne in kadrvske zahteve za hranjenje dediščine in njen varstv.«(glej ZVKD-1, IX. 3, 87. člen prilg 7.1.5). Pmembni s tudi mžni razlgi za prenehanje pblastila in njegve psledice (glej ZVKD-1, IX. 3, 96. člen in prilg 7.1.6). 1.2.3 Zagtvitev sredstev in nadzr nad zagtavljanjem javnih kulturnih dbrin V Zaknu uresničevanju javnega interesa za kultur (ZUJIK) je več členv, ki dlčaj bveznsti ustanviteljev javnih ustanv (država in lkalne skupnsti) glede financiranja in sfinanciranja (glej prilg 7.1.7). Zakn tudi dlča vsebin nadzra (glej prilg 7.1.8). 1.3 Pstpki in usklajevaje delvnih skupin Ministrstv je iz širše muzejske skupnsti uradn imenvala člane»prjektne skupine za implementacij muzejskih standardv (žja in širša sestava)«. Ožj sestav (v nadaljevanju: muzejskih standardv 8
delvna skupina) tvrita Služba za premičn dediščin in muzeje in Kulturagenda. V finančn delvn skupin sta bili imenvani članici: Nataša Pečenk z Ministrstva za kultur in Milena Grjup. 1.3.1 Prjektna skupina Na prvem sestanku dne 23.6.2010 je prjektna skupina bravnavala in predelila glavne cilje in pstpke svjega dela. Sprejeti cilji prjektne skupine: 1.1. izdelati jasn in natančn terminlgij (definicije in nrme) 1.2. blikvati standarde kt snv za nv akreditacijsk shem 1.3. na snvi teh standardv predeliti kazalce uspešnsti 1.4. razviti natančne plitike in pstpke za spremembe zaradi nemtenega prehda v nv akreditacijsk shem 1.3.2 Sestanki delvne skupine Dne 21.6.2010 je Služba Kulturagendi, skupaj z rezultati dveh sestankv finančne delvne skupine, pslala dkument s predlgi za delvn skupin. Služba in Kulturagenda sta nat redn izmenjavali infrmacije. Kulturagenda je izdelala prvi delvni snutek za Nve muzejske standarde Pt naprej«. Minimalni standardi in kazalci uspešnsti za nv akreditacijsk shem. Osnutek sm najprej bravnavali in ppravili v delvni skupini in nat še v prjektni skupini. Sestanek delvne skupine, ki je bravnavala snutek je ptekal 6. in 7. septembra 2010. Kasneje je bil snutek še neklik spremenjen. 1.3.3 Širši pvzetek in knčna priprčila Svetvalka z Ministrstva za kultur Špela Spanžel je Kulturagend prsila, da pripravi pvzetek s seznamm prednstnih nalg in ključnih priprčil za uveljavljanje minimalnih standardv in kazalcev uspešnsti. Člani prjektne skupine s delvni snutek prejeli pred sestankm dne 16.09.2010. P bravnavi celtne prblematike in vključitvi pvratne infrmacije (d 20.09.2010) je bil knčni dkument preveden in pslan ministrstvu kt priprčila d knca septembra. Ministrstv b priprčila intern pregledal, preden sprejme dlčitev. muzejskih standardv 9
1.3.4 Struktura in metdlgija dkumenta Struktura tega dkumenta sledi glavnim funkcijam muzejev enak kt v Evalvaciji slvenskih muzejev 2006-2008. Za psebne definicije in terminlgij, minimalne standarde in kazalce uspešnsti je Kulturagenda raziskvala, pregledala in primerjala mednardne dkumente, med drugim»spectrum - The UK Museum Dcumentatin Standard«, ICOMve definicije in sklepe,»the Accreditatin Scheme fr Museums in the United Kingdm. Accreditatin Standard«,»Perfrmance Indicatr Guidance 2008«za muzeje in galerije (MLA, UK),»A Higher Standard. Museum Accreditatin Prgramme Standards«(Amerišk združenje muzejev). Slvarček v prilgi vključuje tudi najpmembnejše definicije, bjavljene v Zaknu varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) z. v Zaknu uresničevanju javnega interesa za kultur (ZUJIK). Za slvarček sm črpali tudi iz knjige»the Manual f Museum Management«(B. In G.D. Lrd). muzejskih standardv 10
2. Muzejski kntekst 2.1 Ustanvitveni akt muzeja Ustanvitveni akt muzeja je temeljni zaknski kvir bstja muzeja. P mednardnih primerjavah ustanvitveni akt dlča naslednje: upravljanje muzeja, kak se muzej ustanvi, kak se izbere svet (bard) in njegva sestava (v Slveniji zaknsk t pdrčje dreja ZUJIK) dgvrnsti in vlg sveta muzeja, pstpke v primeru ukinitve muzeja. Muzeji se v tujini lahk ustanvij: kt javni zavdi lkalnih, reginalnih ali državnih blasti nevladne ustanve (vendar z mčnimi pvezavami z državnimi ustanvami) neprfitne ali dbrdelne rganizacije / skladi zasebni zavdi ali kt kmbinacija zgraj menjenih blik 2.2. Upravljanje Upravljanje je prces dlčanja in prces, v katerem se sprejete dlčitve izvajaj (ali ne). Namen prcesa je, da se muzej upravlja z vs pravn in finančn dgvrnstj. Za dbr upravljanje muzejev v tujini je značiln, da je: participacijsk usmerjen v knsenz dgvrn pregledn muzejskih standardv 11
dzivn učinkvit enakpravn in vključujče v skladu s predpisi 2.2.1 Upravni rgani Dbr upravljanje zagtvi, da muzej vsem zainteresiranim služi na najblj učinkvit način. Vlge in dgvrnsti svetv (bard) s bičajn dlčene v ustanvitvenem aktu, ki je lahk zaknski ali pdzaknski akt ali pdben uradni dkument. Glede na dgvrnsti, dlčene v ustanvitvenem aktu, ima muzej lahk naslednje upravne rgane: 1. izvršni dbr: člani pleg nadzra tudi aktivn delujej v muzeju 2. svetvalni dbr: člani se strg mejujej na dajanje strkvnih nasvetv 3. nadzrni dbr: člani s dgvrni za nadzr in za t, da se uveljavljaj splšne plitika muzeja P zaknu mraj javni zavdi v Slveniji imeti naslednje rgane: direktr svet strkvni svet (ZUJIK, II, 32. člen, za pdrbnsti glej prilg 7.1) Vendar ni jasne razmejitve med dgvrnstmi sveta muzeja in strkvnega sveta, ker ba cenjujeta del javnega zavda. Evalvacija slvenskih muzejev 2006-2008 je ugtvila, da sedanji sveti muzejev ne pravljaj svjega dela dvlj učinkvit. Delvna skupina zat predlaga nv pristp k imenvanju članv svetv, tak da bd dgvrnsti jasne in da bd sveti učinkvit upravljali svj nadzrn in svetvaln vlg. muzejskih standardv 12
