DRA GA ZEM LJA, KA KO TI GRE
2
MAR KO PO GA~ NIK Dra ga Zem lja, ka ko ti gre IZ ZIV LE TA 2012 59 te meljnih kamnov miroljubne Zemljine civilizacije Knjiga, ki ustvar ja ener gijsko polje 2007 3
PO SVE TI LO Knji ga, ki je pred va mi, je po sve ~e na ko li kor mo go ~e umir je nemu so o~e nju z izzivi, ki jih Zem lji in ~lo ve{t vu prina{ajo podnebne spremembe in z njimi povezane eko lo{ ke ne var nos ti. Pred krat kim sem se vr nil s Fi li pi nov in na las u{el ene mu od treh mogo~ nih taj fu nov, ki so de `e lo pre tres li v le tu 2006. Tak {nih vi har jev, ki vr `e jo na tla ce le de `e le, prej {nji ro do vi ni so po zna li. Med po le tom v Ev ro po sem si ogle dal film nek da nje ga ame ri{ ke ga pod pred sed ni ka Al Go ra Ne pri jet na res ni ca. Go vo ri o ne slu te nih posle di cah kli mat skih spre memb. Prav kar sem na Fi li pi nih do `i vel resni~ nost nje go vih na po ve di: Zem lja in ~lo ve{t vo se dan da nes so o~a ta z naj bolj iz zi val no eko lo{ ko kri zo, pri ~e mer sku {a mo {e ved no pri kri va ti njen res ni~ ni ob seg. Spo{ tu jem in za go var jam na kon cu fil ma na {te te pred lo ge, kaj stori ti, da bi se ogni li gro ze ~i ka ta kliz mi. Gre za ukre pe ta ko ime no va ne»oseb ne eko lo gi je«: spre me ni svo je mi sel ne vzor ce, na ~in, ka ko se poslu `u je{ so dob nih teh no lo gij, svo je oseb ne od no se do oko lja Na vdih, ki ga `e lim po sre do va ti s to knji go, pra vi, da pred la ga ne odlo ~it ve ne mo re jo bist ve no po ma ga ti, ~e se ne od lo ~i mo za na sled nje, bolj od lo~ ne ko ra ke: 1. Ne mu do ma se mo ra mo odre ~i obi ~aj ni pred sta vi, da je Zem lja nemi nih ~e. Zem lja je pred vsem ne znan sko ustvar jal na in nes kon~ no modra za vest. Zad nji ~as je, da pri zna mo nje ne spo sob nos ti ko mu ni ci ra nja in so de lo va nja. Po go vo ri mo se z njo o mo` nos tih, ka ko naj bi pre pre ~i li eko lo{ ki zlom pla ne ta, mo` nos tih, ki si jih je kot Ga ja, ma ti stvar stva, za mis li la in jih `e ude ja nja. Za~ ni mo kon~ no so de lo va ti z nje nim na ~rtom»pr ve po mo ~i«! 2. ^as je za u~e nje ne na vad ne ga je zi ka, ki ga za ko mu ni ka ci jo uporab lja jo Zem lja in ho lo graf ski drob ci (frak ta li) nje ne za ves ti, okolj ski du ho vi ozi ro ma ele men tar na bit ja. Va je in me di ta ci je, ki jih pred la gam v knji gi, po nu ja jo mo` nost po glab lja nja v slov ni co te ga uni ver zal ne ga je zi ka. Gre za je zik, ki ga Ga ja `e dol go upo rab lja, da bi se ra zo de va la sko zi na {a te le sa, do mi{ lji jo in in tu ici je, ~e prav se te ga ne za ve da mo. 3. ^as je to li ko do zo rel, da sme mo iz po ve da ti svo jo lju be zen Zemlji ne da bi se nam kdo po sme ho val. Vpra {aj mo jo, ka ko ji gre. [e ve~: po go vo ri mo se z Ga jo o raz li~ nih vi di kih mi ro ljub ne ci vi li za ci je, ki jo `e li mo v pri hod nos ti ko li kor mo go ~e `e da nes ustva ri ti na nje nem po vr{ ju. Po pro si mo jo za nje no pod po ro in za vod stvo, da bi se na {e sr~ne `e lje ures ni ~i le. Mar ko Po ga~ nik V [em pa su, 3. de cem bra 2006 4
KNJI GI NA POT Knjiga je torej zasnovana kot `iv dialog z bitjem Zemljo. Jezik, s katerim nas Zemljina zavest zadnja leta nagovarja v obliki nelogi~nih na rav nih po ja vov, kot so na pri mer kro gi v `i tu, sem po svo je preoblikoval, da bi Zemlji prenesel sporo ~ilo na {ega spo{tovanja in ljubezni. Sku {am jo seznaniti z na {imi vizijami nove, miroljubne civilizacije, za katero si prizadeva ~edalje ve~ ljudi po svetu, civilizacije, ki ni mogo ~a brez komunikacije z Zemljino zavestjo. Projekt bo najbolje uspel, ~e bo knjigo pre bi ra lo se bi in Zem lji na uho ~im ve~ lju di po sve tu. Na sre ~o bo sko raj hkrati iz {la v nem {kem, angle{kem in italijanskem jeziku. Ot ro kom in star kam mo ra pa~ ne kdo drug bra ti knji ge. Sre ~en sem, ker ste se tudi vi odlo ~ili, da boste Zemlji (seveda hkrati tudi v svoje dobro) in njeni zavesti, ki utripa v vsakem od nas, prebrali knjigo, s katero ji `elimo sporo ~iti, da se ljudje na njenem povr{ju spreminjamo, da se spet sr~no zani ma mo za njo in jo ima mo ra di. Knjiga je s pomo~jo posebnih energijskih risb, ki se ritmi~no pojavljajo v njej, oblikovana tako, da jo zavest Zemlje in njeni elementarni nivoji lahko»sli {ijo«. V zadnjih treh letih je naneslo, da sem zaradi