rvj//11 BHESTOV II I 5 I. I L.-< 1'--,1 1'---_.. LETNIK V 31. DECEMBRA 1971 STEVILKA 51 Z VECJIM OPTIMIZMOM,. Rt~Mwfe, Z nmi je zopet eno leto gospodrjenj. Dokoncni ohrcun, ki nm bo pokzl rezultte nsih prizdevnj, pride sele cez dv mesec, kljuh temu p lhko ze dnes govorimo 0 glvnih zncilnostih poslovnj v tern letu. Glvn zncilnost letosnjeg let je hil izredno nestbiln gospodrsk situcij, ki jo je spremljl rekordn inflcijsk stopnj. lnflcijsko nrsenje stroskov in cen je bilo prisotno v vsem svetovnem gospodrstvu, posehej ostro p v nsem jugoslovnskem prostoru, sj je hil tri do stirikrt vecj. Pogoji z gospodrjenje so hili torej izredno nesthilni in neugodni. Posehej velj to z tiste gospodrske orgnizcije, ki so usmerjene n zunnj trzise, sj tuj tciisc ne morejo priznti nseg nrscnj stroskov, kl so v svetovnem gospodrskem prostoru skorj rekordn. Nse podjetje, ki sodi med velike izvoznike, sj smo v Iesni pnogi njvecji izvoznik, je hilo ob teh dogjnjih vsekkor izredno prizdeto. Primerjv zcrtnih rezulttov z letosnje leto in doseieni rezultti se v glvnem pokrivjo. Dosegli homo zcrtn obseg izvoz z vee kot 4,1 milij. dolrjev, kr je v primerjvi z lnskim letom skorj podvojen rezultt. Zloge pohistv, ki so predstvljle veliko breme, smo odprodli. Pod plnirnimi rezultti je ostl e dino proizvodnj in to predvsem v Tovrni pohistv Cerknic, kr je posledic preusmeritve in no- / V N 0 V 0 LET 0 1972 vih progrmov, o cemer smo med letom veckrt govorili. Tudi drugi finncni rezultti se gibljejo v okviru plnirnih in, ce so ti rezultti se komj zdovoljivi, pomeni, d smo ze pri ncrtovnju Ietneg pln predvidevli tke skromne rezultte, ki so v glvnem posledic nestbilne gospodrske situcije dom in v tujini. Kj nm prins prihodnje leto in kj lhko prickujemo, je v tern trenutlru mord tezko konkretneje npovedti. Mednrodn denrn kriz je v teh dnevih v znku rzresevnj (devlvcij meriskeg dolrj in revlvcij nekterlh zhodnih vlut). Bil je tudi devlvcij nseg dinrj, niso p v tern trenutku znni drugi ukrepi zunnjetrgovinskeg reiim, tko d smo morli celo ustviti delo n sestnku finncneg ncrt z prihodnje leto. Zto ne morem zdj npovedti nic konkretneg, mpk govorim Ie v splosnih ohrisih. Gotovo je, d hodo v~e sile v gospodrskem in druibenem Zivljenju usmerjene v ndljnjo sthilizcijo nseg gospodrstv. Rcunti mormo s skrcenjem potrosnje v jugoslovnskem o kviru, s povecnjem nporov, d se uhlzi primnjkljj v nsi zunnji trgovini, to je s poveenjem izvoz nseg gospodrstv. s tern ciljem je hil tudi oprvljen devlvcij dinrj, ki nj hi postvil izvoz v holj stimultivne pogoje gospodrjenj. No, kot sem ie omenil, pockti mormo tudi druge ukrepe, ki morjo spremljti devlvcijo, d homo imeli cist odgovr. Nse podjetje je sledilo svoji izvozni usmerjenosti ves cs in tko ho tudi v prihodnjem letu. Vsi izvozni posli so v glvnem ze zkljuceni, li p so v teku rzgovori. Iz teg izhj, d so tudi n5e proizvodne kpcitete ze skorj v celoti zsedene. Z trenutno se proste kpcitete z prihodnje Ieto p menim, d ne bo nohene teive dohitl nrocil; prej nsprotno, homo v situciji, ko homo lhko oprvili smi izhor ponujenih izdelkov. S te strni gledm n prihodnje Ieto dokj optimisticno, sj je ns glvn nlog cimvec proizvjti, seved p tudi z njmnjsimi moinimi stroski. To nmrec poudrjm zto, ker smo imeli letos veckrt tefye s sestvo lnsirnih progrmov, kj dti v proizvodnjo, kr je imelo z posledico tudi nedosegnje proizvodnih plnov. S poveenjem izvoz bomo tudi mnj izpostvljeni restriktivni politikl n domcem trgu (zmnjsevnje potrosnje). Zto smtrm, d je uprviceno prickovnje, d bomo v prlhodnjem letu holje gospodrili kot smo letos in d homo uspeli v vecji meri izholjsli proizvodnjo predvsem v nslh finlnlh poslovnih enoth. N koncu hi zelel vsem clnom nseg kolektlv veliko uspeh in osehne srece v letu 1972. Jo!e Strle VSEM CLANOM DELOVNE SKUPNOSTI BRESTA IN OSTALIM OBCANOM ZELI- MO MNOGO DELOVNIH USPEHOV. IN SRECE V LETU 1972! -- ~~t~~l:,.:::h:~v~~~ Obzornik. Izsel bo n stirinjstih strneh. Vseg po m Zem je tu. zpisneg. Z vskogr nekj. Tu.di tisti, ki i cejo dzko v jjcu., bodo nekj nsu. NovoZetni potpu.ri ni izostz in tko je ns novozetn prilog postz ze konvencionzn. Znimivo, kko hitro se spremeni ime n eg Obzornik, ce mu. zmenjmo Ze eno crko. Tkoj pde z Zinije. Tko kot se je nm dogjzo med Zetom. Kr pogzejte! Predlnskim je biz Obzornik, Zni Obzobnik, Zet s Obnornik, prihodnje Zeto. _., brez skrbi, se je ostl rezerv, ki bo se kko prv prisz tu.di prihodnje Zeto. Ku.p grdiv p me opozrj se n nekj. Velik ns ze sode Zu.je pri csopisu., vedno bolj pos~j lst kolektiv. Tezko bi se mu odrekli, ceprv sem p tj tudi kksno hote li nehote zmizi. V endr ste teg krivi tu.di vi. Vbim vs k sodezovnju.! Ideje so nm prv tko dobrodosze. Seved nonimnosti tu.di n e gzsizo ne prenese. Vsem sodelvcem se zhvlju.jem z tru.d v letu. 1971 in zelim, d bi bilo sodelovnje se bolj plodno, predvsem p kretivno in kriticno tu.di v letu. 1972. N e gospodrjenje v letu. 1971 sicer ni bilo blestece, bilo p je dovozj dobr, d smo si u.stvrili osnovo z nse u.spesnejse gospodrjenje v prihodnje in predvsem z dvig nseg stndrd. Ce n i plni ne bodo podrti, bomo u.speli povecti osebne dohodke v podjetju. z njmnj 10 odstotkov. Vse sicer ni odvisno od ns, kot n primer stimu.ltivni izvozni rezim. V endr ostne pri izvozu. vsj u.pnje, d n slbse ne more iti. Cs bi ze bil, d nm investicij vrne vee, kot smo vnjo vlozili. Od zvzetosti posmeznik in cezotneg kolektiv je odvisno, li si homo lhko od rezli se vecji kos kru.h. V imenu. u.redniskeg odbor zelim v sem clnom dezovne sku.pnosti srecno novo 1972. Urednik,-. --... 1/ :.::;;:::::;;:;:-~-~11~---. Vsebin: USTAVNI AMANDMAJI SPRE JETI - VISOK OBISK NA BRE STU - RAZGOVORI S FIRMO MORSE - NAS NOVI ZASCIT NI ZNAK - GOVORIJO PRED SEDNIKI SVETOV - NOVO LETNA PRILOGA
2 BRESTOV OBZORHIK Ustvni mndmji sprejeti Poleg zveznih so sedj sprejeti tudi republi.ski ustvni mndmji, kr predstvlj velik premik v nsem politicnem sistemu. Med glvne cilje sodijo dolocil, d se v celotnem druibenem dogjnju uveljvi kot glvni kter delovni clovek. To je ncelo, ki je vredno odlocnih nporov, d se uveljvi v konkretnem Zivljenju. Pri ns se je nmrec prevec uveljvil prks, d se je zelo lhko zediniti 0 ncelih in jim dti visoko donece nslove, ko p je treb t ncel- izvjti v prksi, p se njveckrt zmesjo jeziki - kot v bjeslovnem Bbilonu. Ob vsem tem p je nekj prv gotovo jsno. Ustvni mndmji djejo delovnemu cloveku po liticnp in prvno momost, d se uveljvi kot glvni nosilec drui be: In 'tudi to, d se bo morl sm uveljviti, ker mu teg z gotovo nihce ne bo prinesel n krozni.ku. Sredstv z dosego te g im sm v obstojecem, lst nem in politicnem in tudi smouprvnem orgnizmu. Pri. tem je dolfnost in odgovornost vodilnih ~JleJ?.ih orgnov, d s sistemskiip.i,~e~uxfpnl ustvrijo resnicne.pogoj~'iii''trmo gospodrstvo, ker snio'se vsi. z tkeg odlocili. Jsno je tudi, d bi brez sistem skih resitev temeljnih problemov v gospodrstvu ostli ustvni mndmji v glvnem le Iep gesl. Zto mor biti ns ktivn pozornost usmerjen k tem pro blemom. ze ob sprejmnju zveznih, po sebno p se republiskih ustvnih dopolnil, se je ugotvljlo, d bo to terjlo velike spremembe v sednji splosni prksi nseg go spodrstv, ker je le-to pretezno centrlisticno orgnizirno. Pri rzprvh in ocenh o tem sem imel pogosto v mislih sed njo orgnizcijo BRESTA, se posebej p njegov sttut. Kdor je prebrl mndmje, lhko ugotovi, d Brestov sttut orgnizcijsko (smouprvno} v celoti, vsebinsko p pretemo ustrez z. htevm mndmjev, se posebej tistim dolocilom, ki se nnsjo n poslovne enote. ~isto n krtko si oglejmo gl vne zhteve tistih mndmjev, ki predvsem zdevjo»temeljno orgnizcijo zdruieneg del«, kr v primeru Brest predstvlj delvce poslovne enote in kj je njihov neodtujljiv prvic: 1. sm". odloc o pripdnosti li odcepitvi od orgnizcije zdru zeneg del (podjetj), 2. poslovn smostojnost n osnovi trznih odnosov do vseh prtnerjev, 3. smostojno plnirnje vseb poslovnih smeri in kcij, 4. smostojno ustvrjnje in rzpolgnje s celotnim dohodkom, 5. smostojno oblikuje delit ven rzmerj v okviru smouprvnih sporzumov, 6. smostojno odloe in odgo vr.i" z investicijske nlozbe, 7. smostojno odloc o vlg nju sredstev n rvni podjetj, 8. po smouprvno dogovorjenih merilih izloc sredstv z skupne potrebe delvcev podjetj, 9. smostojno in enkoprvno n podlgi vzjemnih interesov odloc o vseh nlozbh kpitl in drugih poslovnih kcijh n rvni podjetj, 10. k temu je dodti se sprejeto >>Resolucijo o kdrovski poll tikiu, ktere en izmed glvnih zhtev je zgotoviti»selektivno kdrovsko politiko n vseh rv neh in uveljviti odgovomost t ko smouprvnih teles, delvcev, sc posebej p strokovnih kdrov in sluib«. 11. Vse zhteve ustvnih mn dmjev z oprvljnje dejvno sti n rvni podjetj p bi lhko strnili v eno smo dolocilo: vs ktivnost zdruieneg podjetj se lhko odvij le n podlgi smo stojnih odlocitev, dogovorov in s mouprvnih sporzumov poslov. nih enot - nvzven p se z dru zbenim dogovrjnjem. ~e nsproti tem dolocilom pri merjmo sttut Brest, ugotovi mo: (vezno po ze nvedenih tockh) d 1. te smostojnosti poslov nih enot v sttutu ni; d 2. v sttutu je poslovn e not dokj jsno opredeljen kot orgnizcij zdruieneg podjetj (cl. lg, 11 in 83}; d 3. plnirnje je v sttutu (cl. 58} in prksi prvilno zstv ljeno, Ie d nj bi po novem n primer centrlni delvski svet n mesto sprejemnj plnov le po trjevl smouprvne plnske do govore med poslovnimi enotmi; d 4. rzpolgnje s celotnim dohodkom poslovne enote je do loceno (cl. 83 in 84}, kot je predvideno z ustvnimi mndmji; d 5. tudi to smostojnost po slovne enote doloc cl. 84, vendt nj bi verjetno vsk poslovn enot imel svoj prvilnik o de- litvi dohodk in osebnih dohodkov, medtem ko nj bi bil prvil nik o ncelih delitve n rvni podjetj zmenjn s smouprvnim sporzumom o tej dejvnosti. T oblik bo veljl verjetno tudi z ostle prvilnike n rvni podjetj. d 6. lzbor in odlocitve z in vesticije je v sttutu prevec vezn n centrlne orgne, ceprv je v cl. 84 odgovornost poslovne enote z te nlozbe jsn. Njbl""ie bo treb dolociti, d se investicijsk politik (pred vsem cl. 104, 105, 108 in 109) oblikujc v z to posebnem smou prvnem dogovoru med poslovnimi enotmi. d 7. ~I. 92 doloe vzpostvitev kreditneg skld, s elmer je v podjetju celotno rzpolgnje s kpitlom podvdeno v celoti le orgnom uprvljnj. T skld je uprvicen tudi v novih pogojih, ker se v njeg med drugimi (do govorjenimi) stekjo sredstv, ki niso vedno rezultt opredmeteneg del. d 8. Z potrebe skupnih strokovnih sluib sttut v cl. 15, 87, 89 in 97 v glvnem doloc ustrezno orgnizcijo in tudi prvilno funkcionlnost v pogojih orgni zcije zdruieneg podjetj skld no z mndmji. D bi se dosegl vecj poveznost med poslov jem ne bo problem, sj je bil proces osmosvjnj poslovnih e not sprozen ze pred desetimi leti. Prv oficieln smostojnost je bi I uveljvljen let 1962 in se je postopno krepil vse do sprejetj noveg sttut v lnskem letu. Vzrok z tk proces je bil ze t krt spoznnje, d se lhko do seiejo njoptimlnejsi rezultti ce je cim sirsi krog clnov kolektiv ktivno vkljucen v poslovno dogjnje n podlgi vse bolj jsneg lstneg rcun. To je po mojem globokem prepricnju glvni rzlog, d so de lovni kolektivi prv v tem deset letju dosegli izjemne poslovne rezultte: dosegli so stopnjo nj vecjeg proizvjlc in tudi nj vecjeg izvoznik pohistv v dr zvi, dosegli povsod priznno nl visjo mrko kvlitete pohistv in se poleg nekj sorodnih podjetij po svojem slovesu uvrstili v sm vrh ncionlne pohistvene proiz vodnje. Pcsledic teg vzpon je bil tudi stiri in pol milijrdn nlozb v modernizcijo, 1969-1970 let), ki je prkticno zbri sl stre kpcitete in jih zmenjl z njmodernejso tehnologi jo, ki po moji oceni (in ne smo po moji) omogoc pri sednjem stevilu zposlenih v stirih letih doseci podvojitev sednjeg ob seg proizvodnje. Rekonstrukcij Visok obisk n Brestu 21. decembr je nse podjetje obiskl podpredsednik sovjetske vlde in predsednik plnske ko.misije - GOSPLANA tovris Bjbkov. Visokeg gost iz Sovjetske zveze in njegove sodelvce je spremljl predsednik Iz. vrsneg svet Slovenije tov. Stne Kvcic s se nekterimi sodelvci. Prisoten je bil tudi generlni direktor Slovenijles tov. Anton Petkovsek in drugi. Visoke goste so pred vhodom v Tovrno pohistv Cerknic sprejeli glvni direktor tov. Joze Strle, predsednik obcine Cerknic tov. Frn.c inz. Zormn in dru gi predstvniki Brest. Gostje so si z velikim znimmnjem ogledli tovrno pohistv in se zelo pohvlno izrzili o smem prccesu proizvodnje, p tudi o orgnizciji in delovni disciplini v tovrni. Po ogledu Slon pohistv se je podpredsednik tov. Bjbkov zniml z momosti vecje izmenjve n podrocju dobv pohistv z Sovjetsko zvezo in z uvoz sov jetskih surovin v Jugoslvijo. lstocsno so gostje iz Sovjetske zveze postvili vprsnje, li lhko jugoslovnsk ozirom slo vensk industrij sodeluje pri rekonstrukciji ozirom izgrdnji pohistvenih kpcitet v Sovjetski zvezi. Generlni direktor Slovenijles je odgovril, d je tksno sodelovnje mogoce in seved tu di z.zeleno. Po krjsi izmenjvi mnenj, obojestrnskih zelj z povecnje medsebojnih trgovsko gospodrskih stikov smo se od vi sokih sovjetskih in slovenskih go stov poslovili s prijetnim obcutkom, d BREST vse bolj postj dobro znn dom, p tudi v svetu. Seved si homo prizdevli, d homo pridobljen ugled se utrjevli in sirili tudi v prihodnje. F. Turk N poslovnih rzgovorih je podpredsednik sovjetske vlde Bjbkov izrzil zeljo po vecjih gospodrskih stikih Gost iz SZ si je z znimnjem ogledl proizvodnjo nimi enottni in skupnimi stro kovnimi sluibmi, bi bilo verjetno koristno, d bi vsk poslovn enot delegirl v smouprvnl orgn skupnih strokovnih sluib tudi po eneg svojeg delegt. d 9. V sttutu so sicer dolocene prcilne oblike smouprvnih dogovorov. Vendr je prv v tern bistvo novih odnosov med poslovnimi enottni n eni in vse mi drugimi orgniztni n drugi strni, ki nj se urejjo le z rznimi oblikmi dogovorov. Zto bo treb to obliko v sttutu rz sirlti n vse omenjene odnose. d 10. N podrocju kdrovske politike in selektivnosti ter odgovornosti sednji sttut povsem omogo~. in nlg momosti z intervencije. lnstrumentl kot so: sprejemnje in rzvrscnje n de lo, nliticn ocen delovnih mest, osebno ocenjevnje stro kovneg kdr, predvsem p se sirok sistem pro.zenj zupnice, po mojem povsem zdostujejo tudi z ucinkovite posege. To omenjm s svojim mnenjem zto, ker sem brl v nekem clnku v Brestovem obzorniku, d n Brestu m. moinosti z >prepo trebno kdrovsko selekcijo.