2.3 Odgvrnsti ustanviteljev Odgvrnsti ustanviteljev s zel raznlike. Za učinkvit upravljanje muzejev ali javne službe mra ustanvitelj vzpstaviti mehanizme financiranja, ki s na eni strani v skladu z veljavnimi predpisi, in na drugi strani zagtvij: da se sprejme ustanvitveni akt muzeja (glej zgraj) da se izdelaj plitike in pstpki za izbr članv svetv in imenvanje direktrjev da ima muzej primeren prračun za delvanje (pdrbni izračun je naveden v ZUJIK, III, 27. 31. in 129. člen) da se izvaja ustrezen nadzr nad muzejem (s strani Ministrstva za kultur in/ali bčine) in da se sprejmej metde in pstpki prčanja da vlada sprejme in bjavi izjav vredntenju, zavarvanju in vzdrževanju in zbirk in stavb sistemu dškdnine za zbirke da je sprejeta plitika za akcesij in deakcesij predmetv 2.4 Kategrije muzejev Muzeje lahk delim na različne vrste ali kategrije na pdlagi njihvih zbirk, veliksti ali bmčij, kjer delujej. Evalvacija slvenskih muzejev 2006-2008 jih je razdelila na: nacinalne muzeje reginalne/bčinske muzeje P veliksti na: velike muzeje (prračun nad 800.000, več kt 20 zapslenih) srednje muzeje (prračun d 400.000 d 800.000, d 10 d 20 zapslenih) majhne muzeje (prračun d 400.000, d 10 zapslenih) muzejskih standardv 13
P naravi zbirk na: splšne muzeje specialne muzeje umetnstne galerije Delvna skupina predlaga, da se glede na trenutn stanje uprabljaj naslednje kategrije za nadaljnje zbiranje pdatkv in dkumentiranje: 1. Kategrizacija muzejev glede na ustanvitelja: državni muzeji bčinski muzeji mestni muzeji 2. Kategrizacija muzejev glede na narav zbirk: splšni muzeji specialni muzeji umetnstne galerije 3. Kategrizacija muzejev glede na velikst: veliki muzeji (prračun nad 800.000 in več kt 20 zapslenih) srednji muzeji (prračun d 400.000 d 800.000 in d 10 d 20 zapslenih) majhni muzeji (prračun d 400.000 in d 10 zapslenih) 3. Upravljanje muzeja Upravljanje muzeja je prces, ki pmaga pri sprejemanju dlčitev, ki naj bi muzejski ustanvi mgčali nemten delvanje in izplnjevanje ciljev na vseh pdrčjih. Učinkvit upravljanje se mra zat sredtčiti na: skrb za kakvst, muzejskih standardv 14
skupne cilje, pzrnst glede uspsabljanja in razvja, stratešk ddeljevanje sredstev, evalvacij izsledkv. 3.1 Nameni in cilji T pglavje pisuje tristpenjski prces: najprej mra muzej izjaviti, zakaj bstaja (njegv pslanstv), nat mra predeliti svje cilje (kaj mra striti) in na kncu mra pisati, kak se b uresničevanja ciljev ltil s specifičnimi nalgami in aktivnstmi (terminski plan). 3.1.1 Izjava pslanstvu Izjava pslanstvu je živ dkument, ki je temelj vsake ustanve, je dgvrjen zntraj ustanve in se prilagaja razmeram. Psreduje razlge za bstj muzeja. Izjava pslanstvu vdi celten razvj muzejske plitike in strateškega načrtvanja ter služi tudi kt evalvacijsk rdje, tak za muzej kt za financerje. Izjava je»sebna izkaznica«muzeja, razumeti j mraj vsi zapsleni in biti spsbni, da j psredujej javnsti. Minimalni standard Objavljen dkument, ki ga muzejski delavci in uprava redn cenjujej in p ptrebi psdbij. 3.1.2 Ključni cilji V skladu z uradn definicij muzeja mra muzej dlčiti svje ključne funkcije na snvi težišča zbirk in izjave pslanstvu. Minimalni standard muzejskih standardv 15
Dkument, ki predeli vse ključne cilje 3.1.3 Strateški terminski načrt Strateški terminski načrt riše kntekst, v katerem delujej muzejske stritve. Opisuje pt, kak dseči ključne cilje, specifične kratkrčne, srednjerčne in dlgrčne cilje na pdlagi izjave pslanstvu muzeja. V letnem načrtu pa pdrbn pisuje nalge za naslednje let z navedb aktivnsti, zadlžitev, rkv in finančnih ter drugih virv, ki s ptrebni za dseganje ključnih ciljev. Minimalni standard Dkument, ki predeli kratkrčne (letni načrt), srednjerčne in dlgrčne cilje za vse funkcije in aktivnsti muzeja. Kazalec uspešnsti Dseženi cilji v letnem prčilu Kazalec uspešnsti, ki kaže dsttek (ne)dseženih ciljev, dlčenih v letnem terminskem načrtu. k.u. : dseženi cilji v % = dseženi cilji: vsi letni cilji x 100% 3.2 Zdravi finančni temelji in učinkvitst Muzeji kt javne ustanve mraj zagtviti, da javna sredstva uprabij učinkvit in čim blj kristn za družb (in biskvalce). Vzdrževanje stabilnega finančnega plžaja je ključn za t, da muzeji lahk delaj za cilje svjega pslanstva. 3.2.1 Prračun Izdelava prračuna je predeljena kt pstpek načrtvanja prihdkv in dhdkv za dlčen bdbje ali prjekt. Operativni prračun muzeja je sestavljen iz računv prihdkv in dhdkv, ki sta razčlenjena na pstavke, ki s relevantne za muzeje (glej spdaj). Ugtavljanje dejanskih prihdkv in dhdkv v primerjavi z načrtvanimi, v ustreznih pstavkah, daje ključn infrmacij muzejskih standardv 16