razli~nih projektov, povezanih z akupunkturo Zemlje in s svojo umetni{ko dejavnostjo, obiskal {tevilne kraje na Zemljini obli. Na podlagi izku {enj in geomanti~nih dognanj sem med njimi izbral 23 krajev in pokrajin, ki tvorijo temeljno ogrodje knjige. Knji ga pa ni po ro ~i lo o teh po po to va njih, bolj gre za re sen po skus na vezave pogovora z Zemljo kot celoto, bolj natan~no, za posredovanje pri vnovi~ni navezavi komunikacije med ~lovekom in Zemljino zavestjo. Prepri ~an sem, da je dandanes po svetu veliko ljudi, ki si gore ~e `elijo spoznati Zemljo kot celostno bitje in z njo razviti ljube~, ustvarjalen odnos. Pri tem nas ovira na {a odtujitev zemeljskemu vesolju, ki smo jo podedovali od svoje civilizacije, ki temelji predvsem na razumu. Knjiga je zasnovana tako, da nam lahko prakti~no pomaga znova vzpostaviti osebni in kolektivni odnos do Zemlje kot celote. To je tudi razlog, zakaj je knjiga oblikovana kot interaktivni subjekt. V njej boste na{li 23 celostranskih ~rno-belih ritmi~nih risb, ki v knjigi u~inkujejo kot njena vitalno-energijska polja. Oblikovana so tako, da so ugla {ena z razli~nimi kvalitetami Zemljine zavesti. 5
6
Njihova naloga je omogo ~iti Zemljini zavesti, da je v knjigi na podlagi re so nan ce ne po sred no na vzo ~a ozi ro ma nas prot no, da se bral ka ali bra lec lahko pove`e z njo. To je mogo ~e zato, ker so»energijske risbe«ustvarjene po na ~elu»horor vacui«(strah pred praznino). S pojmom»strah pred praznino«so umetnostni zgodovinarji napa~no poimenovali na ~in umetni{kega poslikavanja ploskev pri prvobitnih plemenih. Otroci in pripadniki prvobitnih ljudstev dano ploskev ve ~inoma izra bi jo v ce lo ti, na njej ne osta ne ni~ praz ne ga. Pri tem pa ne gre za strah, prav nasprotno, gre za navdu {enje nad polnostjo `ivljenja in popolnostjo zemeljskega kozmosa, s katerim so otroci in prvobitna ljudstva {e v stiku. Risbe po na ~elu»horor vacui«ustrezajo celostni naravi Zemljine du {e, ki pre`ema vse `ivljenje in o`ivlja vsak njegov posamezen del ~ek. Energijskim risbam se pridru`uje devetinpetdeset poglavij, ki sestavljajo samo telo knjige. Triindvajset poglavij namenjam krajem in pokrajinam, v katerih je zasidran trak ljubezni in ~a{ ~enja, sestavljen iz omenjenih 23 kra jev. Po lo `en je ta ko, da ovi ja Zem ljo. (Glej ris bo!) Za ~e nja se v New Yorku, te ~e ~ez Evropo, Azijo, Oceanijo, Ju`no Ameriko in se kon ~uje v Rio de Janeiru. Obkro`anje Zemlje se za~ne v Severni in kon ~a v Ju`ni Ameriki. Gre to rej za od pr ti krog, prav za prav za spi ra lo, ki se bo {e tes ne je spo ji la, ko bo do to knji go bra li tu di dru god po sve tu. Preostalih {estintrideset poglavij posve ~am razli~nim temam, ki so odlo- ~ilnega pomena za nastanek nove miroljubne civilizacije. Ta naj bi se rodila iz vr tin ca spre memb, ki se `e do ga ja jo ali nas {e ~a ka jo. Te me si sle di jo tako, da po vrsti spreminjajo ukoreninjene vzorce in predstave o razli~nih vidikih `ivljenja. Da bi tudi pri tem spo{tovali celostni princip, je vsebina vsakega od devetinpetdesetih poglavij izra`ena z besedo in sliko. Devetinpetdeset risb je namenjenih na {i desni mo`ganski polovici in ~ustveno-intuitivnemu miselnemu na ~inu. Devetinpetdeset besedil pa ustreza logi~no-racionalnemu mi{ljenju in levi mo`ganski polovici. ^e odprete knjigo pri katerem koli poglavju, se skozi dvojico risba-besedilo vsaki~ zrcali celostna organizacija na {ega mi{ljenja in ob ~utenja. To omogo ~a, da prebrano shranimo v svoj spomin ter tako sou~inkujemo v procesu preobra`anja ~loveka in Zemlje. Da bi bilo bralki/bralcu omogo ~eno {e druga~no sodelovanje pri porajanju nove skupnosti med Zemljo, ljudmi in vesoljem, so k vsakemu sklopu poglavij predlagane tudi vaje, ki jih lahko izvaja, kdor bi rad pridobil {e dodatne izku{nje k danim temam. Kdor pa bi se `elel {e bolj poglobiti v procese osebnostne in planetarne preobrazbe, naj posamezne vaje redno opravlja dalj {i ~as; ene naj opu{ ~a in jim ved no do da ja no ve Knjiga naj postane stalni»priro~ni«svetovalec, ki nam bo stal ob strani v labirintu prihajajo ~ih let temeljite preobrazbe zemeljskega prostora, da bi nam omogo ~il ustvarjalno sodelovanje v tem procesu. Zato je tudi vsaka enota zastavljena celostno. Knjigo lahko odprete in prebirate, kjer koli `elite, ali pa se odprete poglavju, ki se vam v danem trenutku zdi pomembno. [e nekaj! Zasnova knjige je videti zelo kompleksna in domi{ljena, kar pa ne po me ni, da je pro jekt na stal iz gla ve. Prav nas prot no! Prek sanj sem spoznal, kako je mogo ~e narediti knjigo, skozi katero bi celostna zavest Zemlje (tako reko~ skrivaj) navezala pogovor z ljudmi, nakar bi iz tega skupnega delovanja nastalo {e marsikaj prakti~nega. Pa, poskusimo! Med gledanjem in branjem bodite sprejemljivi za lastne notranje pobude. Prisluhnite navdihom, ki se bodo morda porodili iz va {e lastne biti. Marko Poga~nik [em pas, 12. mar ca 2006 7