«seved sene spuscm v oceno, ce se v prksi ti kdrovski predpisi dosledno izvjjo - kr seved velj tudi z drug sttutrn dolocil. S tem pisnjem sem zelelle SO ociti njbolj zncilne posebnosti ustvnih mndmjev s podrocj druibeno-ekonomskih odnosov z vsebino sttut in sicer lzjeg rzumevnj n poenostvljen, kot recemo politicen, ne prvnis ko strokoven ncin. Prilgoditev Brest novim U stvnim mndmjem po moje bil oprvljen pet minut pred dvnjsto, sj bi dnes t opre m stl se enkrt toliko glede n cene uvoz in notrnjo infl. cijo ter devlvcijo. Teive, ki ob tem nstopjo, so v glvnem normlne. Ob tko globokem rekonstrukcijskem pose gu rbi rzviti svet leto dni z normlizcijo proizvodnje, finn cni problemi imjo glvno korenino v ddvni nelikvidnosti, pre tekle zloge "() preteino, ker je lnsk recesij v ZDA povzrocil nd milijrdo mnj odvzem bl g. D se rzumemo. Ne oprvi cujem stvri, ker trdim, d so poslovn nihnj sestvni in objek tivni pojv trineg gospodrstv, d se homo tudi v prihodnje z. ostreno srecevli s problemi, nj si bo finncnimi, p konjuktumim~ ter progrmskimi in kdrov skimi ter podobnimi. Gre z to, d se ob tem ne zpd mlodus ju; nsprotno, d se s temi zkonitostmi v podjetniski strtegiji rcun, d smo relisticno do krj mobilni in d se strokovno poglobljeno nlizir ter ugotvlj gibnje in temje glvnib. po slovnih smeri (mrketing). To je posebno v.zno tudi zto, ker je ze nekj cs opzen trzno fi. nncni nemir tudi v vsem zbodnem svetu. In kljub temu, ceprv se mord sli.si cudno, je ze sedj zceti zstvljti tnisli n nove investicijske podvige, ce boce BREST obdl""iti prednost v teh nologiji in s tem urvnoteiiti progrm ter izboljsti poslovne dosezke. To je poleg orgnizcij skih in kdrovskih problemov, ki so stlno prisotni, potrebno, ker tehnologij v tej dejvnosti z Konec n 3. strni
K BRESTOV OBZORMIK 3 Proizvodni progrm z prvo Cetrtletje 1972. let N plnski konferenci, ki je bi I 10. decmbr, so rzprvljli o proizvodnem progrmu z prvo ~etrtletje prihodnjeg let. Z td mesece vnprej, tko kot je dolo~eno s sistemom nove priprve lnsirnih plnov. N konferen ci so sodelovli plnerji ozirom eft tebnicne priprve iz poslov nib enot, odgovorni iz prodjne slufbe, mrketing, tebnicn slui b in referent z koopercije. N konferenco niso pri li iz nbv ne slufbe in Tovme ivemib plosc Cerlmic. Vzrokov z izostnek ni. Progrm z prvo eetrtletje je bil obrvnvn Ioceno po poslov nih enoth, vendr tko, d so se vpr nj koopercij surovine re evl sproti v internem, p tu di v ekstemem plnu nbve su rovin li koopercije. Tovrn pohistv Cerknic u gotvlj, d je pln v prvlh os mih mesecih prihodnjeg let t ko poln nrocil, d bo te:iko z dovoljevti vse dogovore. Trdi, d pri zkljucevnju dogovorov ne delmo nobenih nliz o prostib kpcltetb. Nkzn je torej problem, ki je dolgorocnejsi kot trimesecni pln, vendr je t problem prisoten ze V prvem tro mesecju prihodnjeg let. Res je tko, vendr osebno menim, d je njveeje vprsnje prv v od nosu med izvozom in domcim trgom in d je slednji v prvem tromesecju problemtieen pred vsem iz dveh vidikov, prvic, ker bo z domci trg komj tretjin kpcitet in drugic, ker s tern ni zgotovljen relizcij izdelkov druge poslovne enote (stoli). Spri jzniti se mormo z dejstvom, potrebno p je, d bi n podroc ju prodje dosegli ugodnejse rnimje, to je podljsnje do bvhlh rokov nekterim tujim kupcem. Konferenc je dolocil pln vtekvnj izdelkov v proizvod njo, p tudi pln izpolnjevnj. Kot nujnost se je pokzlo cim prej izdelti vecjo kolicino jedil niskih miz, ce ze omr ne moreroo nuditl trgu; stole p je treb prodti li p prekiniti s stoli Lyving. Boljs in bolj perspektiv n je t re itev. Tksne re itve so dlec od mrketinske politike, ki smo jo sprejeli, jo slbo uresnicujemo. lzdelek, ki je n visku prodje, preprosto izlocimo? Tudi Tovm pohistv Mrti njk je definirl svoj pln, ne rdeno je ostlo le podrocje t petnistv, kr p je treb resiti v njkrjsem csu. Z nekj ze skienjenih nrocil tovm ni zinteresirn. Krepk obcutek imm, d je tovrni potrebn pomoc pri priprvi plnov in pri izrcunu kpcitet. Mnogo se je rzprvljlo tudi o cenh surovin z izdelvo miznih pod nofij. V mrcu tovrn npoveduje proizvodnjo kotnih klopi kot noveg izdelk. Tovrn pohi tv Stri trg bo proizvjl le Vego-60, vendr del tudi v bell brvi. Vego-55 bodo le kompletirli zrdi odprodje Iz del niiih oblikovlcev dolocenib elementov, ki so se n zlogi iz teg progrm. Tovrn lesnih izdelkov Stri trg nim deftnirneg progrm niti v primrni niti v finlni pro izvodnji. Nere eno je vpr!inje sedeinib ogrodij, dokier ni defi nirn pln tpetnistv v TovrnJ pohistv Mrtinjk. Tovm ivernib plosc Cerknic bo po izjvi predstvnik prod je ndljevl s stndrdno proizvodnjo. Nmenom nisem omenil stevilcnih podtkov in obsirne rz. prve, ki se je rzpletl ob vs kern problemu, zlsti p tedj, ko so plnerji ugotovili, d se nrocil sprejemjo brez vnprejsnjlh nliz prostih kpcitet. Stevilcni podtki morjo dobi ti svoj odrz v plnih, v doku mentu, ki mor postti osnov z rzprvo v orgnih uprvljnj in osnov z opertivno izpolnje vnje nlog. Potem, ko smo defi. nirli plne vtekvnj v proiz vodnjo in izgotovitve, imenovli izdelke, postvili kolicine in termine, je vee kot jsno, d se je treb tkoj lotiti izdelve druglh plnov. Z primer vzemimo pln prodje n domcem trgu. Inven turn zlog in z domci trg n menjen kolicin iz plnov je os nov z t pln. Nprvimo g, r~delimo g po mesecib, po re gijh, po rokib. Ukrepjmo, d bo trii!ice zdovoljno. Ali pln propgnde. Nic vee bstrktneg ponujnj blg ki g nil KoliCine so tu! Izcrp~jmo t pln z vse ktivnosti. Tko bi lhko n!itevl z vskeg, z vsko sluibo. Tu je n bv in njen politik, tu je trnsport in njegov problemtik! Res, siroko podrocje. lgr, ki z gotvlj uspeh. Le igrtl mor mo po prvilih te igre - sreco - ne n kjti gre zres! D. Trotovsek Nov ncin v oblikovnju lnsirnih plnov S stbilizcijskim progrmom podjetj smo med drugimi nlogmi sprejeli tudi ncelo, d je treb tudi n podrocju opertivneg plnirnj zceti z obrvn vnjem lnsirnih plnov drugce, kot smo delli to doslej. Pred vsem smo poudrili, d ti plni niso smo stvr dveh li treh odgovornih iz prodjne sluzbe ter poslovne enote, p,c p, d je tre b pln obrvnvti iz nbvneg, koopercijskeg, tehnolo~ke g ekonomskeg, prodjneg in proizvodneg vidik. Tko lhko zgotovimo delov nje in odgovomost vseh sluib. pri izpolnjevnju teh plnov, ozirom le-ti tko postvljeni plni so istoesno tudi osnov z sestvo rzlicnih delovnih plnov, p nj si bo finncneg, prodjileg, ko opercijskeg, nbvneg in kon trolneg. Ce bi rzvili n tej osnovi ~e ostle plne, potem bi z. gotovi uskljeno orgnizcijo, delovnj njmnj tri mesece V nprej. Pri dosednjem oblikoynju plnov ni bilo enotneg obrvn vnj, celo tko dlec je pri~lo, d je en izmed poslovnih enot z nrocil mteril, polizdelkov in proizvodnjo uporbljl fi ncni pln, ki p je bil postvljen brez trzne osnove. In rezultt: ne prodn zlog po finncnem pl nu proizvedenih izdelkov. D, v neredu je mogoc tudi tksn neprvilnost. Se nekj je, n kr bo novi n cin obrvnvnj lnsirnih pl nov imel znten vpliv. Do sedj smo njveekrt govorili o plnih vtekvnj iz. delkov v proizvodnjo in mnj o izgotovitvi izdelkov. Zks nitve zdj teg, zdj drugeg izdelk so sle mimo ns pogosto, ne d bi jib zznli, njvec gl sov so djli prodjlci, ki so trgu blgo obljubljli, blg p ni in ni bilo iz proizvodnje. Le po kpljich je kdo p kdo izvedel z. vzroke tkih zostjnj. Pre pncn sem, d bo mesecn pln sk konferenc, ki je sedj po stvljen n vsk deseti dn v mesecu, temu nprvil konec, li vsj v celoti pokzl vzroke z zostnke; ce le-ti ne bodo ze v kli odstrnjeni prek odgovornih sluib, ki nstopjo v tej igri, k t.ere prvil p se vcsih premlo zvedmo. Tretje vpr nje, ki je po mne nju plnerjev iz poslovnih enot izredno vino, je v tern, d bo enkrt konec tudi teg, d bi sm direktor poslovne enote sklepl skupj s prodjo prodjne pogodbe, ne d bi se menil z proste kpcitete, e mnj p z roke mofne izgotovitve. Nekdo je n plnski konferenci dejl:»sj bi n~i direktorji morli imeti po vee glv kot zmji, ce bocejo vse smi nrediti. Mnogokrt p se zgodi, d ve nekj direktor, nekj plner, ob skupj p nic in problemi so tu.«z drugimi besedmi, zcenjmo kcijo z spostovnje plnov, rokov in so lidnosti v poslovnju. Mord p tudi z delitvijo del, s tern p tudi odgovomosti, pri ns nismo povsem n cistern. D je stnje tko, nm pove vee primerov z zdnje plnske konference, ko so plnerji, ne d bi vedeli z prodjne rn.zmje, li z roke do bv, preprosto ostli odpr tih ust, ko jim je prodjni referent n ~tevl prodjne pogodbe, kterih p v njihovih plnih lnsirnj ni bilo. Zto toliko slbe volje in tudi prepirov, kcij vrt n~ nos, zto lsje sivijo. USTAVNI AMANDMAJI SPREJETI Ndljevnje z 2. strni str nekko v treh do petih letib. Menim, d bo prv ob tkem konkretnem in splo!inem stnju stvri uveljvljnje ustvnih mndmjev zelo velik spodbud z ktivirnje vseh clnov ko lektivov po poslovnih enotb in Brest kot celote, kr nedvomno predstvlj temeljno jmstvo z dosegnje optimlnih poslovnih rezulttov. Ker to pisem pred novim letom, pridruiujem k temu clnku svojo iskreno zeljo celotnemu kolektivu, d bi ob zdovoljstvu osvjl njboljse delovne dosez ke. Joze Lesr t Sedezn grnitur SABINA Kko homo v prihodnje re~evli to problemtiko? Zelo pre prosto je to, smo podrediti se mormo igri in se odreci smovolji posmeznikov. V prihodnje homo vske tri mesece, deseteg dne v mesecu postvili z tri me sece vnprej pln vtekvnj iz.. delkov v proizvodnjo, se dogovo rili z kcije nbv, finnc, koopercije in postvili pln izgoto vitve izdelkov. Tko homo nd ljevli iz mesec v mesec, pred nmi p bo nenehno pln z tri mesece vnprej, ne mnj ne vee. Pri oblikovnju pln z mesec dni vnprej homo obrvnvli tu di izpolnitev pretekleg mesec. Anlitski prikz vzrokov z od stopnj od pln mor biti edi n metod z oprvicevnje od stopnj od plnov. Slej ko prej bodo morle tudi' posmezne sluzbe izdelti svoje plne, ki bodo temeljili n tem ski priprvi. Poleg trimesecnih plnov p bo s skrbjo in odgovornostjo mrketing in prodjne sluzbe s so glsjem poslovnih enot ostj) pln z dlj ~e obdobje predvsem zto, d bi zgotovili. kpcitete glede n dolgorocnejse pogodbe v osvjnju novih izdelkov. Lnsirni plni, kot jib rdi i menujemo, p se v obrvnv n~m obdohj~~e morejo vee spre minjti. E vzrok je lhko le vi j sil, k~ p je ze drugo po drocje rzmi~ljnj. Verj~tno so to zcetki in nj mnjs mer zbtevnosti v kvli tetni priprvi plnov. V prihod nje bo treb tem ptliskim elementom pridodti ~e vrsto dru gih, tko d bo sistem res zgotvljl eksktilost plnirnj in mofnost z konkretno upotbo v prksi. Veliko del ns 'se ck. J14.ord je to le kpljic njl. :predk n tern podrocju. Sist emu Je treb pomgti, g I>Odpirti in g vzeti z.svojeg. Stbiliz cijski progrm je to postvil.pred ns. In ce iz teg pln vzmemq smo t del, potem smo.veliko storil~. D. Trotov~ek Rzgovori -s Letos je, kot kze., izjemno le to n vsej crti. Tudi posfovne nvde se spreminjjo, ceprv so bile utecene ze vrsto let. Obicj no ns je prezident Morse obiskl koncem septembr li v zcetku novembr, letos p je obisk od lozil n december, poleg teg p ni prisel v Jugoslvijo, mpk s mo do Priz. D je odlozil obisk n december, je rzumljivo, ker je rvno v csu predvideneg O bisk predsednik Nixon objvil ukrep o povecni desetodstotni uvozni crini z vse blgo, ki g uv.zjo v Zc:lruZene drlve Arne rike. Firm Morse se je tko cez noe zn l v drugcnem poloz. ju, ker prkticno uv.z vse k binete iz Jugoslvije, grmofone iz Anglije, rdijske prte p iz Jponske. Zkj ni hotel obiskti Jugosl vije kot obicjno, nm ni znno. To so sicer obrobne stvri, sj ns bolj znim pose!, ki g im mo s firmo Morse. Reci mo rm, d odnosi s firmo Morse v zd njem csu niso njboljsi, n rz. govorih v Prizu p so se se z ostrili. Rzlike v pogledih n pose! so zelo velike. Nse s tli~ce je, d to ni obicjni kupoprodjni rim, temvec globok koope rcijsk povezv in skupen poslovni interes. Zto firmi Morse, zlsti p predstvni~tvu Export drv v New Yorku in Exportdr vu v Zgrebu ne more biti vse eno, li smo mi v poslu zdovolj ni li ne. Zno je, d ns je ln ski izpd v nrocilih mocno pri zdel, ker je sovpdl s tez.v mi, ki so se pojvile n domcem trgu. Zto smo iskli nov trzi ~c in druge kupce. Pri osvjnju novih progrmov so se pojvile nektere tezve, zto smo zceli nekoliko spremi njti dobvne roke. Inflcijsk ' gibnj zcmj$ nekj let v Jugoslviji so pose! z glsbenimi o mricmi pripeljl v slepo uli, co.. Zto se je ekonomski polozj tovrne poslbsl in ce smo ho teli iz slepe ul.ic~, ~mo morli pr votni progrm nekoliko poprviti. To p je pripeljlo do teg, d smo z dobvmi nekoliko v zostnku in d smo zelene do bvne roke z leto 1972 podl]s li z tri mesece..... Gospod Morse, predvsem p predstvttik Exportdrv, st skle pl drugce, ker jim predstv niki iz Zgreb niso uspeli dovolj pojsniti prvih vzrokov z te spremembe. Zrdi vseg. teg so prisli rz. govori v slepo ulico; iz ktere o sebno ne vidim i4bod. Ns zhtev po korekciji cen je trdn, zto nismo pristli n nikkrsno povecnje kolicin, dokler se ne uredi t problem Gospod Morse p - nsprotnoztrjuje, d ne more pleti vee, ker g je mocno prizdelo deset: odstotno povecnje uvoznih crin. Kko bodo pogjnj tekl v mrcu, ~e ne vern, osebno p sem, kr zdev prihodnji rzvoj posl, velik pesimi'st. T. Kebe ~ ~-- - - -------