finančnem stanju ustanve v vsakem trenutku; ti pdatki s kazalci za izbljšanje kakvsti upravljanja in se prav tak uprabljaj za primerjaln analiz najbljših praks. Pslvni finančni načrt je predeljen kt pdrbna prjekcija predvidenih prihdkv in dhdkv na snvi cenjenih prihdkv, vključn z javnimi subvencijami. Pslvni finančni načrt muzeja se izdela za en let in bičajn ne vključuje večjih investicijskih prjektv, ker gre pri teh za dlgrčne strške. Minimalni standard Kt minimalni standard mra muzej predlžiti pslvni finančni načrt, ki mra navesti (glej prilg Pslvni finančni načrt kvir): a. dhdke b. prihdke in tudi c. stalne strške, ki s predeljeni kt strški pvezani z delvanjem muzeja in ki v veliki meri stanej enaki; zajemaj kadrvske in bratvalne strške, vendar brez prgramv in drugih ne-nujnih stritvenih strškv. d. spremenljive (variabilne) strške, ki s pvezani z bsegm pnujenih prgramv in stritev. Medtem k stalni strški, npr. najemnine in strški priključkv, bičajn stanej na isti ravni, s spremenljivi strški pvezani s številm in bsegm prgramv in stritev, ki jih muzej pnuja. Ker se pvprečni spremenljivi strški razlikujej med vrstami in kategrijami muzejev, s primerjave v glavnem smiselne sam med muzeji iste vrste. Kazalec uspešnsti Kazalec uspešnsti, ki kaže razmerje med stalnimi strški in spremenljivimi strški v dsttkih vseh izdatkv. Višji dsttek spremenljivih strškv pmeni, da ima muzej več mžnsti, da izbljša svje stritve in pnuja prgrame višje kakvsti. k.u. : izdatki (100%) = stalni strški (v %) + spremenljivi strški (v %) Delvna skupina predlaga splšn razmerje z vsaj 20% za spremenljive strške. muzejskih standardv 17
3.2.2 Revizija Revizija je temeljit pregled ustanve, ki ga pravi pklicni revizr. V muzejih zajema: finančn računvdstv blagajnišk pslvanje fizičn varnst predmetv in zavarvaln kritje nabave blaga in stritev (vključn s pridbivanjem predmetv) trženje in pridbivanje sredstev (vključn s psebnimi prireditvami) kadre, strške dela in ugdnsti Minimalni standardi V skladu z ZVKD-1 mraj javne ustanve najmanj enkrat na tri leta praviti revizij. Delvna skupina predlaga: ntranj finančn revizij, ki j pravi zunanji revizr (Revidiran finančn prčil naj b pgj že za vpis muzeja v razvid. Za t je dvlj interna revizija.) zunanj revizij najmanj vsaka tri leta (z izčrpnim prčilm ustanviteljem) 3.2.3 Javne subvencije Javna subvencija je predeljena kt vsak prihdek in investicijsk financiranje (redn ali izredn) iz javnih virv (npr. d lkalnih, reginalnih in državnih rganv). Vključuje tudi financiranje psebnih prjektv s strani EU. Minimalni standardi Kt minimalni standard mraj muzeji razlikvati med: javnimi subvencijami države javnimi subvencijami lkalnih (ali reginalnih) blasti subvencijami iz skladv EU muzejskih standardv 18
Kazalci uspešnsti Delež subvencij (kt % vseh prihdkv ): kazalec uspešnsti kaže delež sredstev, ki s jih razni javni financerji (lkalni, reginalni in državni) namenili javnim stritvam in je hkrati snva za finančni pslvni načrt (vsi prihdki = subvencije + lastni prihdki ). k.u. : delež subvencij (kt % vseh prihdkv ) = subvencije : vsi prihdki x 100% Subvencije na biskvalca: kazalec uspešnsti, ki javnim financerjem pkaže krist subvencij k.u. : subvencije na biskvalca = vse subvencije: skupn števil biskvalcev na let Subvencije na zapslenega: kazalec uspešnsti, ki javnim financerjem pkaže kristn uprab subvencij. k.u. : subvencije na zapslenega = vse subvencije : števil zapslenih (preračunan na zapslitve za plni delvni čas) 3.2.4 Ustvarjanje prihdkv Lastni prihdki s prihdki, ki jih muzeji ustvarjaj s svjimi javnimi stritvami in aktivnstmi. Lastni prihdki izviraj v glavnem iz 5 kategrij (zirma virv): vstpnine psebne stritve (najemnine, psebni prgrami, izpsjevalnine, knsultacija, priprava razstav, knserviranje in restavriranje) trgvska dejavnst zbiranje sredstev drug Minimalni standardi Minimalni standard pmeni, da mraj muzeji razlikvati 5 kategrij lastnih prihdkv (glej zgraj). Pd-kategrije prihdkv: Vstpnine zajemaj: muzejskih standardv 19
prdaj vstpnic, izbraževalne aktivnsti (vdeni gledi, delavnice, glej izbraževanje v 5.1) psebne prgrame (kncerte, predpremiere filmv, glej 5.1) prireditve Psebne stritve zajemaj: ddaj prstrv v najem (vključn z prem) blikvanje in izvajanje psebnih prgramv za zunanje izpsjevalnine svetvanje razvijanje in izvajanje razstav za zunanje plačila za knserviranje in restavriranje za zunanje Trgvska dejavnst zajema: prdaj v trgvini blag kmisijska prdaja umetnstne brti publikacije in raziskvalne članke avtrske pravice/licenčnine prihdke ali kmisijsk prdaj v kavarnah/restavracijah Zbiranje sredstev zajema: spnzrstv dnacije zapuščine članarine članske prgrame (npr. izlete, predavanja itd.) prireditve namenjene zbiranju sredstev Drugi viri zajemaj: muzejskih standardv 20
prihdke d priznanj ali denarnih nagrad (npr. turistične nagrade, muzejske nagrade itd.) investicijske prihdke prihdke d bančnih bresti dprdaj predmetv (inventarja) parkirnine Kazalci uspešnsti Delež lastnih prihdkv (ali stpnja pvračila): kazalec uspešnsti kaže delež lastnih prihdkv kt % vseh bratvalnih strškv. Višji dsttek lastnih prihdkv pmeni, da je muzej blj spsben izkriščati in upravljati mžnsti za ustvarjanje lastnih prihdkv. Višji lastni prihdki pmenij, da ima muzej na razplag več sredstev, vendar financerji naj ne bi zmanjšali subvencij v dvisnsti d prihdkv, ki jih muzeji lahk sami ustvarjaj. k.u. : delež lastnih prihdkv (%) = lastni prihdki : bratvalni strški x 100% Delvna skupina predlaga delež lastnih prihdkv v razpnu d 10 d 20 %. Prihdki trgvine na biskvalca na let: kazalec uspešnsti meri učinkvitst muzejske trgvine pri prdaji blaga biskvalcem. k.u. : prihdki trgvine na biskvalca na let = prihdki trgvine : skupn števil biskvalcev Prdaja vstpnic na biskvalca na let: kazalec uspešnsti meri učinkvitst prdaje vstpnic in plitike pvezane z nj. k.u. : prdaja vstpnic na biskvalca na let = prihdki prdaje vstpnic : skupn števil biskvalcev 3.2.5 Odhdki Obratvalni strški zajemaj vse strške delvanja muzeja z vsemi strški dela, tekčimi izdatki in s skupnimi izdatki za prgrame in zagtvitev javnih stritev. muzejskih standardv 21