VSE BI NA Posvetilo Knjigi na pot 1. Zemljin prostor: Zemljina ekosfera, Zemljino vesolje 2. Zazvenelo je obdobje preobrazbe 3. New York: Megaliti na Manhattnu 4. Sinergisti~na podoba sveta 5. Svetovi v Zemljini notranjosti 6. Santiago de Compostella, [panija: Pot sr ca Avtor knjige: Marko Poga~nik AURA ZA LO@ NI[T VO, d.o.o. Ce lov {ka 189, Ljub lja na, tel. 01/ 5073688. e-po{ta: aura @amis.net Brez pisnega dovoljenja zalo`be AURA je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priob ~itev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakr{nem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru dolo ~il Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Vse pravice pridr`ane. 7. Sr~ni sistem Zemlje in ~loveka 8. Ljubi prostor 9. Rennes le Chateau, Francija: Krajinsko sveti{ ~e grala 10. Religija du {e 11. Zveza Zemljinih bitij 12. Avebury, Anglija: Kam ni ti kro gi, kro gi v `i tu 13. Konec ~asa 14. Svetovi Zemljine notranjosti 15. @e ne va: Interdimenzionalni portal 16. Mal ta: Korenine stvarjenja CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 130.33 POGA^NIK, Marko, 1944- Draga zemlja, kako ti gre : izziv leta 2012 : 59 temeljnih kamnov miroljubne Zemljine civilizacije : knjiga, ki ustvarja energijsko polje / Marko Poga~nik. - Ljubljana : Aura, 2007 ISBN 978-961-6087-36-0 235664640 17. Seeland, [vica: Krajina poduhovljene Zemlje 18. Viharji na ~ustveni ravni 19. Odre {itev iz vzorcev nasilja 20. Paderborn, Nem ~ija: Vo da je sve ta 21. Revolucija na nebu 22. Pripoved o Noetovi barki 23. Benetke: Vonj paradi`a 24. Navzo~nost umrlih 8
25. Presene ~enje obmo~ja za hrbtom 26. Hallstatt, Avstrija: Dvojna piramida v pokrajini 27. Univerzalni jezik 28. Novi organi zaznavanja 29. Gotland, [vedska: Kozmi~ni sr~ni sistem 30. Konec snovnosti 31. Politika ~istega srca 32. Pra ga: Mestna krajina pa meri alkemije 33. Fin ska: De`ela kot organizem 51. Izviri `ivljenjske mo ~i 52. Tri ravni prizemljitve 53. Havaji: Oceani in gore delujejo skupaj 54. Preobrazba elementarnih bitij 55. ^a{ ~enje ~istega srca 56. Quito, Ekvador: Amerika in Zemljina du {a 57. Lju ba Zem lja, ka ko ti gre 58. Izziv leta 2012 59. Rio de Janeiro, Brazilija: Po go vor z oce anom 34. Luciferi~ni sindrom 35. Darilo telesa 36. Sarajevo: Spolna ~akra Evrope 37. Skrivnost Odre {enice 38. Mo~ prvobitne ljubezni 39. Ljubljana: Veri`ica zemeljskih zvezd 40. Carigrad, Tur ~ija: Zmajev hrbet Evrope 41. Recikliranje»temnih sil«42. Klju ~i nove etike 43. Mala Azija: Sedem krajev iz Apokalipse 44. ^akre preobrazbe 45. Vrnitev vilinskega ljudstva 46. Galilejsko jezero: Organ Zemljine besede 47. @i va li v nas in oko li nas 48. Domovina Zemlja 49. Almaty, Kazahstan: Sredi{ ~e Azije 50. Filipini: Dihanje Zemlje 9
Zem lja kot man da la, ki po ve zu je not ra nje ve so lje z zu na njim 10
1. ZEM LJIN PROS TOR: ZEM LJI NA EKO SFE RA, ZEM LJI NO VE SO LJE Zemlja ni samo krogla, drve ~a skozi vesolje. Zemlja je predvsem to~ka miru. Kot temelj raznovrstnih evolucij in bogastva `ivega stoji v popolni ti {ini na svojem mestu sredi univerzuma, da bi izpolnila svojo bo`ansko nalogo. V tem smislu bi bilo potrebno razumeti anti~ne predstave o Zemlji, ki so jo postavljale v sredi{ ~e vsega vesolja. Sonce, Luna in zvezde ple {ejo okoli Zemlje. V simboli~nem jeziku starih kultur to pomeni, da je Zemlja predvsem avtonomno bitje v sredi{ ~u vesolja, seveda sprejemljivo za vse vplive, ki jih dobiva iz vesoljskih {irin, da bi pospe {ili evolucijo `ivljenja na njenem povr{ju. Da Zemlja `ari sredi vesolja, pomeni, da ima svoj lastni jaz. Ni zgolj Son- ~ev satelit, ni samo bitje, ki bi ga usmerjalo kar koli zunanjega. Zasidrana je v svoje lastno kozmi~no sredi{ ~e. Vir