--~~- - -- - -- 4 BRESTOV OBZORNIK Sporzumevmo. se o delitvi dobodk V dneh, ko nstj zdnj ~tevilk n~eg glsil v leto~njem letu, sprejemmo v podjetju splo~ni kt, ki g vskokrt zno. v pretehtvmo s posebno pozornostjo. Gre z sporzum o delitvi dohodk in osebnih dohodkov, ki g bodo sklenile n~e po slovne enote. Poleg predpisov in smouprvneg sporzum lesne industrije Slovenije je temeljno izhodisce sporzum ~e orgnizcijsk po vezv BRESTA ozirom njegovih poslovnih enot, kkrsn se je izoblikovl v preteklih letih. V celoti p prevev sporzum temeljno ncelo - nj bo gospodrjenje v podjetju tk, d bo zgotvljlo uskljeno nr~cnje reprodukcije in stndrd zposlenih. Njvidnej~ novost so interni klkultivni osebni dohodki. To so osebni dohodki, ki predstvlj - rzdelitev obveznosti med po slovnimi enotmi, - delilno rzmerje z delitev O stnk neto dohodk n osebne dohodke iz poslovne uspesnosti in n dobicek, - delez poslovne enote z po kritje skupnih obveznosti podjetj, - minimlno kumulcijo po slovne enote. Letni pln bo tk dobil jsnej so vlogo v vskoletnem sporzumevnju. Postopek z sprejem bo sicer predpisn s posebnim sp rzumom, ki bo uredil vpr~nj orgnizcijske povezve, vendr ze sedj lhko ugotvljmo, d bo sprejemnje letneg pln >>velik dogodek«v podjetju. Osebni dohodki posmeznik so po novem, kot smo videli, rz deljeni n dv del: n klkul tivne osebne dohodke in n osebne dohodke iz poslovne uspe~- Poleg omenjenih rednih oseb nih dohodkov predvidev predlog sporzum ~e nslednje oblike O sebnih dohodkov ozirom pre jemkov: - dodtke z delo v posebnih pogojih, od 25 odstotkov do 50 odstotkov, - osebne dohodke z delo v eno th pozrne obrmbe, - ndomestil, - regrese, - odprvnino, - posmrtnino in - ngrde ozirom posebno u godnost z strejse li izcrp ne delvce. Vse povedno je seved le ~e predlog, ki je bil dn v jvno rzprvo. Komisije poslovnih e not z uskljevnje pripomb jvne rzprve bodo priprvile dokoncni :gredlog in g posredo vle delvskim svetom poslovnih enot, d g bodo obrvnvli in N decembrski seji so clni centrlneg delvskeg svet rzprvljli o sporzumu o delltvi dohodk in osebnih dobodkov ter o stbillzcijskem progrmu jo stro~ek ziveg del in se izr cunjo z vsko poslovno enoto po enkem postopku. Kot podi g z izrcun sluiijo poprecni o sebni dohodki, ki so bill v obr cunskem obdobju preteklih ~estih mesecev izpleni n zposleneg v lesni industriji v Sloveniji.. Ce posmezn poslovn enot ne doseze tko dolocenih oklkulir nih osebnih dohodkov, se le-ti pokrivjo iz dobick drugih poslovnih enot po ncelu solidrnosti. D ne bi tk ncin delovl destimultivno, so v sporzumu predvidene tudi posledice v obliki obvezne sn::~ci ie, rzresitve orgnov uprvljnj in celo interne prisilne uprve z dobo eneg let. Po h;plcilu klkultivnih oseb nih dohodkov in pokritju vseh ob veznosti poslovn enot rzdeli ostnek neto dohodk n osebne dohodke iz poslovne uspesnosti in n dobicek (n sklde). Ko lik~ni del bo rzdelil z osebne dohodke in kolik~ni del n sklde, nj odloc poslovn enot sm. Pri tern je potrebno upostevti predvsem produktivnost del, potrebe po rzsirjeni reproduk ciji, potrebe dru.zbeneg stndr d in izobr:zevnj, ter seved dolocil smouprvneg sporzu. rn lesne industrije SR Slovenije. Poseben pomen letneg pln bo s sporzumom se poudrjen, sj se bodo z njim med drugimi dolocle nslednje pomembne z. deve: - vi~in prispevkov J?OSlovnih e not z poslovnje skupnih strokovnih sluzb, - mortizcijsk stopnj, sprejemli v enkem besedilu predvidom 30. decembr. Tk bomo pred novim letom ze vedeli, li poslovne enote soglsjo s predlgnim ncinom delitve li p bo potrebno znov novih dogovrjnj med vsemi delovnimi skupnostmi nseg podjetj. 0 tern bomo pisli v prihodnji stevilki. Z. Zbukovec Vecj prizdevnost bo rodil vecje sdove Izpolnjevnje WWUcij&U, ttegfe81h~ Sredi leto~ojeg let smo sprejeu stbilizcijski progrm pod jetj. Le-teg so sestvljli pogl vitni ukrepi, ki so sestvni del u resnicevnj n5ih ocrtov ter del vskdnjih prizdevnj z vecje delovne rezultte. Ko dnes ugotvljrno, kko srno vse te nloge in ukrepe iz. polnjevli, Ihko zkijucimo, d srno v petih rnesecih drugeg pol letj dosegli ncrt proizvodnje s 85 odstotki in prodje z 89 od stotki. Koncni rezultt n5ih n porov v II. poletju nm bo znn ob zkijucku let. Tkrt bomo tudi lhko ugotovili, li smo v primerjvi s pretekiirn obdobjem povecl.i produktivnost, ekono micoost in rentbilnost z toliko, kot smo si zstvili. Z dolocitvijo odgovornih nosucev z posmezne ukrepe smo dosegli to, d se je vecin zstv ljenih ukrepov ze uresnicil, prv tko p so v inforrnciji o izpol njevnju stbilizcijskeg progr rn, ki jo je obrvnv1 centrjni delvski svet, nkzne tudi moz nosti z izpolnitev tistih nlog, ki so se pred nmi. V tern sestvku je te:zko podrobno opisti vse oprvljene nloge, zto se born O rneju smo n nektere: - priprvljen je ncrt z prihod nje leto; - lnsirni ocrti se mesecno do polnjujejo ob sodelovnju vseh poslovnib enot in ustrez nih strokovnib sluib; - povecn je ktivnost mrketing; - v II. polletju je dosezen rekor den obseg izvoz; - izbolj~n je plciln sposob nost; - zrnnj~no je stnje zlog gotovib izdelkov; - investicije se gibljejo v okviru ncrt, prv tko investicijsko vzdrievnje, stroski reklrnf in propgnde; - zostren je odgovornost z stro~ke n vseh stroskovnih mestih in pri vseh izdelkih; - intenzivno priprvljmo pro jektivni rzvoj podjetj... V tern csu zelo ktivno nd ljujemo z grditvijo n.seg siste rn uprvljnj, sj smo rvno v teb dneh obrvnvli in spreje mli smouprvni sporzum o obllkovnju dohdk ter o delit vi dohdk in osebnih dohodkov, Nedvomno bo t sporzum pri pomogel k dejnskemu smou prvnernu polozju delvcev in k izbolj~nju medsebojnih odnosov v poslovnih enoth, p tudl v skupnosti podjetj. Ko je ceotrlni delvski svet rzprvljl o izpolnjevnju st bilizcijskeg progrm, je po novno poudril odgovornost no silcev posmeznib ukrepov ozlro. m nlog. Pri obrvnvi zkljucneg rcun bo znov obrvn vl. izpolnjevnje stbilizcijske g progrm in ocenil, kko so ti ukrepi progrm uresniceni. Ob sprejemnju letneg ncrt bo mo morli znov pregledti, k tere nove ukrepe mormo uresniciti, d homo dosegli postvljene cilje. Mislim, d immo z to vse pogoje in d je tudi vecin clnov n~e delovne skupnosti priprvljen, d ncrt z prihodnje leto z vsemi potreboimi ukrepi tudi urednistvo. J. Hren Bomo kos nlogm? Vsem nm je ze znno, d le tosnje let ni rodilo sdov, kot smo optimisticno prickovli n zcetku let 1971. Prv tko vprsnje se nm zstvlj z leto 1972. Vsem nm mor biti jsno, d se bo treb krepko spoprijeti s tezvmi n slehernem delovnem mestu, ce hocemo, d ns ne bo dr:zlo z vrt in d ne bomo imeli zveznih rok. Ne bi smeli ugotvljti, d ni teg li oneg mteril, kjti proizvodnj im svoje zhteve, p tudi svoje odgovornosti. Teg nj se zvedjo tudi vse sluzbe, ki so prv tko clen proizvodnje. Upnje je, d bo slo n bolje. S tern mislim n proizvodni progrm, ki je nekko prilgojen nsi proizvodnji. Gotovo je, d ni vse proizvodni progrm, d je se mnogo drugih vznih vprsnj, ki jib ne bi smell prezreti in prepustiti stihiji in se zdovoljiti smo z besedmi. S tko prkso bi morli enkrt z vselej prenehti. Kdj bomo to dockli, p z enkrt se ne vem. Predvsem je treb gledti n finncno moe. Finncn moe p se doseg s pmetnim gospodrjenjem, z drugo besedo, cim vee proizvjti. Tk homo ren tbilni in ljudje bodo zdovoljni, sj je cilj ns vseh, d bi bil v letu 1972 njnizji osebni dohodek 1000 dinrjev, z kr se zvzem tudi sindikln orgnizcij. Z to so moznosti, te mo:znosti je treb smo speljti n prvo pot k boljsim delovnim uspehom, p bomo s tern koristili sebi in vsej nsi druzbi. nos~i. Poslovn enot oblikuje mso sredstev z klkultivne osebne dohodke n podlgi enke vrednosti tocke (z vse poslovne eno te) po nslednjih merilih: - z proizvodne delvce: po fi zicnem obsegu proizvodnje in storitev, - z rezijske delvce: po rz merju med dosezenim in pl nirnim obsegom proizvodnje, ugotovljenem po norm urh; - z delvce, ki so vezni n ob seg prodje: po obsegu fktu rirne prodje; - z glvneg direktorj: po po sbenih merilih v smislu smo uprvneg sporzum lesne in dustrije Slovenije. Ms osebnih dohodkov z poslovno enoto skupnih sluzb se ob likuje po rzmerju med doseze. nim in plnirnim obsegu proiz vodnje in storitev vseh poslovnih enot, ugotovljene po norm urh. Nmesto dosednje osebne oce ne se bo uporbljl poseben >>Si stem npredovnj«. T nj O mogoc delitev po delu, to je po rzlikh, ki nstnejo ob enkih delovnih m estih zrdi subjektivnih lstnosti posmeznik. Ms osebnih dohodkov iz poslovne uspesnos ti se deli n po smeznike po posebni tockovni lestvici, ki zjem vs delovn mest v podjetju, ki so ocenjen z nliticno oceno delovnih mest. Tockovn lestvic temelji n rzredih nliticne ocene delov nih mest, vendr tko, d so od govornejs ozirom zhtevnejs delovn mest bolj stimulirn z dosegnje dobick kot mnj zhtevnejs delovn mest. Tov. Bjbkov v tovrni pohistv Cerknic V. Subic
BRESTOV OBZORNIK "" "" N s v DOVI ZASCITNI ZNAK Anliz. vrednosti Tu je. Nov z~citni znk Industrije pohistv Brest Cerknic. Tezko se je odlociti o spremembh, sj je nvd zelezn srjc. Tod zelezn srjc n~e g streg znk je postl pretesn in okorn. Zto je bilo potrebno nlizirti znk, s kterim smo se rzvijli. Bil nm je nek ko domc in stlno pred ocmi. Prepricni smo hili, d je po jem Brest domc in v ullesu ljudem po vsej Jugoslviji. Tod t bloncek se je rzblinir tkoj izven mej ozje Slovenije. Ime.»Brest-pohistv«ni,seglo dlje od Zgreb. Obliko znk, z ktereg smo hili prepricni, d g dobr poznmo, si je bilo tezko zpomniti celo v Cerknici. Obliko vti dobr reklmno sporocilo.z znkom je bilo skorj nemogoce. Zelo pomnjsn je znk postl necitljiv, n velikih formtih je prislo do popcenj. To je bilo dovolj, d smo zceli rmisljti o novem znku, ki bi g v nekj letih spoznl vsk Jugoslovn. In po desetih letih bi postl tko znn, d pod njeg ne bi bilo potrebno pisti Brest Cerknic. N strokovnem posvetovnju smo ugotovili, d im podjetje zelo dobro ime in g ne bi spreminjli. Kj govori v prid dobremu imenu? - je krtko (pet crk), - lhko je izgovorljivo tudi v tujih jezikih, - je povezno z lesom, - je zpomljivo, - ni podobno drugim. Dodtno besedo - pohilltvo smo opustili, ker je nziv podjetj Industrij pohistv Brest, torej se ne more ponvljti se»brest - pohistvo«. Kko nerodno se cuje: Industrij pohistv»brest - pohistvo«cerknic, li ne?! Znk»Brest-pohiStvo«tudi ni bil izviren. lzpeljn je bil iz prvotneg znk podjetj. Ker je bil nezsciten, bi g lhko uporbljli tudi drugi, cesr p v tern konkurencnem csu ne moremo dopustiti. Prve osnutke z nov zscitni znk je izdell Institut z oblikovnje v Ljubljni. Z njihovim predlogom nismo bili zdovoljni. Zto je svet z kordincijo poslo vnj rzpisl jvni ntecj z novi zscitni znk. N rzpis se je odzvlo s svojimi predlogi kr 167 vtorjev iz vse Jugoslvije. Strokovn zirij je imel z ves dn tezvneg del. Odlociti se je morl z res njboljseg. Pri odbirnju elbortov smo veckrt ze mislili, d je t njboljsi. Res je, d je bilo precej prispevkov celo diletntskih, pokzli so zvzetost z resevnje. Tko je nek vtor posll kr devet rzlicnih predlogov. Komisij je predloge rzvrstil v sku pine. Iz zdnje, njkvlitetnejse, je nto izbrl elbort dipl. inf. rb. Jernej Krigherj iz Ljub ljne in mu