Minimalni standardi Kt minimalni standard in za lažje cenjevanje pslvanja ter za primerjav prračuna z strškvnimi tkvi mraj muzeji predeliti naslednje kategrije strškv: strški dela tekči strški splšni nabavni strški strški nege zbirk strški prgramv strški trženja strški psebnih investicij ali nabav drugi strški Strški dela zajemaj: plače (zapslenih) plače zapslenih pri prjektnem delu (razdeljene p funkcijah) prispevke scialnega zavarvanja ugdnsti in nadmestila bnuse uspsabljanje ptne strške druge strške Tekči strški zajemaj: najemnine splšn zavarvanje (za vsa tveganja) vzdrževanje stavb (vključn s ppravili) stritve in vzdrževanje IT vzdrževanje preme muzejskih standardv 22
priključke (elektrik, vd, grevanje, kmunal) telefn in kmunikacije uprava (npr. pisarniški material) drug (npr. zunanje izvajalce) Splšni nabavni strški prema d 500 prema nad 500 Strški zbirk nega zbirk nakup predmetv za zbirke zavarvanje zbirk strški izpsjanja (npr. prevz, embalaža, rkvanje) pridbitve (knjižnica) sistemsk vzdrževanje (knjižnica) drug (npr. zunanji izvajalci) Strški raziskvanja publikacije psebni prjekti (npr. arhelška izkpavanja) drug Strški prgramv razstave izbraževalne aktivnsti (nabava preme in materialni strški) prireditve drug (npr. zunanji izvajalci) Strški trženja dnsi z javnstj blikvanje muzejskih standardv 23
glaševanje izdelava prmcijskega gradiva distribucija drug (npr. zunanji izvajalci) Psebni investicijski ali nabavni strški restavriranje ali prenva stavb prizidki k stavbi nakup preme viske vrednsti drug Drugi strški bančni strški bresti nabave blaga (za trgvin) izdelava blaga (za trgvin) ankete biskvalcev, analize biskvalcev svetvanje Kazalci uspešnsti Izdatki na biskvalca: kazalec uspešnsti meri učinkvitst muzeja glede izdatkv na biskvalca v primerjavi s skupnimi izdatki in se izračuna kt bratvalni stršek na biskvalca na let k.u. : Izdatki na biskvalca = skupni izdatki : števil biskvalcev na let Izdatki za vzdrževanje stavb na kvadratni meter: kazalec uspešnsti, ki meri gspdarnst strškv vzdrževanja na kvadratni meter. Strški vzdrževanja s del tekčih strškv in s skupni izdatki za vzdrževanje stavb, vključn s čiščenjem in z vsemi strški stritev vzdrževanja, ki ga pravljaj zunanji izvajalci (razen IT). k.u. : izdatki na m 2 = izdatki za vzdrževanje : skupna pvršina muzeja v m 2 muzejskih standardv 24
Izdatki za razstave na kvadratni meter: kazalec uspešnsti, ki meri strške razstav na kvadratni meter in ki je pmemben zlasti za načrtvanje bčasnih razstav in psdabljanje prstrv stalne razstave. k.u. : izdatki na m 2 = skupni izdatki za razstave : skupna pvršina razstavnih prstrv v m 2 Delež izdatkv za uspsabljanje kadrv (kt % vseh strškv dela): kazalec uspešnst, ki meri angažiranst muzeja za vlaganje v prihdnst zapslenih. k.u. : stpnja izdatkv za uspsabljanje = izdatki za uspsabljanje : skupni strški dela x 100% Izdatki za uspsabljanje na zapslenega: kazalec uspešnsti, ki meri delež sredstev za uspsabljanje, ki se letn prabi na zapslenega. k.u. : izdatki za uspsabljanje : števil zapslenih (preračunan na zapslitve za plni delvni čas) Delež izdatkv za trženja (kt delež vseh perativnih izdatkv): kazalec uspešnsti, ki meri delež izdatkv za trženje v primerjavi s skupnimi izdatki k.u. : delež izdatkv za trženje = izdatki za trženje : skupni perativni izdatki x 100% Delvna skupina predlaga, da naj bi muzeji prabili ca. 3 d 5 % perativnega prračuna za aktivnsti trženja. Strški trženja na biskvalca na let: kazalec uspešnsti pdrbn prikazuje (ne)učinkvit rab sredstev za trženje (največja mžna krist izdatkv višji strški trženja pmenij višje števil biskvalcev). k.u. : strški trženja : števil biskvalcev muzejskih standardv 25
3.3 Kadri Strkvn upravljanje člveških virv je skupek sredstev, ki pmagaj načrtvati, rganizirati in razprediti kadrvske vire za vse aktivnsti v muzeju in se v glavnem ukvarja z zapslenimi za plni in krajši delvni čas. Za vse kazalce uspešnsti zapslenih je treba števil zapslenih preračunati na zapslitve za plni delvni čas. Minimalni standardi Kadrvska plitika, ki zajema naslednje: rganizacijsk struktur (vključn z dislciranimi entami) zapslvanje za plni in krajši delvni čas pise delvnih mest (za vse plžaje) uspsabljanje in razvj kadrv evalvacij uspešnsti kadrv Zakn delvnih razmerjih (ULRS, št.42/2002, 103/2007) Ravnanje p ICOMvem kdeksu muzejske etike plače in ugdnsti prstvljce (glej spdaj) varstv pri delu 3.3.1 Organizacijska struktura Organizacijska ali kadrvska struktura pisuje razmerja med zapslenimi v muzeju in mra dražati pslanstv in cilje muzeja. Struktur muzeja danes predelij njegve različne funkcije, ne več tlik kustdiati ali akademske strke; struktura mra biti dkaj pržna zaradi sdelvanja med ddelki in za bdči razvj. Organigram muzeja prikazuje glavne funkcije muzeja, ddelki s lahk razdeljeni takle: muzejskih standardv 26