blagoslova njene `ivljenjske mo ~i in vir mod ros ti, ki usmer ja njen raz voj, je v sre di{ ~u Zem lje in ne kjer koli zunaj v neskon~nem, kaoti~nem galakti~nem prostoru, ki ga slutimo v daljavi zunaj nas. Ko so ljudje za ~eli mno`i~no verjeti, da Zemlja neutrudno kro`i okoli daljnega Sonca, od katerega je odvisna bujnost njenega `ivljenja, so jo oropali njene identitete. Zemljo so dokon~no desakralizirali, razbo`anstvili in jo prepustili neomejenemu izkori{ ~anju. Zem lja no si v sre di{ ~u last no son ce. Je zvez da, ki se je na u~i la usmerja ti svo jo svet lo bo na vzno ter in je div je ne raz me ta va na vzven, kot to po~ ne na {e Son ce. Zem lja je v tem smis lu ve li ko sta rej {a in mod rej {a zvez da. To, kar Zemlja projicira navzven, je rajski vrt, ki se je postopno razvil na njenem povr{ju. Svetloba planeta Zemlja `ar ~i v vesolje v obliki dehte ~ih ro`, s snegom prekritih gora, srebrnkastih morij Da bi prepre ~ili dokon~no uni ~enje Zemljine biosfere, je potrebno najprej spoznati pravo identiteto sestre Zemlje in jo spo{tovati. Odmakniti se moramo od razumske predstave o Zemlji»na robu«in trdno verovati v osredinjenost planeta Zemlje v njegovem sredi{ ~u. To nadalje pomeni, da Zemlji priznamo njeno samozavedanje in tako tudi njeno sposobnost, da zavestno oblikuje biosfero na svojem povr{ju, in da se je sposobna o tem sporazumevati tudi z nami, ljudmi, in seveda z vsemi drugimi bitji. [ele na podlagi spoznanja samozavestne Zemlje, Gaje, se lahko razcveti novo razumevanje raznovrstnega `ivljenja na njenem povr{ju. Da bi se lahko na njenem povr{ju razcvetelo raznovrstno `ivljenje, je Gaja razvila ve~dimenzionalno biosfero, Zemljin prostor, v ka te rem so za vsa bitja in tudi za `ivljenje krajine zagotovljeni najbolj {i pogoji za razcvet in razmah. Zemljin prostor je maternica zemeljskih evolucij, v kateri nam je dano na voljo primerno okolje, v katerem lahko smiselno in sre~no `ivimo zdra vi. Zem ljin pros tor ni enak poj mu bio sfe re. Ne gre sa mo za pi sa no po nud bo fizi~nih pogojev, ki omogo ~ajo `ivljenje. Inteligentno in z ve~nostjo Biti povezano `ivljenje lahko obstaja samo, kadar je v Zemljinem prostoru na voljo tudi obilo vitalno-energijskih (eteri~nih) sil, kadar vse ravni in bitja zemeljskega vesolja pre`ema nevidna kakovost zavesti. Nujna je tudi povezava s praprostorom ve~nosti govorimo o duhovni dimenziji krajine in Zemlje kot celote. Govorimo raje o ekosferi. [ele pod pogojem, da Zemljina ekosfera vsebuje tudi nevidne dimenzije, vitalno-energijske sile, vseobsegajo ~o zavest in duhovne ravni, lahko govorimo o kozmi~nih razse`nostih Zemlje. Zemlja ni ni~ manj kozmi~na, kot je kozmos sam, katerega del je. Pojem 'Zemljino vesolje' je zdrava alternativa materialisti~nim predstavam o Zemlji, alternativa njeni desakralizaciji. V zemeljskem vesolju so se kozmi~ne in zemeljske razse`nosti Biti spojile v Zemljino ekosfero. Zemljino vesolje, Zemljina ekosfera, je dom radosti, stvarjenja in ve~nega spreminjanja. Spoznajmo ta prostor in razi{ ~imo njegove razse`nosti! 11
2. ZA ZVE NE LO JE OB DOB JE PRE OB RAZ BE Konec drugega tiso~letja po Kristusovem rojstvu se je pribli`eval z znamenji negotovosti. Stare prerokbe so napovedovale konec sveta. Babica mi je `e kot otroku ve~krat recitirala Sibilino prerokbo:»ti so~, {e en krat ti so~, in ti so~ ni ko li ve~.«in res, `e jeseni leta 1997 smo lahko zaznali nenavadna nihanja v Zemlji nem vi tal no-ener gij skem po lju. V~a sih je bi lo vi de ti, kot da se je Zem lja obr ni la na gla vo. Mo~ no sem se vzne mi ril. [e le niz sanj, ki so si ve~ no ~i sle di le dru ga za dru go in so se me mo~ no dotaknile, me je prepri ~al, da ne slutim globalne katastrofe, temve~ se je v resnici za ~el samozdravitveni proces Zemlje, neka vrsta globalne preobrazbe, ki za de va Zem lji no eko sfe ro in tu di vse nas, vsa bit ja na Zem lji. Pr ve sa nje so mi da le slu ti ti, da se bo svet oko li nas mo~ no spre me nil na subtilnih ravneh. Le zato, ker smo ljudje togo osredoto ~eni na materialno raven Biti, tega ne opazimo. V sa njah sem kot no rec be gal sem ter tja med mno `i co lju di, ki so, za toplje ni v svo jo pot, v vseh mo go ~ih sme reh pre ~ka li pros to ren trg, in na vso mo~ kri ~al:»[e zme raj mis li mo, da je res ni~ nost tak {na, ka kr{ na je zme raj bi la! To ni res! Kar vi di mo, je le {e spo min na njo!