podelil prvo ngrdo. Drug ngrd je pripdl skupini vtorjev iz Ljubljne (Suhdolc, Vipotnik). Podeljene so bile se tri tretje ngrde. Vsi ngrjeni predlogi in 23 ostlih iz njkvlitetnejse skupine so hili rzstvljeni v Slonu pohistv v Cerknici. Znki so privbili mnogo obiskovlcev tudi iz Ljubljne in drugod. Kj znk predstvlj? -znk lhko tolmcimo tko: ob.....;. osrednji liniji crke B (Brest) se nizjo zkrivljen oblnec, krivljen in nto rvn desk. Torej znk res predstvlj delcek proizvodneg proces; pri obdelvi les se oblnec skrivi in obliku je crko»b«. Posebnost teg znk je, d g lhko postvljmo v poljuben polozj, vendr se mu njegov k rkter ne spremeni. Lhko g pomnjsmo n 5 mm li povecmo n SO m. Svetlobne reklme bo mogoce nrediti bolj znimi\. e, p tudi cenejse bodo, sj so nove oblike mnogo bolj enostvne in ciste. Znk bomo uvjli pocsi in tko zrdi teg ne bo dodtnih stroskov. To velj z Obzornik, pisemske glve, prospekte, ktloge, vse vrste tiskovin itd. Povsod, kjer se morjo npisi obnvljti (nove ponjve z 'kmione) predstvlj kot strosek stri-novi znk isto ozirom novi je zrdi preprostosti celo cenejsi. Tudi ze pri sednjih reklmh v Ljubljni in Cerknici rzlik med obnovo strih in izdelvo novih ni tko pomembn. Torej je t sprememb tudi ekonomsko uprvicen. Od noveg znk prickujemo predvsem boljse oblikovno ekonomsko propgnd, stern p tudi prodjo. Kko lhko to vpliv n prodjo? Vsk op:len prospekt, objv n televiziji, oglsi v csopisih in revijh pomeni noveg potencilneg kupc. Mogoce ne se dnes,.pojutrisnjem p gotovo. ; Ekonomsk propgnd je dolgorocnejs in'vesticij. ~ ' F. Golob V nsem podjetju se pogosto pojvljjo rzlicne. tefu)e, zelje in seved n teh osnovh tudi rzprve. Te rzprve si prizdev JO z to, kko izbolj~~i polozj. vs t hotenj p njveckrt o stnej9 neizpolnjen, ker niso povezn ozirom nimjo odgovorneg nosilc. Posebno velik pomnjkljivost se kze n podrocju opercijskih rziskv in nlize vrednosti. Zlsti slednjem\1 bi morli _posvecti veliko vee pozornostl. Npcn hi bil ugqtovitev, d tudi do sedj n tern podrocju ni ~ilo nieesr nprvljeneg. Bilo Je, le d smo to delli nesistemticno, brez vnprej zstvljenih ciljev. Temu p bi morli nprviti konec.. 2e lni je bilo v orgimizciji predvideno delovno mesto nlitik vrednosti. Delovno mesto ni bilo zsedeno, ker kze, d nismo nsli ustrezne kdroyske moci.. Menim p, d je verjetnej~ drug resnic, d temu delovnemu mes.tu _nismo nsli ustrezneg po-' mel;l m g zto nismo ustrezno zs~dli. Kksen pomen im to.delov{jb mesto z odkrivnje notrnjih rezerv in rcionlizcije poslovnj, born skusl pojsniti v teh nekj odstvkih. Bistvo nlize vrednosti temelji n. sistemticnem proucevnju nslednje encbe: funkcij vrednost = ---- stroski Osrednj nlog nseg podjetj je ustvrjti dobrine-bogstvo, s kterim n osnovi delitve zgotvljmo nrscjoci stndrd zposlenih in hkrti zgotvljmo norrnlen. rzvcij in ekspnzijo. Ce hocemo :ctoseci t: cilj;. mor podjetje ustvriti vecjo vrednost v izdelkih in storitvh kot zns vrednost potrosenih proizvodnih dejvnikov. Tk vecjo vrednost lhko dosezemo n dv ncin: - d povecmo cene izdelkov, - d znizmo proizvodne stroske. V sk preudren gospodrstvenik bo izbrl z pmetnejso drugo momost, ker bo s tern povecl svojo konkurencno moe. T moznost p ni tk preprost, kot kze n prvi pogled. Predvsem rnrmo njprej vedeti, kj je vrednost s stlisc potrosnik. Potro ~nik ocenjuje vrednost doloceneg blg po zdoscenju, ki mu g to blgo, izdelek li storitev d jejo. Zto rzlikujemo nslednje vredn:osti: 1. Uporbn vrednost. Kt upo rbno vrednost ozncujemo sku pek tistih funkcij, ki potrosniku omogocjo, d zdovoljuje svoje po(rebe pri delu v prostem c su, pri rzvedrihi; Uporbn vre dnost se nns n delovnje izdelkov. Tko si mor clovek preskrbeti toliko klorij hrne, d normlno.zivi in del. Bolj okus no hrno kupujejo ljudje zto, d ob njej uzivjo. Ljudje si kupu jejo. obleko,.d se zvrujejo pred mrzom, deznik, d se z :vrujejo pred dezjem in podobno. Avto si posmeznik nbvi zto d se z njim vozi v sllizbo, rzlic: n orodj, d delo hitreje oprvi in tk nprej. V odvisnosti od njihovih potreb so ljudje - potrosniki priprvljeni plcti z nek izdelek toliko, kolikor meni jo, d bodo od teg imeli koristi z svojo denrno zrtev... 2. Prest.lin vrednost. Velik proizvodov kupujejo potrosniki zto, ker ~o jim nujno potrebni z Zivljenje, z rzvedrilo, z delo, veliko p tudi zto, ker jim to vec ugled, ker se s tern dvigjo nd sovrstnike socioloske druzbe. Posmezni izdelki so izrzito smo estetsko prestimeg pomen, recimo drgulji in dru gi okrski. Pogosto.se uporbri vrednost preplet s prestizno vrednostjo. Oblek n primer nim smo uporbne vrednosti, mpk. zrdi. estetsko-modnih lstnosti tudi''prestizno vrednost. Avtomobilov ne kupujejo ljudje smo zto, d "bi se z njimi vo zili v sluzbo, mpk vcsih.pred: vse~ zto, d je ze n.cesti videti, kd> se vozi z.njim; ~hko.bi nsteli ~e mno'go.izdelkov,.'ki i mjo uporbno in prestimo vrednost. Kdor ncrt!jje in. oblikuje izdelek, mor. te vrednosti poznti, sicer se izpostvlj.nevrnosti: nerentbilneg.del, 3. Stroskovmi.. ~ost. Med te~ ko pottosnik ocenjuje in presoj vrednost izdelk po njegovi uporbni in prestizni vrednosti, smo proizvjkj,bplj nklonjeni ocejevnju vt?iln.osti. ~delk z vidik stroskov ne glede n to, li so njegove funkcije z vidik potreb in stroskov rcionlrio relizirne li ne. To im z proizv: jlc lhko veckrt usodne posledice. V proizvodnjo n primer l>nsir izdelek, ki po uporbni in pr~stizni funkciji ne ustrez zeljm in potrebm potrosnikov (primer so nse Ptricij, Clvdij, Aleksndr) glede n (ormirno ceno. V tkem primeru nstopijo tezve pri plsmju blg, ne glede n t9, kksno ceno proizvjlec ponudi. (Tudi z to immo primer pri istih izdelkih: tudi 30 odstotno zniznje cen ni bistveno pospesilo prodje). Iz teg sledi zkljucek, d je ocenjevnje vrednosti izdelk po <;tro~kov nem kriteriju z ns lhko zelo vrljivo. 4. Menjln vrednost. Menjln vrednost je pomembn predvsem z trgovc. Le-t kupuje izdelke zto, d jib spet zmenjuje z denr, pri cemer tezi, d ustvri cim bolj ugodno rzliko med nbvno in prodjno vrednostjo. Ce proizvjlec ozirom mi pri ne- Konec n 6. strni
".6 BRESTOV OBZORNIK Govorijo predsedniki.. svetov RAZGOVOR S PREDSEDNIKI CENTRALNIH ORGANOV UPRAVLJANJA Ob izteku let smo se nmenili, pogovoriti se s. predsedniki. centrlnih orgnov uprvljnj nse delovne :skupnosti. Nedvomno ti rzgovod ne morejo v celoti oce niti del, poinnjkljivosti, uspe~ li~v. 'in.~streznosti smouprvneg sistem v nsem podjetju. Prv gotovo p bodo po svoje O svetlili njegovo delovnje in opozorili n pomnjj,tljivosti. To je zlsti pomembno sedj, ko homo morli s smouprvniin sporzu mom znov pretehtti ucinkovi tost in ustreznost smouprvlj nj v nsi delovni skupnosti. Dipl. i.nz. Drgo Mzij, predsednik centrlneg delvskeg svet. Kko v splosnem ocenjuje5 delo centrlneg delvskeg svet v preteklem letu? : Leto, ki se prvkr iztek, P.redstvlj z vso nso dn.tzbeno skupnost, p tudi z Brest veliko prktieno preizkusnjo pri odprv ~jnju gospodrskih te:zv. Zto ocenjujem delo centrlneg de ~vskeg svet s teg vidik, kko je.obrvnvl in rzrese.vl t vprsnj. Poleg teg so bili letos pred:rri.elrzprv n sejh centrlneg delvskeg svet vzni s1nouprvni kti, n primer dru:zbeni dogovor in smouprvni sporzum, nlitien ocen delovnih mest, prvilnik o delovnih tzmerjih, sporzum o delitvi do hodk in osebnih dohdkov, stbi lizcijski progrm podjetj in po dobno. Skrtk, to so bili zelo vzrii kt.i, kterih sprejetje'in dosledno izpolnjevnje se bo bdr :Zlo v nsem prihodnjem rzvo ju. Preskromen bi bil, ee ne bi v tki situciji pozitivno ocenil pri zdevnj njvisjeg orgn u prvljnj nse delovne skupnb sti v letu 1971. Ktere so po tvoji sodbi po mnjkljivosti pri njegovem delu? Prepricn sem, d je en izmed glvnih pomnjklijvosti del k teregkoli orgn uprvljnj pi'emjhn in neprviln pouee nost. Njveekrt smo pric oh rvnvi dokj tezko rzumljivih zdev ekonomsko-finneeg pod roej. Zto ni skrivnost, d se dostikrt rzidemo s sklepi, ne p tudi z dovolj jsnimi in rzeis.ce nimi pojmi. Rzumljivo je, d so mogoce v tkih primerih eno strnske ocene, ugibnj, nepr vilno tolmeenje, tendencioznost in podobno, temu ustrezno p k sneje tudi izpopolnjevnje spre jetih sklepov. Drug stvr, ki se mi zdi, d je vcsih se prisotn pri delu org: nov uprvljnj, je bojzen pred posledicmi. Mislim, d je le od krit izmenjv mnenj porostvo z objektivne sklepe. Obcutek i mm, d se n tern podrocju stvri poprvljjo. K) zelis clnom delovne skup nostt Brest v novem letu? Vsem el116m delovne skupno: sti :Zelim uspesno in sreeno novo leto. Prv tko p bi zelel, d bi kr njhitreje s skupnimi moemi prebrodili sednje tezve in se hitreje npredovli n vseh pod roejih. * Frnc Hvl, predsednik svet z koordincijo poslovnj. AU je po tvojem mnenju dovolj uskljeno delo med orgni uprv ljnj v podjetju? V zdnji mndtni dobi.immo zelo rzsirjeno omrezje orgnov uprvljnj, kr je posledic :{(V. ustvneg mndmj. Pri cen trlnem delvskem svetu imino vrsto specilizrnih svetov in komisij. Nmen tke orgnitcije je bil vkljueiti eim vecje stevilo lju di in resevti nstlo problem~ tiko n bolj strokovni podlgi. Anliz vrednosti Ndljevnje s 5. strni kern izdelku ne znmo prvilno oceniti uporbne in prestizne vrednosti in.bo to storil trgovin, bo on pobrl del nseg zslu:zk. Vsk izdelek mor torej zdovoljiti doloeene funkcije, d mu potrosnik prizn ustrezno vrednost. Te so lhl,<o uporbne li prestizne, li oboje hkrti. Z nbvo splnice ne kupujemo pol kubieneg metr les, plose, furnirj, mpk njeno funkcijo in estetski videz.prv tko je pri dnevni sobi, kuhinji, jedilnici in drugod. Ko oblikovlci, rhitekti in konstruktorji snujejo prihodnji izdelek, morjo njprej ntncno vedeti, kksne funkcije bo morl izdelek oprvljti. Vijk z privijnje v les im skorj izkljueno uporbno funkcijo, krvt, sl, prstn p izkljucno estetske funkcije. Zto tudi rhitekti potrebujejo ustrezne informcije o potrebnih funkcijh, ki jih mor izdelek imeti. Brez teh in formcij se izpostvljmo nevrnosti,' d bodo projektnti v izde lek vnesli nepotrebne, nepredvidene funkcije. To bo lhko moeno. okrnilo vrednost izdelk. : Ugotovljeno je nmree, d Od pde.. velik del stroskov n mnj pomembne funkcije, po kterih kupci niti ne povprsujejo. Pro jektnt mor torej zdeti smo bistvene. Stroski predstvljjo ovredno tene potroske vseh proizvodnih dejvnikov in so povezni z relizcijo vske funkcije v izdelku. Teziti mormo z tern, d uresni eimo v izdelku potrebne funkcije s eim mnjsimi stroski. Iz teg torej sledi, d iz omenjene enebe lhko poveemo vrednost proizvod n rzliene neine. Oglejmo si kksen pri mer; recimo police. Pri nsih iz delkih poznmo rzliene vrste po lie. So steklene, lesene, tnjse, de belejse. Podobno je s strnicmi, vrti, rzlienim okovjem... Vse police imjo isto funkcijo: nnje.zlgmo doloeene vrste blg. Prv tko je z drugimi deli in rn terili. s tern hocem reci, d lh ko funkcije izdelk obddimo, bistveno p lhko zmnjsmo proizvodne stroske. Lep primer z to je v nsi poslovni enoti jedilnic Living. Funkcij in estetski videz st ostl popolnom neprizdet. Stroske p smo le pocenili. Menim, d bi bil tk pristop potreben n vsej erti. Ce p hocemo doseci sistemticno delo n tern podroeju, bi bilo po trebno, d se zcne nekdo s tern stlno ukv,rjti. Zdi se mi, d l;>i ~il. trud poplcn v zltu. T. Kebe Pri predlgnju kndidtov v te orgne smo hoteli z izborom!judi doseci njihov zdovoljivo ktivnost. Menim, d nm to ni uspelo v celoti. Menim p tudi, d nismo v celoti dojeli bistv tke orgnizcije. NjbrZ. st to dv osnovn vzrok, ki nm do voljujet ugotovitev, d delo teh orgnov ni uskljeno in ne dovolj ucinkovito. Zrdi teg pride vcsih tudi do krtkeg stik med posmez. nimi smouprvnimi telesi. Mn dtni komisiji si upm predlgti, d pri predlgnju kndid tov z orgne noveg sestv ne spregled mldine in :Zen. Tudi mi potrebujemo nove sile. Se ti zdi sednji sistem uprv ljnj dovolj ucinkovit? Glede n prej povedno menim, d sistem ni dovolj ueinkovit. S mo teg ni kriv sistem, mpk mi, ki g nismo znli»oziviti«. Kj menis o informirnju v podjetju? Informirnje? Brestov obzor nik ni vee dojeneek, :Ze kr dob ro hodi. Pzimo, d se mu n tej poledici kj ne zgodi. Z sprotno informirnje vskeg o vsem p je to premlo. Bitten? ~kod ppirj z tkeg kot je, ker je bil ze boljsi. * Tone Bvdek, predsednik svet z ekonomiko in finnce. Kko ocenjujes delo svet z ekonomiko in finnce v preteklem letu? Menim, d so bili clni svet dokj prizdevni, vendr p bi morl tudi svet z ekonomiko in finnce v preteklem letu bolje oprvljti svojo dolznost. Boljse li slbse delo p ni bilo odvisno smo od elnov svet, li od sve t kot. celote, temvee tudi od u einkovitosti strokovnih sluzb. Se ti zdi sednji:' sistem uprvljnj v podjetju dovolj ucinkovit?. Tezko je ocenjevti ucinkovi tost sednjeg sistem uprvlj nj v nsem podjetju. Menim p~. d bi bilo umestno znov nhzi rti celotni sistem ozirom nje govo delovnje: Kj zelis ob novem letu delov nim ljudem Brest? Zelim jim mnogo delovnih U spehov in osebne sreee. * Evgen Pzic, predsednik