vzdrževanje stritve in prgrami za biskvalce zbirke pdprne službe in uprava kmunikacije Organigram kadrv pdrbn prikazuje kadrvska mesta, razmerja med njimi in glavn linij kmunikacije. V muzejih s najblj bičajne hierarhične ali matrične strukture rganiziransti. Minimalni standardi Organizacijska struktura mra pdrbn pisati: funkcije vsakega ddelka (funkcijski grafikn) kadrvska mesta (rganigram kadrv) razmerja in struktur prčanja med kadrvskimi mesti (linijsk vdenje) 3.3.2 Delvna mesta Kadrvska mesta pisujej člveške vire, ki s ptrebni za učinkvit delvanje muzeja kt javnega zavda. Muzeji lahk dlčaj naslednje različne kategrije (in pdkategrije) kadrv: Zbirke, razstave in raziskvanje (vsi zapsleni, ki delaj z zbirkami) kustsi kustsi zbirk kustsi razstav kustsi dkumentacije drug sebje v dkumentaciji (tehnik, registratr, dkumentalist) knservatrji muzejskih standardv 27
razstavna plitika (zajema blikvalce, krdinatrje prjektv itd.) sebje knjižnice in arhiva Izbraževalni prgrami (zapsleni, ki delaj z javnstj) kustsi pedaggi psredniki (kmunikacija, animatr, vdič) sebje za prireditve Delvanje (zapsleni, ki vdij delvanje muzeja) direktr sebje za trženje in dnse z javnstj sebje za stritve za biskvalce sebje za vzdrževanje sebje za IT Pdprne službe (pmžn sebje v pdpr delvanja muzeja) uprava kadrvska služba finančna služba ftgraf Drug pdprn sebje vratar vznik kurir pazniki in varnstniki muzejskih standardv 28
vdja pžarne varnsti vdja varnstne službe prdajalci v trgvini Minimalni standardi Natančni pisi delvnih mest, ki pdrbn navajaj: namen delvnega mesta vlg in dgvrnsti ptrebna znanja in kvalifikacije plačni razpn ugdnsti delvni čas Vsak zapsleni mra imeti pgdb zapslitvi, ki dlča pgje njegvega dela, med drugim: naziv glavne pklicne dgvrnsti dgvrnsti nadzra (če jih ima) bičajni delvni čas pdrbnsti plači ugdnsti psebna dlčila glede blniške dstnsti, dpusta, pritžb itd. pkjninsk shem dpvedni rk disciplinske pstpke Kazalca uspešnsti muzejskih standardv 29
Stpnja zapslenih (na 1.000 biskvalcev): kazalec uspešnsti, ki pdrbn pkaže, klik je zapslenih v primerjavi s številm biskvalcev in stpnj učinkvitsti uprabe teh kadrv. k.u. : stpnja zapslenih = števil zapslenih : 1.000 biskvalcev Delež zapslenih p kadrvskih kategrijah v %: kazalec uspešnsti prikaže razpreditev kadrvskih virv p psameznih kategrijah. k.u. : števil zapslenih na kategrij kt % vseh zapslenih 3.3.3. Uspešnst kadrv Vsi zapsleni v muzeju mraj biti spsbni pravljati svje nalge v skladu s sprejetimi standardi in z ustreznimi merili strkvnega znanja za vsak delvn mest. Ti standardi mraj biti dlčeni in merjeni tak, da je mgče cenjevati, kak muzej dsega pstavljene cilje; za izbljšanje uspešnsti mra muzej ugtviti, kje s pmanjkljivsti v uspešnsti kadrv in jih dpraviti s pmčj uspsabljanja in pklicnega razvja. Za dlčen raven uspešnsti zapslenih je seveda ptrebn kakvstn delvn klje. Vedeti mraj natančn, kaj se d njih pričakuje in pd kakšnimi pgji s zapsleni. Stpnja zadvljstva zapslenih: kazalec uspešnsti meri, kak s zapsleni zadvljni z rganizacij in delvnim kljem. Te pdatke zbiram z cenami zapslenih in z internimi anketami. k.u. : stpnja zadvljstva zapslenih = števil zadvljnih zapslenih : skupn števil anketiranih zapslenih x 100% 3.3.4 Razvj in uspsabljanje kadrv Kt sm že menili v Evalvaciji slvenskih muzejev 2006 2008, je za muzej nadvse pmembn, da vlaga v bdčnst zapslenih. Pmembn je, da na pklicni razvj in uspsabljanje kadrv gleda kt na prilžnst, kak se uspešn dzvati na pklicne izzive in dsegati ter hranjati standarde viskkakvstnih stritev. V sklpu kadrvske plitike mraj muzeji imeti sistem za cenjevanje uspešnsti in zadvljstva zapslenih. Kazalec uspešnsti muzejskih standardv 30
Števil ur uspsabljanja kadrv: kazalec uspešnsti, ki pkaže, klik ur na let je namenjenih uspsabljanju kadrv. Števil vključuje ure udeležbe na knferencah, seminarjih ipd. k.u. : skupn števil ur namenjenih uspsabljanju kadrv 3.3.5 Prstvljci Prstvljci lahk igraj zel pmembn vlg v manjših muzejih, vendar mra veljati strategija, da prstvljci nikli ne nadmeščaj rednih kadrv, ampak s le ddatni, pmžni vir..muzeji, ki si pmagaj s prstvljci, mraj imeti prgram uspsabljanja prstvljcev, ki naj zajema naslednje: vrste stritev, pri katerih lahk pmagaj prstvljci pstpke najemanja dgvr z. pgdb s prstvljcem z navedb dgvrnsti in delvnega časa pvračil strškv ugdnsti nadzr in pmč varnst in zaupnst Muzeji mraj tudi pskrbeti za t, da s prstvljci pri delu primern zavarvani. Minimalni standardi (če muzej dela s prstvljci) Prgram uspsabljanja prstvljcev Prirčnik za prstvljn del Ureditev pripadajčih ugdnsti (zavarvanje) Kazalca uspešnsti za muzeje, ki že delaj s prstvljci Števil pravljenih ur uspsabljanja prstvljcev: kazalec uspešnsti, ki meri raven uspsabljanja in njihvega napredvanja na let. k.u. : skupn števil ur uspsabljanja prstvljcev na let muzejskih standardv 31
Števil pravljenih delvnih ur prstvljcev: kazalec uspešnsti, ki meri raven vključevanja prstvljcev na let in se lahk uprablja kt argument za dpiranje nvih delvnih mest. k.u. : skupn števil pravljenih ur prstvljcev na let muzejskih standardv 32