«v naslednjih sanjah sem se zavedel, da katastrofe, ki jih ~edalje pogosteje opa`amo okoli sebe, pravzaprav zrcalijo pozitivne procese preobrazbe. Samo zato, ker ne zaznavamo subtilnih sprememb, ki se dogajajo znotraj Zemlje, in jih s svojo zavestjo ne dojemamo, katastrofe do`ivljamo kot vrsto izklju~no nesre~nih dogodkov. Po stopnicah sem se spustil v klet svoje hi {e in ugotovil, da je verjetno po ~ila kanalizacijska cev, ker voda te ~e iz zidu. @e sem si obupan predstavljal, kak {ni bodo stro{ki z razbijanjem zidu, da bi ugotovili, kje cev pu{ ~a. To da `e v na sled njem tre nut ku sem uvi del, da ne gre za od pla ke, tem ve~ da iz zidu te ~e kristalno ~ista izvirska voda, ki si je utrla pot skozi zid v kleti na {e hi {e. Pravzaprav sem `e v za ~etku leta 1998 ugotovil pomembne spremembe v Zemljinem energijskem polju. Do tedaj je pri Zemljinih sevanjih prevladoval element zemlja. To pomeni, da je bila planetarna zavest osredoto ~ena predvsem na materialno raven svojega obstoja. Od maja tistega leta dalje pa je to vlo go pre vzel ele ment zrak. To bi lah ko po me ni lo, da no vo po ra ja jo- ~emu se zemeljskemu prostoru ni~ ve~ ne vlada gostota materije (element zemlja), temve~ veliko bolj prepustna kakovost zavesti (element zrak). Te`ko bi na {teli vse, kar so s seboj prinesli naslednji valovi zemeljskih sprememb. Razmerje med Zemljinimi in kozmi~nimi silami, kot smo ga pozna li do zdaj, se ~e da lje bolj obra ~a na gla vo. Spre mi nja se tu di vlo ga `i va li in elementarnih bitij v zemeljskem vesolju. Zastareli miselni vzorci in ~ustve ne trav me ta ko pri lju deh kot tu di pri kra jih in de `e lah pro di ra jo v lu~ zavesti, da bi se o~istili in razre {ili. ^edalje ve~ je preobratov, pri katerih se obi ~ajne koordinate zemeljskega prostora postavljajo na glavo. Spreminjanje zemeljskega prostora lahko primerjamo z levitvijo ka ~e. Stara ko`a je razvijajo ~i se Zemlji postala pretesna in je za ~ela pokati na {tevilnih krajih. Ni~ ne de! Pod staro, pono {eno ko`o se `e pripravlja nova prostorska struktura, ki je veliko prostornej {a kot stara. Ta bo ka ~i zemeljskemu vesolju omogo ~ila nadaljnji razvoj. Ko se bo nova ko`a (oziroma nov prostor) dovolj izoblikovala, se bo Zemlja osvobodila, slekla bo staro ka~jo suknjo (staro prostorsko strukturo) in u`ivala v prostornosti nove stopnje svoje evolucije. To prakti~no pomeni, da kljub intenzivnemu notranjemu spreminjanju `ivljenje na Zemljinem povr{ju {e naprej lahko te ~e po starih tirnicah in na zunaj ne ka`e bistvenih sprememb. Preobrazba poteka na nevidnih vitalno-energijskih (eteri~nih), ~ustvenih in duhovnih ravneh prostora. Nov `ivljenjski in razvojni prostor se poraja na nevidnih ravneh. Ko se bo dovolj izoblikoval in okrepil, bo za ~ela stara prostorska struktura, v kateri trenutno `ivimo, pokati in izginjati, da bi dala prostor novemu Zemljinemu vesolju. 12
Na sta ja nje no ve ga pros to ra je po dob no le vit vi ka ~e 13
Interdimenzionalni portal v Centralnem parku, Manhattan 14
3. NEW YORK: ME GA LI TI NA MAN HATT NU ^e omenimo megalite na Manhattnu, vsak takoj pomisli na orja{ke stolpnice New Yorka, ki jih razum dojema kot predimenzionirane stoje ~e kamne (menhirje). Toda, pa naj zveni {e tako neverjetno, sredi mestnega prostora Manhattna res stojijo mogo~ni granitni bloki, ki so po svoji funkciji podobni neolitskim megalitom v Evropi. Seveda se ne nahajajo na pravokotno kri`ajo ~ih se avenijah in ulicah Manhattna. Tam je prakti~no izrabljen `e vsak kvadratni meter tal. Megaliti se najdejo sredi otoka Manhattna, kamor urbanizacija {e ni posegla. Tam se je ohranila parkovna pokrajina velikanskih razmerij z zelo ohranjeno naravo, imenuje se Centralni park. ^e ne upo {tevamo fontan, {portnih igri{~ in drugih posegov v prostor, ki sodijo v presti`ni mestni park, se je v Centralnem parku dobro ohranila prvobitna skalnata pokrajina. Gre za valovito ~rno ko`o iz granita, ki jo ve ~inoma prekrivata prst in rastje. Le tu in tam gleda iz tal skalnat gri~ iz ~rnega granita, ki so ga zgladili visconsinski ledeniki med zadnjo ledeno dobo. Ledeniki pa niso zgladili samo ~rnega granitnega povr{ja, temve~ so odgo vor ni tu di za po sa mez ne gra nit ne blo ke, ki so jih s svo ji mi le de ni