svet z proizvodnjo in triisce. Kksn je povezv med delom vseg svet in strokovnimi slu:l bmi? Svet je uspesno delovl le n zcetku in n koncu let. Reorg nizcij tehnienih slu:zb, rzlicni kdrovski premiki, vse to je one mogoelo uspesnejse sodelovnje slu:lb in svet. V zdnjem csu je svet tesneje nvezl stike z mrketingom, prodjno slu2bo, oblikovlnim temom in tehnic nim rzvojem. Anliz izvjnj plnov proizvodnje in prodje, p tudi progrm z leto 1972 je dl svetu nove ideje z delovrije. Kko ocenjujete delo svet v preteklem letu? Svet v preteklem letu ni zivel, cenrv.ie v zcetku kzlo, d bo. Novi strokovni tjnik svet je bil imenovn komj nov~mbr, prejsnji p je odsel ze spomldi n drugo delovno mesto. T od sotnost je mnogo pripomogl, d delo ni bilo bolj uspesno in kontinuirno. Kksne so vse osebne zelje kolektivu ob novem letu? Moj :Zelj je seved zelj ns vseh. T zelj p je: J;J.predek v proizvodnji, uspehi pri delu, z dovoljstvo in osebn srec. Jo:Ze Hren, predsednik svet z kder. Kksn je povezv svet z kder s kdrovsko politiko politiko poslovnih enot? s sttutom so dolocen neel kdrovske politike. Poudriti morm, d st osnov kdrovske politike dolgorocn in vskoletn poslovn politik in orgnizcij del. Le-to po jvni rzprvi v vseh poslovnih enoth sprejem centrlni delvski svet. V 117. elenu sttut je med drugim dolo ceno, d relizcij kdrovske politike temelji n objektivnem plnirnju kdr po potrebnih strokovnostih; plnirne potrebe so osnov z vskoletne in veclet ne kcije sistemtieneg izobr zevnj. Vsk poslovn enot to rej postvlj potrebe glede n pln proizvodnje. Sestvni del rzvojneg progrm podjetj je tudi rzvoj kdr. Kdrovsk politik zjem predvsem nslednj podroej: kdrovnje, ki zjem komplete nlog s podroej sprejemnj, rzporejnj in prenehnj del delvcev, - izobr:levnje, - vrednotenje del, - zdrvstveno vrstvo, - rekrecij in stndrd delv cev. Ali delo vseg svet obseg vs podrocj, ki so v njegovi pri stojnosti? Z oprvljnje nlog s posmeznih podroeij imenuje svet z kdre komisije. Sedj immo ko misijo z kder, komisijo z st novnjsk vprsnj in komisijo z izreknje ukrepov. Kko ocenjujete delo komisij pri svetu z kder? Iz pregled del komisij lhko sklepm, d opr vljjo vse tiste nloge, ki so doloeene s sttutom. V prihodnje bo potrebno podrob neje opredeliti nloge in pristojnosti stnovnjske komisije, prv tko tudi prouciti in rzmejiti n loge svet z koordincijo in svet z kder o vprsnjih izvjnj kdrovske politike. Prebrli ste mnenj predsednikov svetov. Prv gotovo bodo lhko osnov z rzmisljnje, p tudi z nlizo o sistemu smouprvljnj, ki jo bo treb sest viti. B. LEVEC IzobrzevuJe de lveev v eni izmed prejsnjih stevilk n s~g glsil smo obljubili, d se bo zeelo izobrzevnje z po klice ozkeg profil. Progrmi so ze priprvljeni, 0 njih je rzprvljl tudi svet z kdre in jih sprejel ter priporoeil njihov izpolnjevnje. P si oglejmo njprej progrm! Deljen je v dv del: 1. Splosni del s predmeti: eko nomik podjetj, brnje nertov, vrnost pri delu in pozrn vr nost. 2. Strokovni del s teoretienim delom z zncilni poklic in prkticni del z nvodili z vrno delo. Poklici so rzvrsceni v nsled nje skupine: polnojrmenicr, cirkulrist, rezklec, strugr-vrt lee, sestvljlec furnirj, stiskl nier-lepilec, nnslec lk, lu zilec, brusilec lk-polirec, brusi lee les, tpetnik in emblzer. Vodstvom poslovnih enot je prepuseeno, kteri poklic bodo njprej izobrzevli. V sekkor p bi v priblizno petih letih prisli vsi poklici n vrsto. Predvtelji so vsi iz podjetj, tko d bodo njustrezneje prilgodili sn ov po trebm in delvcem. Tezisee del bo v r zumevnju snovi in v prktienem delu pri doloeenem stroju. Vzemimo z primer poklic-sestvljlec furnir j. V tern oddelku je vee str ojev. Vslcdo p nj bi znl rvnti z vskim strojem v furnirnici. To rej se bo morl teg nuciti. N koncu tecj bodo po krjsem odmoru izpiti iz vseh predmetov in iz prkticneg del pri strojih. Novost teg izobrzevnj bo tudi v tern, d bo podjetje pri znlo kvlifikcijo (veljl bo smo n Brestu). tistemu, ki bo do segel usposobitev z vee poklicev ozkeg profil. Koliko in ktere poklice bo potrebno z poklic strojni mizr, bo treb se dolo V skdo se bo vprsl: eemu p zopet to? Odgovor ni lhk, sj s pridobitvijo poklic ozkeg pro fil ozirom sprieevl v kuverti ne bo tudi dinrj vee. Vskdo p bo lhko kndidirl n delovno mesto, z ktereg se je uspo sobil in pzil, d ne pride n tko delovno mesto delvec brez vskrsnih kvlifikcij. Isto velj tudi z vs strokovn delovn me st. Kdrovsk sluzb v podjetju in v poslovnih enoth p bo r d upostevl s ppirjem dok zno znnje, sj ji bo sledil tudi veeji finncni ucinek. Tksneg izobrzevvnj p so izvzeti delvci, ki ze vrsto let U spesno deljo n delovnem mestu in so stri nd stirideset let. Z zkljucek ne bo. odvee odgovoriti n bojzen o jvnem priznnju. Stopnj kvlifikcije ozirom z novim izrzom imenovn - priucen delvec, se ne priznv jvno in se ne vpisuje v delovno knjizico, bodo jo p rdi priznvli povsod drugod v lesni industriji. F. Tudic
1: e I, f. IK NOVOLETNI II ' ) Spet let - stbilizcijsko! smo sklenili, poglejmo, kj v tem csu smo storm... Je treb reci, d bilo dinmicno je, zivo, sj sklepe in ukrepe smo sprejemli mrljivo. Smo se rzhudili ob kciji poslncev in nj diferencicij ne del nm izbrncev. In znov smo sklenili: zvihjmo rokve, d spet zplovemo v vode prve! P kj bi z mislimi prevec v sirino, poglejmo rje v ozjo domovino! Ceprv o jezeru so spet prelivli crnilo, se nm v poletni je pripeki posu ilo. Ker p smo zviti, smo tudi suheg rbih in s sindiklnimi g pikniki prekrili. Ce ni bilo pc vode, je vino teklo, ker p ni rib bilo, p se cevpcice je peklo. Ker p je tksn rekrecij obcnom n oceh, postte populrne polhrije so - v noceh. Ce kdo je polh li mck ujel, se ne izd, ker je tedj v glvnem le bil tem. Vse to je bito njvznejse - to ste ugnili, ker rzen teg nismo bogve kj storm. Si nse je glvrstvo obleko novo ogrnilo, znotrj se bje ni nic kj spremenilo. N krtko: o turizmu in kmetijstvu smo rzprvljli v trgovini p nove cene smo postvljli, seved, d v rzvoju ne bi zostli, p d nm teg ne bi ocitli. Sicer p se, ben, prihodnosti ne boj, v glvrstvu je imenovn komisij z rzvoj! Spet polno bo sttistik, pregledov, nliz, zto, ben, ne boj se novih kriz! P nj bo se vrstic z kulturo: kutturn skupnost je ustnovljen zdnjo uro. Ce to pomeni z kulturo novi list, ob letu bo spet ugotvljl v kronist. In solstvo? Sttistike... p mtemtik je vrg, sj ji se strsi n e morejo v kork. Se nove sole v Strem trgu vesele, kj, ko je njvecji njen problem - ime. 0 vrlih fuzblistih p le to, d borbeno borijo se z lestvic dno. Kosrkrji so vise se povzpeli, ker vee mldosti in src so imeli. In se o Brestovcih in Brestu besedo li dve, d si ob koncu let izprznimo srce. Dobili-poleg znk-smo noveg krmrj, ki ne boji se ne ceri in ne vihrj. In mostvo nse brke se bolj smo okrepili, ko ceto Gbr smo k sebi pripojili. Zdj ns je posdk prv steviln, ce pridn bo, mord se zetev bo obiln. 0 dobri zetvi smo rzprvljli vse leto in v jvne se rzprve vkljucevli vneto. AODM, prvilniki in sporzumi, p se sklepi nic bolj tezki niso bili nsi zepi. Mord resitev je se kje drugje, kj ko brez crovnice se nic ne ve... Ker p crovnic ni, mord bo sektor AOP nekoc povedl, kje in p zkj ne gre. Sicer p, kdor zup nsi evidenci, lhko verjme smo svoji lstni senci. Sj se ob nsih delvnikih vldl je zmed: nj prost bo nedelj, l'sobot li sred? Z sveze novo leto - svez in nov progrm, d se-kkor rket-ne bo spet vrcl k nm... Smo dekdentne dme (Ptrici etc. ) ngnli, le nsi krnjski Brbri zvesti bomo ostli. N beogrjskem sejmu, okrogl postelj, priznnje A kj, ko krotovici neumno me vpr nje: Ce v postelji (zenic, Tjuhe itd.) bo vse okroglo, kko se konstruktivno bo spti moglo? Politicne orgnizcije - po strem vse... ktivni smo: sj clnrine so vse plene; rzprvljli 0 mrsicem n visjih smo rvneh, kj, ce se zbudili bomo prv n tleh? Omenim nj se silno sportno zmgosl~je: n lesridi zmgovlec BREST postl je. Vendr p lepi je pokl prinesel novo zlo: kko priprviti to tekmovnje v Cerknici, kko? Smo primer: kegljisee je. v zimskem spnju, le misi snjjo o tekmovnju... Sicer p ns rekrecij bo ziv, dokler bo se kj kpljic piv. Dovolj! N e bomo v urh teh oprvljli, ko se od streg bomo poslvljli. Npolnimo v kozrce cisteg si vin, in vs~ slbo izbrisimo iz spomin! In trcimo, nzdrvimo, izpijmo, se v novo, lepse leto zvrtimo! Nj vsem bo srecno, delvno in zdrvo in d bi vedno nsh mise! prvo! - - ---------~~-
PM&"'"''.,_..,~ '~ ttgesiil Beesto Oni dn, ko je prvi~ v tej zfmi zpdel sneg, sem bll nekm llrl~ no rzpolozen. Vzel sem v roke tri ll Atlrl knjwce, v kterih je obllo pesmi. Tldh ljudskih in tl stib, kterih verze so skovli bolj ll mnj mn1 umetnlki slovenske besede. Ej, vellko modrosti tl~l v teh pesmih! Ceprv so zve~ine nstle v tlstih l!slh, ko svetl Komerclj Ae nl bll glvnl svetnlk, se jih d s pridom uporbiti tudl n poslovnem podro~ju. V kollldnl meri je t povezv pregrdn in v kolikhd prvovern, p presodlte sml: NABAVA Kko bo z mno, oh kko, nprej ne vem, n:zj n~ smem... INVESTICIJE Kj se ti fntic v nevrnost podjs... INTEGRACIJE Prvijo, bogt bo, pojdimo klict jo... KADRI Oh. krjcr, krjcr, mjhen dnr, bom morl dti du.so znj... DRUZBENISTANDARD Sijj, sijj, soncece, oj sonce ru.meno, kko bom sijlo sonce, k'sem vedno zlostno... INFORMACIJE SliSl sem pticko pet, zpet je ku.-ku.. K'ter more -neki bit, ki poje tk lepu.... UVELJAVLJANJE ODGOVORNOSTI Mic Kovcev, pil nic plcl, pil bi g vs'k htidic, plcl p nic.. SPLOSNA OCENA Vremen Krnjcem bodo se zjsnil, milejsi zvezde jim kt prej sijle... Ne hodi :z mno,... ORNIK OBZORNIKOB:... ne bos me dobit... REZIJA Krv noce piti, u.dri jo po riti... - KJ _menu, ';I' one, ~ nj g podrem li ponudlm Brestu z skldi l!e? MARKETING Zdej smo p ~~i po svejt, po:zimi in polejt, p ne smu. mozje, kr lej:ze in kr- 'gr~... PROIZVODNJA Igr je u.kzn, t! so nm:zn, hoj, hej, hoj, hej, kj bo p zdej.. PRODAJA.. OSEBNI DOHODKI Cel teden je n ttki bit, v soboto je domov prisel, mu krjcrjev je :zmnjklo. 0 1D '.sf 0 Tisto no~ so me mucile hude snje. Se dnes ne vem, li jib je povzrocil prevelik porcij fifol, ki sem jo pojedel z ve~erjo li zgremki dogodki, ki sem jib zsledovl po televiziji. Nemr oboje slrupj. Ko so mozgni nekontrolirno obdelli vse moje privtne in slu.zbene problerne, so se ustvili ~e pri n~em OB ZORNIKU.»Nekj s tern csopisom ni v redu«, so kot zl duh ntolcevli mozgni.,.njbrle bo treb spremeniti ime,«so ndljevli.»ime je pomembno. 2:e ime smo nj vsem nedvomno pove, z ~en vir inforrncije gre. Hm - OBZOR NIK! Obzorje je lhko svetlo li temno, ozko li ~iroko. In ce bi hoteli tocneje povedti, kk~en je n~ csopis, bi torej morli zpisti: OZKI li SIROKI li SVET LI li TEMNI OBZORNIK. Kjne, d to ne gre? NOVO irne nj v eni besedi pove svojo bistvo. Tod kk~no nj bo to rme? Mord OBZOBNIK, d bi mlo bolj zsjl zobe v neprvilnosti, ki jib opzi med nmi. Ali p OB ZOSNIK d bi kkeg gre~nik sprvil v»zos«. Ne, to ni dovolj. Niti prvo, niti drugo ime ni dobro. Ne smemo srno gristi ozirom sprvljti sodelvcev v tefve. (D ne bodo v nslednjih ~tevilki oni ns!) Ah OBROBNIK! Ne, tudi to ne, sj tko ze zdj pgemo bolj li mnj obrobne stvri. Mozgni so utihnili, sm p sem se zbudil. Sre~ moj. Vendr morm priznti, d so mi snje pustile tefko misel Se vedno sem premlevl, kkmo ime nj dmo. CILQJIB 0 teh svojib tezvh sem se po- rl imeti, p bi vse brbre ugnl tozil prijtelju. Odgovoril mi je, v kozji rog.<< d rj?i ~0 povedl ~lo, ki ~ozi;p~ Tedj st ob pogledl Npopodjetju,, p born mord v n]ej 'leon ki je zmi~ljen brl cson~el kj spodbudneg:,h. k' b' y 1 I? Odpotovl je uredni~ki odbor pls. " ej, J p 1 Sl tl ze e.«brestoveg csopis v Mosk.vq. s~ g pobrl. N voj~ki prdi je cln ured- Tudi Npoleon je globoko ni~keg odbor, ki je izjemom vzdihnil in pomhl z BRESTOtudi vnet dopisnik glsil, ugle- VIM OBZORNIKOM, ki g je do- N sejemsk prks: nekj miilut pred otvoritvijo jugoslovnskeg pvlljon n sejmu v Tripollsu dl Hnibl, Cezrj in Npeleon. Sklenil je, d bo prisluh-:. nil njihovemu rzgovoru. PrVi Je spregovoril Hnibl:,.<:)ho:, Je vzdihnil,»ko bi imel jz v svojih ~sih en sm tkle tnk, bi ne bilo vrt, ki bi jib ne odprl!d, d, verjmemo:, je povzel Cezr.»Vsj en tkle MIG bi mo- tlej vneto prebirl:»ej, fnt, ee bi jz imel njeg dni tkle csopis, Frncozi ~e dnes ne bi vedeli, d sem bil pri Wterlooju premgn.«drugeg ni znno, kot smo ~e to, d se jim cln uredni~keg odbor ni predstvil, d bi jih intervjuvl, kot si je bil izpocetk zmislil. Zdj, vidite, se je tudi meni posvetilo: Ne ime, vsebin je vinl { ) Jest hv1it se ne smejm, le tihku vm povejm, ko ru.obo se pred, nej dnrj, ne blg... FINANCE Brodr p :zene zdj vozit, p brk zene se topit; pomgj mi Mrij ti, Mrij sedem zlosti.. - Mrij p odgovori: N e morem ti pomgti. Pomgjo nj krjcrji in-tisti beli zeksrji. SEJEM MISLI MARLES, MEBLO, STOL ll BREST.. kdo dlje sko~l, lesrid nj odlo~l. - o- Nj bo kkorkoll hol!e, plq zvbtl se n~e. -o- Reform lnflcij - devlvclj, to na stln je relcij. -o- Hej, vedve, umknlt se!