3.4 Trženje in dnsi z javnstj V muzejih mram na trženje in dnse z javnstj gledati kt na katalizatr za blikvanje, kmuniciranje in psredvanje kakvstnih dživetij in prgramv, ki naj dsegaj čim širš javnst. 3.4.1 Načrt trženja Izdelava načrta trženja zagtvi učinkvit uprab sredstev za trženje in usklajenst načrta s splšnimi cilji muzeja. Minimalni standardi V načrt trženja/kmunikacije mra biti vključen: analize analize ciljne publike analiza SWOT ( PSNP) (prednsti, slabsti, nevarnsti, prilžnsti) cilji trženja strategija in taktika strški izvedbe 3.4.2 Prmcijske dejavnsti Prmcijske dejavnsti s rdje kmuniciranja s ciljn publik in s lahk zel različnih blik. Minimalni standardi Načrt glaševanje kt del skupnega načrta trženja Prmcijska rdja (tudi v drugih jezikih) Spletna stran (tudi v tujem jeziku) muzejskih standardv 33
Delvna skupina predlaga, da je prmcijsk gradiv in rdje, npr. bršure, letaki in spletna stran tudi v tujem jeziku (dvisn d strukture biskvalcev). Kazalci uspešnsti Kazalci uspešnsti trženjskih rdij s zel specifični za vsak muzej psebej; njihv učinkvitst merim v primerjavi s cilji v načrtu trženja. Stpnja dziva: kazalec uspešnsti, ki meri stpnj nepsrednega dziva na trženjsk akcij. k.u. : stpnja dziva = skupn števil dzivv : skupn števil ciljnih seb x 100% Evidenca izdelanega in psredvanega gradiva: kazalci uspešnsti, ki merij pdrbnsti kličinah izdelanega in psredvanega gradiva. Pdatki s pmembni za letn primerjav trženjskih aktivnsti. k.u. : evidenca kličin = skupn števil izdelanega gradiva k.u. : evidenca kličin = skupn števil psredvanega gradiva k.u. : evidenca kličin = skupn števil glasv v različnih medijih 3.4.3 Tržne raziskave Muzeji mraj pznati svj trg in tržn klje, iz katerega lahk pritegnej ptencialne skupine biskvalcev. Pdatki iz redn pravljenih ppisv nudij ddatn infrmacij skupnem prebivalstvu in sci demgrafskih pdakih tak iz nepsredne bližine, kt iz širše klice. Muzeji delujej v knkurenčnem klju prstčasne pnudbe in mraj imeti tudi primerljive pdatke drugih atrakcijah. Sdelvanje z lkalnimi turističnimi rganizacijami muzeju lahk daje vpgled v vedenje turistv, npr. glede vzrcev biskv, držav izvra, trajanja biska in razlgv za bisk. Minimalni standardi Izdelana analiza trga v sklpu načrta trženja muzejskih standardv 34
Kazalec uspešnsti Stpnja biska iz različnih bmčij: kazalec uspešnsti, ki meri delež biskvalcev iz dlčene ciljne skupine ali ciljnega bmčja. Višja stpnja biska iz različnih bmčij pmeni večje števil biskvalcev k.u. : stpnja biska iz različnih bmčij = števil biskvalcev iz ciljnega bmčja (ali ciljne skupine): skupn števil prebivalcev (ali članv ciljne skupine) x 100% 3.4 Sdelvanje in partnerstva Muzeji ne mrej delvati pvsem sami. Delvati mraj v frmalnih in nefrmalnih partnerstvih in sdelvati z drugimi muzeji, lkalnimi ali reginalnimi blastmi, nevladnimi rganizacijami, zasebnimi ustanvami ali pdjetji, a tudi z različnimi uprabniki in pdprniki, da lahk v plni meri izplnjujej svje javn pslanstv. Mžnsti za sinergije in učinkvit uprab virv, ki jih nudij partnerstva in sdelvanje, se zdij nesknčne. Nekaj primerv: pklicne mreže sdelvanje z mediji skupni prgrami in prireditve Minimalni standardi V kviru letnega načrta mraj muzeji dlčiti praktivni pristp k blikvanju partnerstev in sdelvanja in tak bljšega izplnjevanja pslanstva in ciljev. Kazalec uspešnsti Števil blik sdelvanja/partnerstev: kazalec uspešnsti, ki meri aktivnst muzeja glede sdelvanja v partnerstvih. k.u. : skupn števil partnerstev na let muzejskih standardv 35
muzejskih standardv 36
3.6 Upravljanja stavb in stavbnih inštalacij Stanje muzejske stavbe, pvršina njenih javnih in nejavnih cn ter varnstne in zaščitne inštalacije imaj pmemben vpliv na delvanje in uspešnst muzeja. 3.6.1 Muzejski prstri in delitve pvršine Muzeji imaj javne in nejavne prstre, ki mraj biti vsi dvlj veliki. Prstri in idealn razmerje med njimi: javni prstri brez zbirk (20%): prstri za stritve za biskvalce z ddatn pnudb (vhdni in sprejemni prstri, sanitarije, hdniki, kavarna/restavracija, prstri za izbraževanje itd.) javne zbirke (40%): stalni in bčasni razstavni prstri, arhivi in knjižnica (če je dprta za javnst) nejavne zbirke (20%): vsi depji (v stavbi in na drugih lkacijah), dkumentacija zbirk, prstri za ravnanje z zbirkami, nakladalna rampa, delavnice za knserviranje, arhiv in knjižnica (če ni dprta javnsti) nejavni prstri brez zbirk (20%): vse pisarne, prstri s strjn prem, delavnice, sejne sbe, skladišča za prem, trgvin in kavarn/restavracij) Minimalni standardi Načrt prstrv muzeja (tlrisni načrt) javni prstri brez zbirk, javne zbirke, nejavne zbirke, nejavni prstri brez zbirk) in načrt za izbljšanje Izdelava tlrisnega načrta Kazalca uspešnsti Razdelitev prstrv v muzeju: kazalec uspešnsti kaže razmerje med 4 segmenti, ki sm jih zgraj pisali. k.u. : prstrska razmerja = 4 segmenti v % k.u. : prstr za izbraževalne aktivnsti v m 2 muzejskih standardv 37
3.6.2 Stanje stavb in pstpki vzdrževanja Dbr stanje muzejske stavbe je pmemben predpgj za uspešn delvanje muzeja. Velik muzejev se nahaja v histričnih stavbah. V skladu z ZVKD-1 je ptrebn v primeru psegv v stavbe ali bmčja, ki imaj status spmenika izdelati knservatrski načrt zirma ravnati v skladu s smernicami Zavda za varstv kulturne dediščine Slvenije. Vzdrževanje varnstnih inštalacij je treba izvajati v skladu z varnstn plitik. Stavbe: zunanja lupina streha kna tla ntranje stene in strpi Stavbne inštalacije: električne inštalacije vdvdne inštalacije sanitarije in umivalnice grevanje klimatske naprave sistem pžarne varnsti varnstni sistem Minimalni standardi Načrt vzdrževanja stavb in inštalacij z rednimi pregledi Prčila stanju za lastnike javne infrastrukture muzejskih standardv 38