mi jeziki prinesli z daljnega severa. Ti bloki so le na videz naklju~no razmetani po vsej dol`ini Centralnega parka. ^e jih natan~neje pogledamo, nam ne uide, da so granitni bloki skrbno razporejeni. Nekateri so name{ ~eni na zaobljenih granitnih glavah prakamni ne, dru ge dvi gu je v zrak vzno` je, se stav lje no iz manj {ih skal, kot to lah ko opazimo pri zgodovinsko najstarej {ih dolmenih. Mogo ~e je, da so bili neko~ razporejeni vzdol` celotne manhatnske osi, ki danes te ~e po 6. aveniji na jugu in po aveniji St. Niclas na severu. @al so se do danes pomembnej {e granitne skale ohranile samo v ju`nem delu Centralnega parka, kjer je narava najbolj ohranjena. ^loveku ni te`ko za ~utiti, da so bili megaliti Centralnega parka postavljeni na svoje mesto z jasnim namenom. ^e bi prisluhnili njihovemu nihanju, bi ugotovili, da izjemno mo~no `arijo. Zaznavanje tudi ka`e, da navzo~nost megalitov opredeljujeta dve razli~ni fazi. Na eni ravni se ka`ejo kot nenavadne skale, ki iz`arevajo neki geometri~ni vzorec. Med drugo fazo pa se preobrazijo v prastara in modra bitja. Zaznava se jih kot ljube ~e prijatelje kozmi~nega izvora. Lahko bi rekli, da gre za koz mi~ na ele men tar na bit ja. Kak {na bi lahko bila vloga teh skalnatih bitij? Stojijo ali le`ijo vzdol` man hatn ske vzdol `ne osi, ki je v res ni ci raz po ka. Ni nuj no, da gre za geo lo{- ko razpoko, vsekakor pa gre za eteri~no razpoko, ki vodi globoko navzdol v globino zemlje. Podzemlje Manhattna je podobno velikanskemu zbiralniku `ivljenjske si le, ki se iz nje ga ste ka v ete ri~ no raz po ko. Prav za prav sploh ne gre za razpoko, temve~ bolj za nekak {na vrata, natan~neje za energijski portal. Portal je kot braz da v pra mor je, vtis njen v pod zem lje Man hatt na. Vloga manhatnskih megalitov naj bi bila po potrebi odpirati ali zapirati omenjeni portal. Kar nekaj ~asa so megaliti»spali«in je bil portal zato zaprt. Po katastrofi 11. 9. 2001, ko sta bila uni ~ena stolpa dvoj~ka Svetovnega trgovinskega centra, pa so se prebudili. Manhatnski megaliti varujejo portal, ki omogo ~a komunikacijo med Zemljinim zunanjim in notranjim univerzumom. Ta komunikacija je v ~asu preobra`anja Zemlje odlo ~ilnega pomena. Tako se da razumeti, zakaj so bili newyor {ki megaliti ob udarcu nesre~ne katastrofe iztrgani iz svojega spa nja. Odprtina znova odprtega manhatnskega ve~razse`nostnega portala pa je le del no v so zvo~ ju s po lo `a jem me ga li tov. V zad njih le tih se je po stop no oblikovala dokon~na podoba portala. V obliki cikcak ~rte poteka vzdol` Centralnega parka in pri tem zajema tudi nekatere izmed starih megalitov. Prehod med kozmi~no {irjavo in zemeljsko notranjostjo, ki New Yorku, sede`u Zdru`enih narodov, dolo ~a njegov planetarni pomen, je znova odprt! 15
VA JA 1: ZA ZA ZNA VA NJE ZE MELJ SKE GA PROS TO RA Ko se di{, pri prav ljen za me di ta ci jo, si pred stav ljaj, da se di{ prav v sredi{ ~u Zem lje. Po za bi na zgod bo o vro ~i ni v Zem lji ni not ra njos ti, pek len skem ognju itn., in bo di spre jem ljiv za vse, kar iz ku {a{. Tvo je sre di{ ~e, ki je na vad no v ob mo~ ju pop ka, je iden ti~ no z Zem lji nim sredi{ ~em. Zem lji ne `iv ljenj ske ob li ke se ena ko mer no raz gri nja jo v vse sme ri. Dreve sa ras te jo na vzgor, na vzdol, na des no in na le vo. Tu di pti ce le ti jo v vse sme ri Bo di ustvar ja len v do mi{ lji ji! Na to se zne bi vseh pred stav, po za bi na nje in pri sluh ni, kaj ti spo ro ~a jo ob ~ut ki in kaj ti pri na {a jo iz ku{ nje. VA JA 2: ZA OZEM LJI TEV GLA VE (VA JA MAN HAT TAN) Med tem ko sto ji{, se na gni na prej, ta ko da se z iz teg nje ni ma ro ka ma sko raj do ti ka{ tal. Pred stav ljaj si, da z ro ka ma se ga{ v Zem lji no sre di{- ~e. Na to se po ~a si zrav naj in pri tem vzdol` svo je osi pri teg ni k se bi navzgor tu di po ve za vo iz sre di{ ~a Zem lje. Ro ki sta zdru `e ni z dla ne ma. Ko pri de{ do vi {i ne sr ca, ka `e jo vr ho vi prs tov na vzgor kot pri mo lil ni dr`i. Dvi gaj ro ki {e na prej in ko sta v vi {i ni obra za, ju za tre nu tek za dr `i v mo lil ni dr `i pred tret jim o~e som. Na to ro ki po ~a si in kar se da da le~ iz teg ni na le vo in des no. Pri tem opazuj od pi ra nje pros to ra v svo ji gla vi. Po tem se po ~a si sklo ni k tlom in za~ ni va jo zno va. Po no vi jo ne kaj krat. 16
17