I - - KULTURNISKI " INTERYJU (Prispevek k prizdevnjem z ustnovitev kulturne skupnostl v n~em mlem mestu) Kdo bi bil primernej~i. d oceni pozbljeno in bogto kulturno dejvnost v tern usodnem trenutku kot n~ medobcinski pistelj Ivn Cnkr? Pogumnemu novinrju Ioklneg esnik je pri~lo n rrusel in povbil je velikeg umetnik n sprehod po kulturni~kih cesth osrednje Notrnjske. Tkole je tekel rzgovor: OBZORNIK: Tovrg Cnkr, kot rojk - Vrhnien dobro veste, d je v~»precudni krj«s tisocerimi nitmi povezn z n~o osrednjo Notrnjsko. Prepricni smo, d zto ne bste odrekli sodelovnj z nsim listom, sj nvsezdnje oprvlj svoje kulturno poslnstvo, vi p se z te stvri zmerj gorece zvzemte. CANKAR: Sem z vmi, ce dovolite tudi meni eno vprsnje. OBZORNIK: Prosim? Izvolite? CANKAR: Je vs list edin kulturn ustnov v slvni obcini cerkniski? OBZORNIK: (mlo pocscen, mlo ufljeno): Kko morete vendr kj tkeg...? Verjetno ste premlo obvesceni. Kj p ~tnt pri mostu v smem srediscu nseg mest?! Res, d g ni vsk dn, tod kdr pride krmr, si clovek res z nizko ceno nkupi vrednost trjneg pomen: kipce in portrete od mmce bozje do Mo Tse Tung, molke in ogledlc, vo~eeno sdje in suhe roze - vse iz njbolj pisnih plsticnih ms, kr jih premore dn~nji civilizirni svet. Glejte, ves v ognju in srecen, d se je dorruslil prv zdj in prv pred Cnkrjem, glejte tovris umetnik, mi smo si morli vcsih v srmotnih letih nse bedne mldosti s pipci izrezovti pisclke iz mu:levne vrbove ~ibe - dndn~nji drobiz si kupuje n tern ~tntu vsehmogocih pi~elk, trobent in pojocih petelinckov zres z mjhen denr. Kulturo, tovris Cnkr, smo priblizli mlemu cloveku! Dnes lhko v vskem letnem csu njdete v nsih domovih umetneg sdj in vo~cenih roz, kolikor in kjer hocete, ne vee smo v stnovnjih inteligence. CANKAR (bled) OBZORNIK: Vm ni dobro, tovris J>is telj? CANKAR (prihj k sebi): Ne, ne, je ze v redu. Sem mislil, d je pri vs kj drugce... Bi se preselil v gostilno? Sem slisl, d imte povsod zelo kulturno in poceni J>Ostrezbo... OBZORNIK (poe~cen): lhko boste dolgo Ckli v okolju umetnin n~ih kdemskih slikrjev, ne d bi vs kdo ndlegovl z vprsnji,kj zelite?' Se dobro pocutite? Ste zdovoljni s postrezbo? in podobnimi stromodnostmi. CANKAR (v intimnem okolju njelitnej~e kvrne n~eg mest ozirje se po Rotovih upodobitvh Skocjnovih nrvnih mostov): Slisl sem, d imte v Cerknici kr nekj glerij, kjer vs Perko stlno rzstvlj svoj pltn? OBZORNIK (ves zrec): Prv ste obvesceni, tovris Cnkr. Kr nekj glerij je v Cerknici. Nse mesto se zved, d ne bi bilo prv, ce bi vse to slikrjevo veliko delo zbsli v en sm jvni prostor. Njegov pltn bi, t ko vsem n oeeh, izgubil svojo vrednost. Tko p je njegovo delo vrno sprvl)eno v nekj pri vtnih stnovnjih. CANKAR: To ste resnieno duhovito re~ili. Blgor umetniku, zkj shrnjen so njegov del! OBZORNIK (nvdwen): Lepo ste to rekli! P. ste sploh ze sli ~li, tovri~ Cnkr, d im Cerknic v tern trenutku kr tri sli krje, d o rhitektih sploh ne govorimo? Kj prvite n tksno skoncentrirnost umetnikov v nsem mlem mestu? CANKAR (zvito): Vprsl born: kj p deljo? OBZORNIK (ponosno): Tudi z to je poskrbljenol (zmgoslvno) 01\.1ARE in reklmo znjel CANKAR (zelo zmi~ljeno): Torej niso nivci. OBZORNIK: Kje pl CANKAR: Seved, seved, n ivcem dndnes ni treb delti omr... OBZORNIK: 0, immo p tudi nivce v obcini... CANKAR: Vern, tudi n Vrhni ki so. Kj p primitivci? OBZORNIK: Jsnol Vm jih n~tejem?. CANKAR (smehljje): Ne ne, ni treb, bi se predolgo zdrll. OBZORNIK (hotec preiti n drugo temo): Tovri~ Cnkrl Kot kulturnik zelo ~irokeg obzorj ste v svojih stevilnih delih dokzli, d se dovolj dobr rzumete n slikrstvo in d znte podozivljti tudi glsbo. Vendr vs mldi rod pozn predvsem kot pistelj, besedneg umetnik Prickujemo torej, d dobr poznte literture, ki je nstjl in se nstj prv v n~i oko Iici. Kko boste ocenili obcinsk prizdevnj v tej smeri? CANKAR (v ocitni zdregi - to si OBZORNIK ~teje v nemin Ijivo priznnje: doslej nmrec Cnkrj ~e ziv krst ni sprvil v zdrego. Po cudnem mencnju, ko je vmes nekjkrt nervozno pogledl proti snku, ce mu pun c vendrle ze prins nroeeni konjk - po zdnji podriitvi je :pre~el z vin n zgne pijce - Je morl le odgovoriti): J, brl sem Komisrjeve zpiske p Tihotpce in ~e vee drugih zdev s teg konc, sem p slisl, d je Milcinski po zdnji delitvi stnovnj ~e zmerj ostl Pticek brez gnezd. Prv mu je, kj je p pisl tke otroc.rije, d jih slovensk mulrij ~e d nes n pmet zn. (Zdj je bil v zdregi OBZORNIK. T ~s je si cer pri~el konjk v mjclteno o krusenem kozrcku sicer, \rendr brez vode, kr se je p OBZOR NIKU spet zdelo intehgentno, sj je imel Cnkr tko ze mokro v cizmih. Ker je torej OBZORNIK prefinjeno spoznl, d se o lite.. rturi ne bo kj meniti, je npe! drugo mrezo: Tovri~ poslnec! CANKAR vmes: Oprostite nisem bil izvoljen! OBZORNIK (se ne d zmesti): Vseeno: vi ste se pred leti mnogo ukvrjli s politiko... CANKAR: To so bili drugcni esi. (Hm, si misli OBZORNIK, zdj bo p spregovoril): v cern drugcni? CANKAR (zmi~ljeno): Prvzprv ne toliko drugcni. Tudi t krt smo se ~ li socilno diferencicijo in kmetijsko politiko, p z federcijo smo se tolkli. Le d sem jz ~el s pterno~trom n zborovnje v Litijo, dnes p hodijo z mndmji. OBZORNIK (ves v ognju): P uspeh, tovri~ Cnkr? CANKAR: Isto, isto... Le d so kmetje tkrt dli vee n ptrnoster, kot djv dnes n mndmje. - Zopm stvr, si misli OB ZORNIK: Kj p delvstvo? Vi ste dolgo ziveli n Dunju, prv v delvskih cetrtih. Ste bili pred krtkim kj v Avstriji? Kko bi dnes opisli njihov proletrit? CANKAR: Tko kot tkrt. V tistih esih je bilo gor mnogo Cehov, dnes je vee Jugoslovnov. Tkrt je bil Pvlicek, dnes je Pvicevic, tkrt Mrtin Sobotk, dnes J nez Petek... Zmisli se je Cnkr, cudno je bilo Obzorniku: Molcl st in premlevl vsk svoje misli. Ntkrice ni bilo, d bi vpr l umetnik, ce bi e enkrt konjk: tocil je delvcem, ki so v ornznih srjch in plvih hlch prihjli k snku, d po veeernem ~ihtu zvrnejo vse kozrcek zgneg. OBZORNIK je presodil, d ni vee pmetno drezti v KRIZAN TEMO, ki se je zprl vse. Cnkr je vprsl odsotno, kje bi lhko kulturno prespl in OB ZORNIK mu je srmezljivo odgovoril, d "tu zgorj«, vendr se boji, d ne bo zkurjeno. Rekl st si lhko noc in umetnik je od~vedrl po mestu, pogovrjt se s temno jesensko nocjo. Vedel je, d g zdj ne bo motil umznij po trgu in d CerkniScic ~umi skorj prv tko prijetno, ceprv smrdljiv tece ~ez rzbite zboje gnileg prdjz, cez krtonske ~ktie in odsluzene otroske vozicke, eez kstrole in piksne in zvrtene vtomobilske gume... Spomnil se je n "enjsto solo pod mostom«in zvil opotekje se po novem sfltu proti britofu.. / I '/ I~ ;;;: k.~.
kj in koliko je vskldisceno n stoenindvjsetem metru skldisc. Pred kupcem bodo stresli podtke kot z slo. Ntncno nm bo znno, koliko nm je t in t do!zn ob 13. uri, 30 minut. Prv tko bomo vedeli, kteremu lhko se odlozimo plcilo, ker smo mu dolzni sele 123 dni in 11 ur. Tudi v tovrni bo lhko vsk izvedel ob odhodu z del, koliko je njegov orgnizcij zdruzen~g del nredil tisti dn in do tisteg dne. In se in se in... Seved ns bo to stlo se mnogo trud. Prv tko bomo morli nvkljub modernim vzgojiteljskim pogledom in drgem lesu u porbiti plico. V vrtece se glve ozirom glve z vrtoglvico bo potrebno, ker smo ze pri elektriki, montirti mgnetne zvore (del jih.v Postojni mojster Skodic). Vse to skupj nm bo mo- rlo dti rezultt, kkdneg si zelimo in z ktereg smo se ze solli eno leto. Preprien sem, d nm bo to uspelo. Pred nmi st sedj se dve solski leti. Potem mormo biti tudi po merilih komercilno zelo u spesne firme IBM zreli z zivljenje. Nevrnost je mord v tern, d ne homo po nsem mnenju prersli rcunlnik. Npk, ki se nm je zgodil z DISPOM, se ne sme ponoviti, ce upostevmo, d immo v hisi smo eneg dvokt. Pregled in rzmisljnj o dosednjem delu in uspehu nsih e lektronskih mozgnov so pri krju. Vtisi in ocen so osebni. Ne vern, ce se mi je uspelo priblizti resnici in smo resnici. Veste, sem sele v prvem rzredu, pero p se mi ne more otresti nvd mle sole. Vs solr Nce Osip Zdnj solsk nlog Moji ncrti z Zivljenje (Prosti spis) GO (gol oseb) - 1972 RCunlnik in mi Ko smo se odlocli in odlocili skupj z ucitelji. Ponovno so nm z nbvo rcunlnik in mu n- ~ovedli strodvno resnico, d menili prvo»vldno«hiso pod- )e en in en dv (vsj V rcujetj, vso ozljsno kot nevesto, nlnistvu). Ndlje smo ugotovhi, smo se oddhnili. Srno se pritisk d je rojstni list izdelk prv tn gumb in informcije, podtki, ko pomemben kkor clovekov in pregledi so tu. Upov, zelj in ho- d Jnko ni Mrko li obrtno. tenj je bilo toliko, d je veliko Zvedeli smo tudi, d se homo crnogledov govorilo: sj je pre- crtnj ucili sele v tretjem letu mjhen! In drugi: kj homo p solnj in ne prvo uro, kot je to.sedj delli?. primer v osnovni soli. O.b prvi obletnici ugotvljmo, Nslednje ncelo so nm tudi d je v druzini smo toliko otrok, uspeli vliti v glvo. To je, d jukolikor st z to hil priprvlje- goslovnsko prirejen rek - kr n oce in mti. Po domce po- dnes lhko storis, storis lhko vedno, obrodil nm je smo iz tudi jutri - ni n»linijk Nmsemen, ki smo g vsdili v to rec, posledic tkeg misljenj elektronsko zemljo. Izneverili1 bi je negtivn bilnc, ki se prise trdiciji in reformi, ce ne bi merj lhko smo z jugoslovnprickovli vee kot je bilo trud. sko zunnjetrgovinsko menjvo. Iluzijm je sledil pdec. Ni bil D bi si vse to cimbolj zpom- ~\/?/,..-----"'lll me n tujem hrbtu kot n svojem, ceprv nm rcunlnik pokie npcneg nosc, zl brez imen. In tko je bilo iz dnev v dn. Solr in ucitelj rstet, dozorevt. Prvi pocsneje, drugi hitreje. Vsi skupj p silimo nprej, vise. Vrtoglvic, ki je bil v zcetku skorj neznosn, je dnes milejs in obcsn. Nevrnost, d bo komu zrdi centrifuglne sile odneslo glvo, je se vedno prisotn. Upjmo n boljse in rnlimo. Vsk ukrep, ki nj n~m pomg izplvti, je dobrodosel. Tudi zvez z onostrnstvom. Nj se sedj se pohvlimo s pridobljenim znnjem. Uspeli smo speljti voz fktur. Vpreg zlog rine in sopih v breg. Mlo nprej, mlo nzj. Se ne vidimo, - Uvod Jz ne vern, kksni so moji ncrti z zivljenje. Ker jih se nimm. Zto toni koristen nslov. Verjetno born mehnikr. Born p npisl, kj bi te rdi, d bi bil. Ko hom nehl hoditi v solo. Jedro Ns te so Brestovec. Deljo n oberfrezrju. To je velik msin. Jz sem ze tudi bil n Brestu. Ate prvijo, d je to njboljs tovrn v Evropi. Prej so delli omre, zdj p APOLO z A rneriko. Enkrt smo s tovrisico pri spoznvnju sli skoznjo. Pri vrtrju smo pockli. Eden nm je nekj prvil, p je zelo ropo- Ate so v petek prisli domov) o kjeni. Zelo so govorili. D jim bodo z Novo leto plce povisli vsem. Tvisjim p se vee. Mi homo spomldi kupili dv pujsk. Tkrt me je spet silil, d bi sel v tehnicno. Je rekel, d se morm ucit, d born izdell. Drugce mi ne bodo dli n Brestu stipendije z v tehnieno. P z inzenirj. Je rekel, d dobi inzenir enkrt vee plce kot ns te. Dni v A je od inzenirj. P se mmo im n Brestu v pisrni. Ns te bi zelo rdi videli, d bi bil jz inzenir. Ns mm p dom pr5ice futrjo. Imeli smo dornc prznik. Zjutrj sem jedel z frustek godljo. 0 brez bolecine, vendr je spoznnje, d ns ljub mti zemlj njlze prens opotekvo hojo, streznilo mnoge izmed ns. Postli smo osnovnosolci in se zceu uciti becede. Mnogokrt nili, so. nm povedli, d je breme nlog v tkem sistemu enkomerno rzporejeno. Nvd prensnj bremen s svojeg hrbt n drugeg ni zelen nvd. Seved p se vedno rje vidimo bre- koliksn pot je prevozen. Podtke, ki jih stres t vpreg mlo z slo, mlo zres, pobirmo z ztisnjenim nosom. Prepricn sem, d homo v kebrovem letu ze vozili po rvnini in dihli normlno. Globoko verujem, d v letu, ki je pred nmi, rcunrjem ne bo tezv obdelovti kupcev in dobviteljev brez bojzni, d bi se med seboj zmesli. Dlje bodo prodjlci, oborozeni z listo zlog, ntnko vedeli, NOVOLETNI OBZORNIK sestvili in se grji lzpostvili: Bozo Kos, Bozo Levee, Aleksnder Mrkovcic, Dnilo Mlinr, Jnez Prprotnik, Miln Rot In Zdrvko Zbukovec. Tehnicne usluge Joze Kovsc in Frnc Sterle. - Bo prost sobot, ne bo proste so bote, bo prost sobot, ne bo... tlo. Videli smo velike skldnce dil in dilc. Stoji sredi Cerknice. N oni strni je Slivnic n tej p vod. N Slivnici so bile vcsih cpernice, zdj je p Gostiln. V vodi so libe. Letos jeseni sem vide! eno crknjeno. Crknjenih ne lovim o. Pod mostom tece zelo grd vod. Pozimi je zmrznjen. Ate so zdnjic rekli, d bodo se plce zmrznile. Ns te se vsk dn vozijo n Brest z vtobusom. Jz p v solo. P z drugim vtobusom. Mi smo dom z Otv, zto nm prvijo Hribci. Ajevci so smi dolinci. Lepo so obleceni p v kino hodijo. Kulije p zvezke imjo vse iz Trst. Hribci smo zmerj v ce rrzredu. Mi se vozimo z vtobusom. Zkljucek Moj zivljenjski ncrt je mehnikr. Tovris mi je v torek rekel, d se z slosrj ne born dober. D bi svojeg vt nikoli k meni ne peljl poprvit. In d nj grem kr n Otve krvt' pst je rekel. Mehnikrji se z vto vozijo n vse motorne dirke p punce previjo. N Mrofu je nov delvnic. Sosedov Rudl je ze sel tj. Je prej v Mrtulku delov. Zdj born p nehl. Mislim d bo moj zivljenjski ncrt rnehni kr. Hribci ze ne bomo krv p sli. Rudl je.zdnec pripovdvv d so ucitejni cukr v tnk nsuli.