Kazalca uspešnsti Evidence stanju: kazalca uspešnsti, ki kažeta pdrbnsti stanju in izvedenih ukrepih vzdrževanja. k.u. : evidenca stanju = pdrbni pis stanja in pstpkv pregleda stavbe in inštalacij k.u. : evidenca stanju = pdrbni pis izvedenih vzdrževalnih ukrepv 3.7 Upravljanja zaščite, varnsti in tveganj Kt javne ustanve s muzeji dgvrni za zaščit in varnst biskvalcev, zapslenih, zbirk in stavb. Zat je pmembn, da s muzeji primern premljeni s sdbnimi tehničnimi sistemi varnsti in da s zapsleni dvlj uspsbljeni za primere nasilnega vstpa in za ukrepe varstva pri delu. Varnstni standardi vplivaj na višin zavarvalnine, ki je dvisna tudi d vrednsti zavarvanih predmetv in zavarvalnega kritja. Zat je ptrebn vredntenje zbirk in preveritev vrednsti. Minimalni standardi Varnstna plitika, ki dlča varnstna bmčja, varnstn infrastruktur in prem, redne in izredne pstpke: alarmni načrt in sistem (za primer pžara, pplave, bmbe, gržnje) alarmni načrt in sistem (za primer vlma ali nasilnega vstpa) prirčnik za izredne razmere Prirčnik za uprab in vzdrževanje varnstnih naprav Plitika varstva pri delu Nadzr strkvnajkv nad izvajanjem navdil (navdila za uprab strjev, naprav ipd.) Kazalci uspešnsti Varnstni sistemi: kazalec uspešnsti, ki pdrbn navaja bseg in razplžljivst nameščenih varnstnih sistemv. k.u. : bseg varnstnih sistemv = pdrbni pis nameščenih varnstnih sistemv muzejskih standardv 39
k.u. : stanje varnstnih sistemv = pdrbni pis starsti, delvanja in bsega varnstnih naprav Evidence vzdrževanja: kazalec uspešnsti, ki pdrbn navaja izvedene ukrepe vzdrževanja. k.u. : evidence vzdrževanja = pdrbni pis vzdrževanja varnstnega sistema Evidence uspsabljanju zapslenih: kazalec uspešnsti, ki navaja pdrbnsti bsegu uspsabljanja zapslenih za varstv pri delu in varnst. k.u. : evidence uspsabljanja = pdrbna dkumentacija uspsabljanju zapslenih (pžarne vaje, pstpki v sili itd.) 4. Upravljanje zbirk in raziskvanje Zbirke s predpgj za t, da se ustanva lahk predeli kt muzej ali umetnstna galerija. Predmeti, ki jih hrani, dlčaj prfil psameznega muzeja in težišče njegvih zbirk. Upravljanje zbirk zajema: zbiranje dkumentiranje varvanje raziskvanje Strkvn upravljanje zbirk daje pdlag za primern uprab in interpretacij. Vse prgramske aktivnsti mraj biti rganizirane v skladu s plitik upravljanja zbirk muzeja, ki dlča bseg in mejitve uprabe zbirk in standarde glede pridbivanja, dkumentiranja, hranjanja, varnsti in upravljanja. Muzeji mraj imeti tudi plitik za revizij upravljanja zbirk, ki naj zajema naslednje pstpke: dkazati fizični bstj predmetv psdbitev pdatkv psameznih predmetih (s časvnic) muzejskih standardv 40
ukrepi, če se ugtvi, da nek predmet manjka, je pškdvan ali napačn dkumentiran inventur mra praviti ali vsaj spremljati seba, ki ne pripada sebju, dgvrnemu za dkumentacij in vpis zbirk. 4.1 Obseg zbirk in pridbivanje predmetv 4.1.1 Zbirke Sam uradn dkumentirani predmeti z zapisi v akcesijsk ali inventarn knjig s del stalnih zbirk muzeja. V Slveniji Ministrstv za kultur vdi register dediščine. Premična dediščina se lahk ddatn razglaša za kulturni spmenik, čim s predmeti vpisani v inventarn knjig akreditiranega muzeja. Vsi predmeti državnih muzejev, ki s inventarizirani, s nacinaln bgastv. Obravnavati je treba prblematik vredntenja zbirk, zavarvanja in sistema dškdnine verjetn v kntekstu izsledkv Ekspertne delvne skupine OMC za mbilnst zbirk. Odlčitve deakcesiji in dstranitvi predmeta iz stalne zbirke mraj biti skrbn pretehtane v skladu z zaknskim kvirjem muzeja. Muzejske zbirke s različnih prfilv glede na težišče zbirk, ki pmenij kvantitativn in kvalitativn prevlad predmetv iz dlčene kategrije zbirk, npr. umetnst in uprabna umetnst, arhelgija, etnlgija, zgdvina, naravslvje in gelgija, znanst in tehnlgija. Minimalni standardi Strategija razvja zbirk, ki dlča kvantitativn in kvalitativn dplnjevanje zbirk. Kazalec uspešnsti Prčil zbirkah: kazalec uspešnsti pdrbn pisuje razvj zbirk in v čem dstpa d plitike razvja zbirke. k.u. : prčil zbirkah = pdrbna dkumentacija (kvantitativnem in kvalitativnem) dplnjevanju zbirk muzejskih standardv 41
4.1.2 Pridbivanje predmetv Pridbivanje ali akcesija pmeni sprejemanje stvari/predmetv v stalne zbirke muzeja z nakupi, dnacijami, iz arhelških izkpavanj ali zapuščin. Nve pridbitve je treba vpisati v akcesijsk in inventarn knjig muzeja. Minimalni standardi Plitika pridbivanja predmetv, dlča vrste gradiva, ki jih b muzej pridbival za svje stalne zbirke v skladu s strategij razvja zbirk, z navdili za pridbivanje gradiva, s pravili za sprejemanje pnudb in izbiranje med njimi. Obsega tudi navdila za ddatn skladiščenje, strške prevza in knserviranja. Plitika naj dlča tudi, klik časa lahk največ preteče med dkumentacij b vhdu predmeta in zaključen inventarizacij. Kazalci uspešnsti Števil pridbitev: kazalec uspešnsti, ki dkumentira števil pridbljenih predmetv. k.u. : števil predmetv pridbljenih z nakupm na let