Zu na nje in not ra nje ve so lje se {kar jas to pre ple ta ta, disk Zem lji ne ga po vr{ ja je v sre di{ ~u {kar jas te ga mo dela vesolja 18
4. SI NER GIS TI~ NA PO DO BA SVE TA Preden je prevladal razumski pogled na vesolje, nih ~e ni niti pomislil, da bi Zem lja lah ko bi la krog la. Okrog la Zem lja je prav za prav zrcalna slika ~love{kega razuma, ki pozna le pojave stvarjenja, obrnjene navzven, za notranje vzroke pa ne ka`e nikakr{nega zanimanja. ^e stoji{ na krogli, je tvoja pozornost usmerjena navzven. Ko si je ~lo vek za ~el pred stav lja ti Zem ljo kot krog lo, je se be po tis nil v kletko izklju~ne zunanjosti. O~i orja{kih teleskopov nenehno predirajo no~no nebo in nikjer ne najdejo ljudem sorodne du {e. Smo na tem, da bomo sredi mo~no obljudenega vesolja umrli od osamljenosti. Slika sveta, ki so jo prvobitne kulture ustvarile na podlagi izku {enj z bitjem Zemlje, je bila povsem druga~na. Znani slovenski mit o ribi Faroniki govori o Zemlji kot okrogli plo{ ~i, ki jo na svojem hrbtu nosi arhetipska riba. Zdravje ali izginotje `ivljenja na zemeljskem povr{ju je odvisno od tega, kar se dogaja v notranjosti Zemlje. Faronika o tem pravi:»^e bom jest z mo jim re pom vi la, ves svet po gub len bo! ^e se bom jest na hr bet zvr ni la, ves svet po top len bo!«@eno-ribo Faroniko lahko razumemo kot upodobitev Zemljine du {e, kot notranji jaz planeta, ki usmerja `ivljenjske procese in njihove spremembe na Zemljinem povr{ju. Sre ~a in nesre ~a bitij na povr{ju je odvisna od ugla- {enosti med namenom du {e in ritmi Zemljinega telesa. Prvobitne kulture niso brez razloga skrbno negovale odnos do Matere Zemlje, oblikovale kroge iz stoje ~ih kamnov, postavljale menhirje, slavile obrede V ~a su glo bo kih spre memb ne bi sme li {e na prej gle da ti na Zem ljo kot na brezdu{no, vase zaprto kroglo. Tudi nima smisla vra ~ati se k stari predstavi o Zemlji kot okrogli plo{ ~i. Ali bi obe predstavi o Zemlji lahko zdru`ili v smis lu si ner gi je? Ta ka mo` nost mo ra ob sta ja ti, saj ve so lje vse bu je mno- `ico razli~nih dimenzij. Vzemimo za novo sliko sveta {karjast model. Po eni strani segajo razse`nosti vesolja navzven proti medzvezdnemu prostoru, po drugi strani pa se raztezajo navznoter, torej k sredi{ ~u Zemlje. Pri tem se {irijo skozi ve~slojni podzemni svet, ki se izmika na {emu pogledu. Vesolje se {karjasto raz {irja navzven in tudi navznoter. Razli~na bitja in civilizacije naseljujejo tako dimenzije, ki se razpirajo v nebo, kot tudi plasti v prostoru Zemljine notranjosti, ki se na videz ~edalje bolj o`ijo. Pri tem je treba upo {tevati, da se prostor v Zemljini notranjosti, bolj ko se pribli`ujemo sredi{ ~u Zemlje, le na videz o`i. V resnici se prostor v Zemljini notranjosti ~edalje bolj {iri, ker gre za du {evne in duhovne dimenzije, ki pripadajo neomejenemu prostoru ve~nosti. Ob tej soodvisnosti se da podobo Zemlje kot okrogle plo{ ~e razlo`iti na nov na ~in. Plo{ ~at videz nastane, ker imamo opraviti s posameznimi pokrajinami na Zemljinem povr{ju, ki energijsko delujejo kot diskom podobne zaokro`ene enote. Vsaka enota (holon) Zemlje deluje kot ob ~utljiva opna, ki le`i na prese ~i{ ~u med zunanjimi in navznoter razprostirajo ~imi se vidiki univerzuma. Pri tem je vsak holon individualne narave in prispeva k celostnosti Zemlje posebno kvaliteto. Vsak posamezni holon Zemlje le`i na prese ~i{ ~u med»nebom«in»podzemljem«. Razse`nosti na {ega vesolja, ki segajo navzven in navznoter, se med seboj sporazumevajo skozi vsako diskasto opno Zemlje posebej in s tem pospe {ujejo ~udovito `ivljenje na Zemljinem povr{ju. ^ude` planeta Zemlje, ki duhu omogo ~a utele {anje v materiji, ne bi bil mogo~, ~e sile in informacije ne bi imele mo`nosti, da se iz notranjega vesolja skozi zemeljsko opno pretakajo v zunanje vesolje, in nasprotno. Ali tak {no predstavo o svetu lahko spravimo v sklad z okroglo obliko Zemlje? Seveda! Posamezne holografske Zemljine enote (diskaste opne) se dopolnjujejo, da bi na koncu sestavile megaopno, ki jo dojemamo kot zemeljsko kroglo. 19