BRESTOV OBZORHIK - i z V r- i. - i. NSi ljudje Stnko ze dolgo poznm. Vseeno p me je mlo cudno pogledl, ko sem ji dejl, d smo jo n seji uredniskeg odbor izbrli z rubriko NASI LJUDJE. Poznte jo tudi vi in vern, d se ne cudite, d je tkqj rekl: zkj p rvno jz? Stnk Me- Stnlm Mekind klnd je en izmed deklet, ki so pred skorj dvjsetimi leti prisle iz ~ol v slmbo n BREST. Stnk se je zposlil 1. vgust 1954 in je po nekj tednih del v rcunski slmbi odsl n delo v prodjno sluzbo, kjer del se dnes. Oprvlj delovno mesto v obr cunu in evidenci inozemskih dobv. Kot znnec iz kolektiv sem ji postvil nekj vprsnj. Skrbno sem jib izbrl, ker vern, d je Stnk dovolj kriticn in poln zelj po npredku. Ali bi botel povedti, kko si uspel, d je vsk podtek o izvozu, ki g djes, sprejet kot su ho zlto? V letu 1967 smo prvic presegli 2 milijon dolrjev izvoz, kr je bil velik dogodek. Do pretekleg mesec smo letos izvozili ze z vee kot 4 milijone dolrjev. Kjne, d se rd pohvlim? T obseg ns uvrsc v njvecj izvoznik pohistv v ddvi. In sedj k odgovoru: Tkoj, ko so mi zupli obrcun in evidenco izvoz, sem si postvil nlogo, d bodo vsi podtki ntncni, d bo evi denc tekoc, rhiv p njskrbneje hrnjen. D, to sem si dejl in t svoj sklep tudi ohrnil v sebi. Vrtm po dokumentih toliko cs, d izzrevjo prvilnost. Brez skrbi in cut odgovornosti z ntncnost ne gre pri tern, ne pri nobenem poslu. To, vidite, je recept o tocnih podtkih. Avtomtsk obdelv podtkov nm tudi dje podtke, ti p so dle<! od suheg zlt - kj bi hotel reci 0 nsi evidenci? Avtomtsk obdelv podtkov ~ele zcenj djti podtke. Prvijo d stroj ne gresi. Kdo p potem'? Njbd tisti, ki priprvlj~jo podtke in jih djejo z strojno obdelvo. In ce ti niso tocni, stroj npcno odgovori. Menim, d morjo biti vse evidex;ce toc_ne, p nj gre z rocno ll strojno obdelvo. Odgovori, ki jih dobimo obdelne, iz vtomtske o~delve podtkov, so 9dr!iz skrb1_ o. ntncnosti porocnj v podjetju. Dovolj vprsnj z delovneg podrocj! Brest, druzin, dom - polne roke del, kko je mogoce vse to sestviti v celoto - in po vsem se vedno biti nsmejn? To vprsnje lhko velj skorj sleherni zposleni zeni. Vesih je potrebno mlo ~rx;oztje~n~ in veliko potrpljenj, vcsih Je sluzb kr odvec. To obcutijo tudi otroci in druzin, kr je njhuje. Smeh, prvite? Mr nj bi jokl? Ne, to p ne - rd jokm. ceprv. Ali je od' tvojeg hobbyj - dopisovnje- se kj ostlo? D, ostl so poznnstv in dopisovnje. Veste, p z dekleti! Se sedj rd zbirm rzglednice krjev. Kr poglejte zbirko v pisrni, kjer delm! Z vseh koncev svet so. Z druzbno zivljenje ostj mlo cs. Kj bi bilo treb storiti, d bi n Brestu obnovui stre nvde velike druzine kot nekoc, ko smo mli delti in se tudi veselili? Veckrt mislim o tern, vendr menim, d je to sedj skorj nemogoce, ker je stevilo zposlenih veliko vecje, odnosi in nvde p so rzlicni. Vcsih smo bili bolj enotni, nj si bo pri delu li rzvedrilu. Dnes p je sindiktu tezvno orgnizrti izlet in ceprv je vse preskrbljeno, udelezb ni niti polovicn. Zkj tk? li gre tudi pri tern z socilno diferencicijo li kksno drugcno? Preprien sem, d bo se prgel cs, ko bodo potrebe po zblizevnju v delu in pri rzvedrilu. Bogt vrt in veliko. roz okrog v"'se hue... cigv :z;slug je - mord mozev? Cerknicni zelijo lepo Cerknico - p ne vsi... kj mislis o tern? D, tutli mozev zslug je, sj im zelo rd cvetje in mi pomg pri urejnju in negovnju vrt. veliko obcnov si zeli, d bi Cerknic postl lepo urejen, vendr to ni dovolj, ko p nekteri nmerno ne sodelujejo. Izpred Brestovih zelenic so bile izkopne vrtnice, pohojeni tulipni, zelenice pred spomenikom so unicene, odpdke pri Kulturnem domu je morl pokriti sneg, vidimo ostnke nedokoncnih del n cesth in zgrdbh, ki nm govore, d vsk nredi smo to, kr hoce in ne to, kr bi olepslo celotni videz nseg okrj. Brest je omogocil, d Cerknic iz zostleg trg rste v mjhno rnesto. Ali b~ _hotel povedti se o tern kj, predvsem p, kf mi slis o prihodnjem rzvoju? Res je Brest omogocil, d se je Cerknic tko rzvil. Iz skorj neznneg LIP Cerknic je zrsl Industrij pohgtv Brest. Se nedvno mlo znn Cerknic je dnes znn po vsem svetu. Nekoc je nekdo zpisl, d Cerknico bolj poznjo zunj drzve kot dorn. Dnes ns poznjo dom in zunj. Cerknic spreminj svojo podobo. Visoki bloki djejo dnes mogocni vtis. Nesteto druzinskih his prv tko dopoljnuje to podobo. Tudi jvne zgrdbe se lepsjo. Prepricn sem, d bo sel t npredek se nprej, predvsem p mislim, d morjo otroci cimprej do telovdnice, mldin do kulturnih prostorov. P kj bi nstevl, sj o tern mnogo govorimo, nic p ne nredimo. Kksne zelje lms u novo leto? T je podobno zeljm skorj vseh!judi svet: d bi bil mir, d bi bilo brtstvo in prijteljstvo med ljudmi! In kj zelis clnom kolektiv Brest z 1972. leto? 2elim jim uspeh pri delu, zdrvj, miru in osebneg zdovoljstv! :.telh se kj povedit? Brestov obzornik nj bi v prihodnje vsj eno strn posvetil novicm iz vse obcine, sj nm. teg ne deljo niti dnevniki, niti rdio, niti televizij. Iz vsebine, ki nj bi hil bolj pestr, bi mord lhko izvedeli tudi o drugih, nm sorodnih podjetjih, mord tudi kj o znnosti in npredku. Kdo ve. kj se vse bi bilo treb? Tko mi 'je uspelo predstvti Stnko Mekindo. Prepricn sem, d so vs njeni odgovori nekoli ko sprvili k rzmi~ljnju. D. Trotovsek Kko drgo je nse zdrvje? Skldno z zkonskimi dolocili, s sttutom skupnosti zdrvstveneg zvrovnj delvcev ljubljnske regije (kmor sodi tudi ns obcin) in z njenimi poslovruki smo vsi zposleni n tern podrocju dolzni plcevti dolocen odstotek od bruto li neto osebnih dohodkov, d bi zgotovili obvezne in rzsirjene oblike zdrvstveneg vrstv ns in nsih druiinskih clnov. T odstotek zns z nso obcino 7,34 odstotk od bruto osebnih dohodkov, vstevsi tudi 0,62 odstotk dodtneg prispevk z nesrece pri delu. D bi lze rzumeli delitev druzbenih obveznosti, ki jih mormo plcevti od bruto osebnih dohodkov vsi redno zposleni s polnim delovnim csom, djem tbelricni pregled strukture vseh prispevkov z konkreten primer mesecneg neto zslufk 1.500 dinrjev. bruto osebni dohodek - polo delovni cs prispevki iz delovneg rzmerj osnovni prispevek z zdrv. zvrovjen invlidsko-pokojninski prispevek prispevek z.otros.i<:o vrstvo prispevek z otroski dodtek prispevek z zposlovnje Skupj prispevki, ki jih plc posmeznik Neto izpl c ilo: 9,65 'O fo 6,72 Ofo 12,70 Ofo 0,45 Ofo 1,35 Ofo 0,20 Ofo 31,07 Ofo 68,93 Ofo 2.176,05 din 210,00 din 146,25 din 276,35 din 9,80 din 29,45 din 4,30 din 676,05 din 1.500,00 din N omenjeni bruto osebni dohodek je gospodrsk orgnizcij dolzn obrcunti in odvesti se nslednje drmbene djtve: prispevek z stnovnjsko izgrdnjo 4,00 Ofo 87,02 din prispevek z Bosnsko krjino 0,70 Ofo 15,23 din dodtni soc. z nesrece pri delu 0,62 OJ& 13,50 din dodtni prispevek 0,30 Ofo 10,90 din komunlni prispevek 0,50 Ofo 10,90 din Skupn obveznost 6,12 Ofo 133,15 din Povzetek: Delvec, ki ob mesecu dobi neto 1.500 din osebnih dohodkov, pogosto niti ne ve, d je morl socsno posredno zgotoviti sredstv vsem zgorj omenjenim druzbenim porbnikom z zgotovitev vseh ostlih dobrin, ki mu jih druzb v tki li drugcni obliki vrc od plcneg delez 809,20 din, odsteteg od bruto osebneg dohodk. V omenjenem znesku plcnih prispevkov je delez 159,75 din nmenjen z potrebe vseh zdrvstvenih ustpov, ki se kkor koli ukvrjjo z nsim zdrvjem in dobrim pocutjem n delovnem mestu, v prijetni druibi li dom, skrtk, s tern delezem smo zgotovili sebi in nezposlenim druzinskim clnom: - vse oblike obvezneg in rzsirjeneg zdrvstveneg vrstv, - zdrvljenje v vseh zdrvstvenih ustnovh (zdrvstveni domovi, bolnisnice, klinike in zdrvilisc), - ndomestilo osebneg dohodk z cs nezmoznosti z delo, nosecnosti in skrjsneg delovneg cs, - potne stroske v zvezi z uveljv.itvijo.zdrvstveneg vrstv, - pogrebnino, - posmrtnino.,.., Glede n to, d smo o oblikh zdrvstveneg vrstv ze iz nuje dovolj pouceni, bi posltusl rzcleniti se nektere, stvri, ki znimjo nseg delpvneg clovek.. Ndomestil Prvico do ndomestil osebneg dohodk zrdi nezmoznosrl z delo im vsk zposlen.i zvrovnec od prveg dne; vendr se mu to ndomestilo zmnj ~ z 10 odstotkov, dokler ne izpolni" p,.o' goj - devet mesecev neprekinjene zposlitve. T pogoj ne velj z nesrece.pri delu, poklicn obolenj, nosecnost, izolcijo fu 'nego oboleleg otrok v strosti do treh let. Visin nodomestil temelji n povprecni osnovi osebneg dohodk pretekleg let, ce je posmeznik bil zposlen, ce ne. p n povprecju osebnih dohodkov vseh zposlitev v tekocem letu in jq z posmezne vrste obolenj doloc gospodrsk orgnizcij v soglsju s skupnostjo. Vendr p to ndomestilo skldno z mednrodno konvencijo ne more biti hizje od 60 odstotkov... Ndomestilo v visini osnove, to je 100 odstotkov, je.zvrovncu zgotovljeno od prveg dne z nesreco pri delu, z poklicno obolenje, nosecnost in skrj~ni delovni cs dojecih mter. Z vse ostle primere se ndomestilo izenci z oshovo po pre' teku dolocene dobe trjnj tkeg primer (po 61. dnevu). Ponovitev bolezni - recidiv se ne steje z prekinitev. Med bivnjem zvrovnc v stcionirnih zdrvstvenih domo~ vih se mu ndomestilo zmnjs z 20 odstotkov ee nim druiinskih clnov (ce je sm), ce p prezivlj vsj eneg, teg zmnjsnj ni. Pogrebnin Po poslovniku skupnosti pripdjo zvrovncem in njihovim druzinskim clnom nslednji zneski z leto 1971: - strost do eneg let 470,00 din - strost od 1 do 14 let 660,00 din - strost nd 14 let 920,00 din Posmrtnin Ob smrti zposleneg zvrovnc li zvrovnc, ki dobiv ndomestilo iz zposlitve, izplc skupnost enomesecni znesek izrcunne povprecne mesecne osnove pretekleg let. Prticipcij Zrdi nenehneg nf.~cnj stroskov n eni strni in nesorzmerneg dotok sredstev n drugi strni; je bil osnovni moto zkonodjlc, d je z kritje potreb zdrvstv predcsno dolocil prispevek zvrovnih oseb k stroskom z doocene oblike zdrvstveneg vrstv in sicer: - z vsk prvi pregled pri specilistu z npotnico - brez npotnice. i.. Ambulntne cklnice so vedno polne - z prvi obisk n domu (n zhtevo 1.vrov.) - z zdrvil - z prevoz z resilnim vtomobilom - z zdrvljenje zob - z zobne proteze - z ortopedske pripomocke - z intervencijo in zdrvljenje zstrupitve z lkoholom (pijnost) - z neobvezno cepljenje - z splv (ce ni zdrvnisko odobren) Prticipcije so oprosceni nslednji primeri: 5,00 din 30,00 din 10,00 din 4,00 din 10,00 din 10 OJo 300fo 300fo 50 Ofo 500Jo 150,00 din - obvezno zdrvstveno vrstvo (TBC, dusevne bolezni, nosecnice in zdrvstveno vrstvo solske rnldine do 18. let strosti ozirom studentje do 26. let), ' - nesrece pri delu in poklicn obolenj. Vlorlzcij ndomestil Zvrovncem, ki so po 1. jnurju 1970 postli zcsno nezmozni z delo in jim nezmoznost trj neprekinjeno vee kot eno leto, se osnov z ndomestilo osebneg dohodk povec z 19,4 odstotk od prveg dne nd eno leto. Prost izbir zdrvnik To je z zkonorn zgotovljen prvic vskeg zvrovnc. Mord p vm ni znno, d izbrneg zdrvnik med letom ne morete menjti. Predvsem velj to z zvrovnce, kterih gospodrske orgnizcije imjo obrtno mbulnto ozirom obrtneg zdrvnik, ki je med ostlim edinii pristojen z priznvnje li dolocnje bolniskeg stlez ne glede n krj nstnk. Ce ste torej zboleli n morju li v hribih, pojdite cimprej k obrtnemu zdrvniku s potrebnimi izvidi li dokzili. Pogosto smo prep, dilemo: dopust li bolnisk, ce nm zboli kdo od svojcev. Njvec 15 dni bolniskeg stlez vm bo dolocil zdrvnik z nego oboleleg druzinskeg cln, ce t~ se ni str sedem let. Z vse ostle n:d sedem let p bste lhko dobili njvec sedem dni. Dojeee mtere pogosto znim ncin in trjnj del med skrjsnim delovnmi csom. Sporzumno je dopustno delo 8 ur dnevno tri dni v tednu z dv prost dnev, vendr smo, ce je prizdet delvk toliko oddljen od delovneg mest, d bi n csu prihod in odhod z del izgubil toliko, kot zns skupj s skrjsnim delovnim csom njen poln delovni cs. $. I<RALJ - -. ------------ --~ -~*~