k.u. : števil predmetv pridbljenih z nakupi v primerjavi s skupnimi sredstvi za nakupe k.u. : števil predmetv prejetih iz dnacij, ki s v skladu s težiščem zbirk 4.2 Dkumentacija Dkumentiranje predmetv pmeni zbiranje in zapisvanje pdatkv predmetih na različnih ravneh in njihv shranjevanje v analgnem in/ali digitalnem sistemu, ki mgča nemten dstp d njih. Inventarne in akcesijske knjige s srce vsakega muzeja in predpgj za raziskvanje, za predstavitve in širjenje znanja. Muzej mra v vsakem trenutku natančn vedeti, za katere predmete dgvarja p zaknu in kje se vsak psamezni predmet nahaja. Ptrebuje sistem inventarizacije s prirčnikm za pstpke, p katerih pteka del zapslenih, ki se ukvarjaj z dkumentiranjem na vseh ravneh. [Naslednji krak bi bil sprejetje plitike katalgizacije, ki jasn definira raven in glbin katalgizacije, ki je primerna za psamezn zbirk in tak zagtvi dslednst. Naveden naj muzejskih standardv 42
b tudi klik časa lahk največ preteče med pridbivanjem predmeta in zaključnim katalškim zapism.] Dkumentacijski standard Spectrum za muzeje v VB razlikuje med: vhdm predmeta: pstpek ddelitve številke predmetu, ki še ni del stalnih zbirk in zapisvanje ključnih pdatkv njem v akcesijsk ali inventarn knjig; pdatki se naknadn dplnjujej. katalgizacij: zbiranje in vzdrževanje ključnih pdatkv, ki frmaln istvetij in pisujej predmete in zgdvine predmetv z namenm natančne dlčitve pmena vsakega predmeta. Minimalni standardi Dkumentacijski načrt s časvnic Sistem za pregled inventarja ki zagtvi shranjevanje sprti psdbljenih pdatkv vseh predmetih in njihvi lkaciji, za katere je muzej p zaknu dgvren. Plitika katalgizacije z jasn predelitvij ravni in glbine katalgizacije, ki sta primerni za zbirk in tak zagtvitvi dslednsti. Naveden naj b tudi, klik časa lahk največ preteče med pridbitvij predmeta in zaključnim katalškim zapism (za dbr praks). Kazalci uspešnsti Stpnja dkumentiransti: kazalec uspešnsti, ki meri stpnj dkumentiranih predmetv v primerjavi z vsemi predmeti v zbirki. k.u. : stpnja dkumentiransti = skupn števil dkumentiranih predmetv : skupn števil vseh predmetv x 100% Katalgizirani predmeti: kazalec uspešnsti, ki dkumentira števil (analgn ali digitaln) katalgiziranih predmetv k.u. : katalgizirani predmeti = števil vseh digitaln dkumentiranih predmetv k.u. : katalgizirani predmeti = števil vseh analgn katalgiziranih predmetv Inventarizacija: kazalec uspešnsti, ki meri števil inventariziranih predmetv na kustsa in/ali na dkumentalista: k.u. : števil inventariziranih predmetv na kustsa na let k.u. : števil inventariziranih predmetv na dkumentalista na let muzejskih standardv 43
4.3 Nega zbirk Nega zbirk zajema vse strkvn sprejete metde za zaščit predmetv pred pškdbami in prpadanjem. Med drugim s t knservacija predmetv, redna in temeljita kntrla in spremljanje mikrklimatskih pgjev v razstavnih prstrih in depjih, varnstni ukrepi v razstavnih prstrih in depjih, jasn bveščanje pravilih ravnanja s predmeti in jasn predeljeni pstpki za prevz predmetv. Knservatrji interni in zunanji mraj uspsbiti dgvrne zapslene za ravnanje s predmeti, prevz in preventivne ukrepe. V plitiki knservacije predmetv muzej dlča dlgrčne kakvstne standarde za preventivn knservacij, kurativn knservacij in restavriranje, kakr tudi primeren razpred za vizualne inšpekcije zbirk, ki se pravljaj v dlčenem časvnem razmiku. Minimalni standardi Plitika nadzra in spremljanje mikrklimatskih pgjev dlča stpnj in časvni razmik za kntrl temperature, relativne vlage, svetljensti in plutantv v razstavnih prstrih in depjih v kviru preventivne knservacije in pstpke zbiranja ter shranjevanja pdatkv za dlgrčn pazvanje in cen stanja. Plitika preverjanja stanja predmetv dlča primere (npr. psjanje predmetv, razstave) in standarde ter metde za preverjanje stanja predmetv, ki se mra zapisati v prčil stanju. Kazalci uspešnsti Skupn števil predmetv cenjenih za knservacij: kazalec uspešnsti, ki dkumentira skupn števil predmetv cenjenih za knservacij. k.u. : skupn števil predmetv cenjenih za knservacij Knservacija predmetv: kazalec uspešnsti, ki dkumentira števil knserviranih predmetv na let in/ali na knservatrja in/ali v primerjavi s sredstvi namenjenimi knservaciji. k.u. : skupn števil knserviranih predmetv na let k.u. : skupn števil knserviranih/bdelanih predmetv : števil zapslenih za knservacij k.u. : sredstva za knservacij : skupn števil knserviranih predmetv muzejskih standardv 44
4.4 Raziskvanje Zbirke s pravi zaklad za razvijanje raziskav in dplnjevanje pdatkvne baze kulturne dediščine. Muzeji izsledke raziskav psredujej s predstavitvami zbirk in v raznih publikacijah (glej pglavje 5.1). Minimalni standardi Načrt raziskav v muzejih, ki zajema vse zbirke Kazalci uspešnsti Raziskvalni prjekti: kazalec uspešnsti, ki meri raziskvaln dejavnst muzeja k.u. : števil raziskvalnih prjektv za muzejske zbirke k.u. : števil zapslenih vključenih v raziskvalne prjekte k.u. : števil strkvn recenziranih publikacij na let k.u. : števil znanstvenih publikacij na kustsa 5. Upraba zbirk Prgrami in širjenje znanja Pmembna sestavina pslanstva muzejev kt ustanv v službi javnega interesa je zagtavljanje dstpa različnim segmentv družbe d: slvenske premične kulturne dediščine relevantnih pdatkv in baze znanja muzeja muzejskih standardv 45