5. SVE TO VI V ZEM LJI NI NOT RA NJOS TI Tra gi ka, ki jo je po vzro ~i la iz klju~ no ra zum sko za mi{ lje na po doba sve ta, je v tem, da lju di od vra ~a od Zem lje kot oseb ne ga bit ja. Na mes to da bi ~lo vek svoj ko rak usmer jal k vi ru `iv lje nja, k Zemlji ne mu sre di{ ~u, usmer ja mo svo jo po zor nost na vzven, k»hla du«fi zi~ne ga ve so lja. Zbe ri mo vsi sku paj to li ko po gu ma in se ta ko dol go upi raj mo na vi dez ni pre pri ~e val ni mo ~i ra zu ma, do kler ne bo mo za go to vi li gla su sr ca, in tu iciji, ena ko vred no mes to v sfe ri svo je za ves ti. As tro lo gi ja nam u~in ko vi to po ma ga spoz na ti glob lji po men zu na njega uni ver zu ma in do ume ti spo ro ~i lo po sa mez nih pla ne tov in zo di aka. Po dru gi stra ni se je v zad njih dveh de set let jih na no vo izob li ko va la geo manti ja, ve da, ki je spo sob na lju dem po ma ga ti pri nji ho vi vno vi~ ni po ve za vi z ve~ di men zi onal no Zem ljo. Gre za ve do, ki se uk var ja z vi tal no-ener gij skimi po lji in za zna va ener gij ska sre di{ ~a kra ji ne ter sfe re nje ne za ves ti. Dru ga na lo ga geo man ti je bi bi la, da bi nas, lju di, se zna ni la s sve to vi v Zem lji ni not ra njos ti, z ar he tip ski mi plast mi Zem lji ne za ves ti in ci vi li zaci ja mi, ki na se lju je jo not ra nje ve so lje Zem lji ne ga sre di{ ~a. Ob tem tr ~i mo na hu de pri dr` ke in blo ka de, ki ne ka te rim lju dem ne do vo li jo, da bi svo bod no u`i va li v no vi si ner gis ti~ ni sli ki sve ta. Pred vsem gre za pred sta vo o pek lu, ki naj bi ob sta jal v Zem lji ni not ra njos ti. Ra zum, pre ob le ~en v re li gi oz na ob la ~i la, ~lo ve ka stra {i, da naj bi bi lo sre di{ ~e Zem lje ne kak {en groz ljiv kraj, kjer se pla ~u je jo gre hi, stor je ni na Zem ljinem po vr{ ju. S tem se sve to ve v Zem lji ni not ra njos ti najst ro` je ta bu izi ra, hkra ti pa za sen ~i du{ ne raz se` nos ti Zem lje. Znan stve no mi{ lje nje je to groz lji vo sli ko pre sli ka lo v po do bo ni~ manj stra{ lji ve ga raz `ar je ne ga Zem lji ne ga jed ra. Za to nam lju dem ne osta ne dru ge ga, kot da se od vr ne mo od gnus ne ga Zem lji ne ga not ra nje ga sve ta in ver ja me mo zgolj v eks klu ziv no zu na njost ze melj ske ga sve ta. [e ne kaj be sed o po do bi pek la: ni ka kor ne `e lim za ni ka ti ob sto ja not ranjih sve tov, po treb nih za po smrt ne pre ob raz be. So o~a nje z res ni co brez vsa ke ilu zi je so di k pro ce su izob li ko va nja ce lost ne ga ~lo ve ka. Prak ti~ no gre za ob mo~ ja, ki omo go ~a jo po tek nuj nih po smrt nih pro ce sov. Vse kakor jih je mo go ~e naj ti tu di med plast mi Zem lji ne ga not ra nje ga uni verzu ma. Ome nje ni trik ra zu ma pa je v tem, da je ob mo~ ja po smrt ne pre ob razbe umes til v za vest raz li~ nih kul tur, ta ko da za kri va jo Zem ljo kot bit je. Za ni ka jo bo `an sko na ra vo nje ne ga jed ra in spre ob ra ~a jo lju be ~e bist vo not ra nje ga Zemljinega vesolja v grozljive podobe. Po drugi strani pa se ~edalje pogosteje soo~amo s sporo ~ili, ki o~itno izvirajo iz sfere zavesti Zemljinega sredi{ ~a. Naj na primer omenimo kroge v `itu, ki se vsako leto pojavljajo na poljih razli~nih de`el po svetu. Neznana mo~ prisili `itne bilke od znotraj, da se upognejo prav v skladu z dolo ~enim geometri~nim vzorcem. Simboli~na vsebina posameznih krogov v `itu in govorica njihove geometrije je o~itno sorodna razli~nim kulturam na Zemljinem povr{ju. Hkrati pa lahko v kozmi~nem iz`arevanju krogov v `itu prepoznamo izraz Zemljine zavesti oziroma njene du {e. Lahko domnevamo, da imamo v primeru krogov v `itu opraviti z inteligenco iz Zemljine notranjosti, ki deli podobne kulturne in civilizacijske izku{nje z nami, bivajo ~imi na povr{ju Zemlje, ~eprav domnevno obstaja na nekih drugih ravneh bivanja kot mi, utele {eni ljudje. Lahko govorimo o vzporednih civilizacijah, ki naseljujejo razli~ne plasti notranjega zemeljskega univerzuma. Z nami se sku {ajo sporazumevati v jeziku, ki ga poznamo iz svo jih iz ku {enj. Usoda krogov v `itu, teh ~udovitih sporo ~il iz sredi{ ~a Zemlje, sicer ni obremenjena s predstavami o peklu, ~eprav jim ni ni~ bolj prijazna. Kroge ponarejajo, da bi prikrili prvotno kakovost njihovih sporo ~il in zasejali dvom o njihovem resni~nem poreklu. O~itno se ljudje bojimo priznati glas iz Zemljine notranjosti. Natan~neje re ~e no, bo ji mo se, da bi se podr la sta ra eno stran ska pred sta va o sve tu, ki nas»varuje«pred modrostjo in ljubeznijo Zemljinih bitij. 20
Zu na nji sve to vi in sve to vi v Zem lji ni not ra njos ti 21