Vbljiv rzstv. v Sl onu pohi&tv : 16. decembr je hil v Brestovem Slonu pobiatv odprt nov rzstv. Tokrt rzstvljt svoj del dv tln delovne skupnosti Brest, kdemsk sllkrj Miln Rot iri Frnc Golob. N otvoritvi se je zbrlo lltevilno obtlnstvo, predstvnikl druibenih in kulturnib ustnov, predstvniki delovnih orgnizcij in drugih. Nmesto obitjneg porocll. z rzstve objvljmo otvoritvene besede, ki jilj je prispevl tov. Jnez PrP,rotnik. Ngovorili so me z te!ko, vendr lepo oprvilo, nj poskusm predstv:l.ti pricujoco izstvo, prvzprv ze tretjo v krtkem esu, kr je odprt t slon, zgrjen sicer iz cistih komercilnih, podjetniskih ngibov, ki p poleg svojeg osnovneg nmen ze dobiv obelezje svetise kulture, noveg sredisc, v kterem si bo cerkniski clovek poleg izdelkov svoje tehniske domisljije in proizvodne ustvrjlnosti lhko npolnil svoj intimni svet s poezijo umetnikovih brv, oblik in prostor. Trdim; idej nsih dveh mldih sodelvcev, ki je bil doslej uresnicen s skupno rzstvo kdemskih slikrjev Lojzet Perk in Doret Klemencic-Mj tel'.z rzstvo prispevkov z nt~ej_ Brestoveg zscit~~g ~k ~ je vredno. nepnmerljlvo vecje pozornosti, kot je bil v cerkniskem jvnem zivljenju in v kolektivu Brest doslej delezn. A nic z to: vsk novost, vsk npredek le pocsi dobiv svoj prvi predznk in prepricn sem, d bo rzstv, ki jo dnes odpirmo, prekri). ~ov zntnejsi del mozik, ki : st.~l g mld umetnik zmisill s ptvo idejo o cerkniski s~rski koloniji. Cer]prlc potrebuje svoj novi obrz. Tildi kolektiv Brest g potpebnje. Kot priseljenec v krju si dovoljujem z drugcnirni ocrru gledti n rzvoj krj in n slog zivljenj v tern krju, kot so nvjeni gledti domcini. Cerkni :c je postl v nekj letih velik tin lhko recemo - tudi bogt. ~D je k temu levji del'ez prispe.vl Brest - teg ne bo nihce o porekl. Nsi domovi so po vecini lepi, novi, modernizrni, iz Uet v le.to se Cerknic siri; m!kdm je zmenjl' '$flt, fur: m~nske v.prege: v.lo~(w.in, sko;rj edin kwtll.rno zivljemj'e obenov p izpolnjuje, kolikor je pc zmoin, televizij med stirimi stenrni in se kino. Mord je z kog to dovolj, mord z inrsikog ze dnes premlo, jutri p bo t svet siromcij, ki jo je treb ze dnes obogtiti. Tudi t rzstv in se ns~ednj, ki jo bost prv tko orgnizirl ns umetnik - rzstv otroskih risb v februrju prihodnjeg let - ne bst npolnili nsih dus z vecno, bst p odprli nov prickovnj in nove zelje, pridobili si bst novo obcinstvo, vzdrmili ns zdolgocseni vskdn in ns obogtili z kncek noveg svet, noveg dozivetj, nprvili ns bolj domcine, bolj povezne s krjem in s csom. v kterem zivimo, in ns jutrisnji dn bst nprvili znimivejsi, bolj prickujoc in vrednejsi zivljenj. Clovek ne zivi smo od kruh! Str ugotovitev, splosn in torej veljvn tudi z nseg clovek, tudi z nseg delvc z strojem, z rnizo in z volnom - z vse! In ce bodo t del vnesl v nse stevilke 0 proizvodnji in 0 prodji, o dohodku in o dobicku - poezije in lepote, topline in rzmisljujoce odmevoosti, toliko bo vredn in rvno z toliko bo bogtejse in plemenitejse nse pehnje od ponedeljk do sobote. In toliko bo vrednejsi n~ clovek, toliko srniselnejse bo ojegovo delo. Ne upm si govoriti o obeh mldih fntih, ki st vm s temi deli nocoj n siroko odprl svoj notrnji svet; premlo ju poznrn, premlo sem strokovnjk v svetu likovne umetnosti, d bi ju roogel ocenjevti- njun del bodo govoril vm in meni, vsko po svoje in vskemu po svoje. Srno se imen: Svoj del vm predstvljt kdemsk slikrj Frnce GOLOB in Miln ROT, ob delvc Brestoveg kolektiv, prvi Celjn, drugi domce gore list. Del, ki jih rzstvljt, so n voljo morebitnim kupcem, vsk po eno stvritev p drujet podjetju kot osnovo z fond likovnih svritev cerkniske slikrske k.olonije, v kr nj bi po njuni zmisli prersli ti spodbudni zcetki njuneg ne-le slikrskeg, mpk tudi orgnizcijskeg kulturniskeg prizdevnj. Prihodnji rzvoj in usod te i deje st seved v veliki -meri odvisn od ns, od Brest in od Cerknice v celoti in mord predvsem od prvkr ustnvljjoce se kulturne skupnosti. 0 nedelvnosti nse mldine 9. decembr sem dobil n solo vbilo n mldinski sestnek. To je bilo prvo vbilo, ki sem g dohil v tern solskem letu, ceprv to ni bil prvi sestnek. Sestnek nj bi bil nslednjeg dne. N spor:edu je bil tudi volitev noveg vodstv ktiv. Zto bi morlo biti n sestnku vsj tri cetrtine ktivnih mldincev. V soli sem se oprvicil pri predvoj~ki vzgoji, d sem lhko odsl n sestnek. Izkzlo p se je, d je n sestnek prmo smo 6 mldincev od 150, kolikor jih Brest premore. Zto pri volitvh nismo bili sklepcni in smo»sestnek«ndljevli v Deliktesi. Tm smo ugotovili, d bi morl biti n sestnku tudi predstvnik obcinske kohference zveze mldine. Izkzlo p se je, d tj vbil sploh ni nihce posll. Poleg teg smo ob kvi in mleku trnli nd slbo udelezbo in splob nd nektivno mldino. Podobne tezve so bile tudi poleti, ko smo prisli n sestnek stirje mldinci Slikrsk rzstv v Slonu pobiatv je dobro oblskn in predstvnik obcinske konference, le s to rzliko, d se je t nezceti sestnek koncl v botelu. Uprviceno bi lhko obesili nd vrti deliktese li hotel tblo MLADINSKI AKTIV. Iz Srednje tehnicne sole je n mldinskem sestnku vedno vsj po eden predstvnik, ce le dobimo vbilo li smo o sestnku prvocsno obvesceni. Seved bi lhko sestnke obiskovio vee dijkov. Tod n sestnek gremo lhko sc;!le po soli. Jsno je, d gre vsk rje domov (vcsih im tudi vmesne postje) kot p n sestnek. Oj, zvest ti ns, km si odsl, oj kje si...? Tezve so tudi z obvesenjem ostlih dijkov o sklepih sestnkov. Nekjkrt sem nmrec poizkusl o njih porocti, vendr so bili dijki neresni in niso pokzli znimnj z to. Sedj p povemo sklepe sestnk smo tistim, ki jih to znim. Lni je n sestnke hodilo vee mldincev kot letos. Celoten k- tiv je bil bolj delven 'in je bilo veeje 'znimnje z sodelovnje kt dnes. ' Dnes je pc tko, d mldinec ne bo prisel n sestnek, ce ne bo imel nicesr od teg. Oj, zvest ti ns, km si sl, oj, kje si...? Je res zvest eden izmed glvnih vzrokov, d je mldin tko nezinteresirn z delovnje v okviru mldinske orgnizcije? Eneg izmed odgovorov lhko poiscemo v vzgoji mldine. V osnovni soli in v nek terih srednjih solh -imjo pose ben predmet: temelji socilisticne morle, vendr te ure njveckrt uporbljjo z vse drugo, smo z vzgojo ne. Pri teh urh bi morli pedgogi vzgjti dijke v duhu socilizm in jim nekko krepiti zvest. S tern bi jih tudi spodbujli k delovnju v okviru rzlicnih orgnizcij. Le tko se dijki zcnejo zvedti, kolik~en je lhko prispevek mldine pri grditvi socilisticne druibe. To p ne velj smo z solsko, mpk tudi z delvsko mldino. Vsi bi se morli spoznti z delovnjem in pomenom mldinske orgnizcije. ze n smem zcetku uvjnj v novo okolje (delo v BRESTOV OIZORHIK tovrni li v soli) bi morli mldincu pokzti pot in g voditi, kjti sm ne bo pristopil k ktivu. Nekteri sploh ne vedo, d ktiv deluje. Zto bi morlo biti vodstvo bolj povezno z mldinci v tovrni in v soli. Bolj bi morli biti enotni in povezni. 0 vzrokih nektivnosti mldincev sem vprsl nektere mldince iz tovrne. Slisl sem, d so prej mldinci hodili n sestnke in so bill bolj ktivni zto, ker so po sestnku prirejli zbve. Iz teg lhko sklepm, d so hodili n sestnke smo zrdi zbve in ne zrdi sestnkov srnih. Vendr je to njbri edini ncin, kko pridobiti mldino. Ob ponovnem isknju vzrokov z mrtvilo mldinskeg ktiv sem spozn,l, d mldincu clnstvo v mldinski orgnizciji nicesr ne pomeni. Sestnki so jim zdijo nepotrebni, potrt cs. Nso mldino sem tudi vprsl, kj jih znim. Odgovorili so mi, d se z»akcijo 75«ne ogrevjo prevec. Rje bi prirejli veselice in podobno..oj, zvest ti ns, km si sl4 oj, kje si...?, B. Tursi~ Sindikti vcerj in jutri Delovnje sindiklne orgnizcije n Brestu je bilo letos usmernizcijo in novo tehp.ologijo iz~ delu. S tern rnislim, d biz moderjeno predvsem v ktivno sodelovnje pri sprejemnju smouprv zmnjsli zdrvju ~kodljive vpli boljsli delovne pogoje, d qi nih ktov in v ndzorstvo v cim ve, d bi zmnjsli obseg nocne' doslednejsem izpolnjevnju le-teh g del :len in mldine, d bi 0rgnizrli z delvce, ki deljo v po poslovnih enoth. Problemtik pri izpolnjevnju letneg pln je bil letos zelo obsirn. Tudi dobno. nocni izmeni, tope} obrok in po sindikt se je vkljucil vnjo, d - Stndrd zposlenib. Prizdevti si bo treb, d bo osebnih bi tudi v dni situciji kr njbolje gospodril. Tudi n podrocju strokovneg izobr:zevnj v 1.000 din cim mnj, d bo rekre dohodkov izpod 800 din ozirom podjetju se je premknilo in z cij zposlenih skrb podjetj, d letosnjo izobrzevlno sezono bi omogocili cim vecjemu stevilu predvidevmo, d bo le nrejen zposlenih letovnje med Ietnim kork nprej. dopustom in podobno. Tudi n podrocju sprt je bil Se bi lhko govoril o delu sindikt, z ktereg je prv on npredek. N letosnjem tekmovnju lesnih delvcev Slovenije si poklicn. Uspesni homo le tedj, je BREST priboril prvo mesto. ce homo temeljili v problemtiki Ob tej priloznosti bi se vsem cinom kolektiv, ki so prispevli z poslovnih enoth in v resnicnih osnovne orgnizcije sindikt po t uspeh, zhvlil in jim cestitl. interesih clnstv. To p pomeni, Obenem p tudi pozivm, d se d je sindikt toliko, kolikor si v prihodnjem letu se bolj vkljucinlo v cim vecjem stevilu v rz ustvrjlni pri svojem delu. N g srni zelimo in kolikor smo licn sportn tekmovnj, d homo uspesni tudi n III. Lesridi, pri clnstvu ustrezno veljvo. in s orgnizcij bo nmrec imel ktere orgniztorji smo pj,"v mi. ugled smo tedj, ce bo clnstvo Sindikt Brest si bo v prihodnjem obdobju prizdevl, d se resuje prkticne probleme svo cutilo, d lhko z njeno pomocjo bodo vsi smouprvni dogovori jeg zivljenj in del. v teh nekj besedh lhko dobijo odgo in sprejet prvil dosledno izvjl. Ugotvljmo p, d je potrebno v prihodnjem obdobju posih sprsujejo, zkj pleujejo vor tudi tisti posmezniki, ki vesvetiti vecjo pozornost nslednjim podrocjem: N koncu nj izkoristim to sindiklno clnrino. - Izdelti je treb dolgoro~ni priloznost, ko zkljucujemo letosnje, nic kj lhko poslovno Ieto, progrm stnovnjske politike v podjetju. Izdelti je treb meril d izrzim zeljo, d bi v prihodnjem letu s skupnimi npori ci z pridobitev stnovnjskeg kredit s tern, d se delvcem z nizjimi osebnimi dohodki ozirom ljnj dosegli kr njboljse denov sindikt in orgnov uprv z mnjsimi mterilnimi moznostmi odobrv kredit pod ugodnju p vm zelim mnogo zdrvj lovne uspehe, v zsebnem zivljenejsimi pogoji. in osebne srece. - Delovni pogoji in vrstvo pri A. Otonicr Ustnovljen je kulturn skupnost Po letu prl.prv, rzprv in po svetov smo koncno ustnovili kulturno skupnost. Kulturn skupnost je bil ustnovljen z nmenom, d bi se kultur v obcini uspesneje rzvijl, d bi hili zgotovljeni pogoji z uresnicevnje clovekovih tezenj n kultlll" no umetniskem podrocju in d bi spodbujl kulturno delovnje ter vrovl nso kulturno dediscino. Zto, d bi delo kulturnih skupnosti kolikor toliko normlno poteklo in d se ne bi vse konclo ob ustnovitvi in vprsnju denrj, prepusc republik del sredstev od prometneg dvk, ki se zberejo n obmocju obcine. Zdnji rok z ustnovitev kulturne skupnosti je 31. 12. 1971, ns kulturn skupnost je hil tko ustnovljen rvno se o prvem csu. D je do teg prislo tko pozno, je vee vzrokov, vsekkor p je to njleps in njprepricljivejs slik kulturneg stnj v nsi obcini. v cetrtek, 2. decembr so se n Brestu zbrli izvoljeni delegti delovnih orgnizcij, dru:lbeno politicnih orgnizcij, sol in krjevnih skupnosti n ustnovno skupscino kulturne skupnosti. N skupscini smo njprej obrvnvli in sprejeli sttut in poslovnik kulturne skupnosti. N volitvh, ki so sledile, je bil z predsednik zcsne skupscine kulturne skupnosti izvoljen tov. Dusn Trotovsek, z predsednik izvrsneg odbor tov. Bozo Levee in z sekretrj izvr5neg odbor tov. Frnc Dolnicr. Izvoljen je bil tudi zcsni izvrsni odbor kulturne skupnosti. V rzprvi o kulturnem stnju v nsi obcini je bilo govor predvsem o sednjih kulturno prosvetnih dru~tvih in orgnizcijh in p o u smeritvi del novoustnovljene kulturne skupnosti. S kulturno skupnostjo je vsekkor zgotovljen nek njosnovnejs gmotn podlg z u spdno kulturno prosvetno delo n nsem podrocju. Koliko bomo to osnovo znli rzsiriti in povecti, p ni odvisno le od tovri ~ev, ki so si prostovoljno zdli nlogo izpeljti kulturo iz njeneg mrtvil, mpk od ns vseh, ki tu v tern nsem mlem svetu zivimo. I. Rzdrlh
BRESTOV OBZORNIK SkupSCin skld skupnih rezerv Nedvno teg je bil sej skupscine skld skupnih rezerv obcine Cerknic. N tej seji so konstituirli skupscino, izvolili uprvni odbor skld skupnih rezerv, predsednik skupscine in nmestnik predsednik. Skupscin je sprejel sttut skld, ki urej njegovo poslovnje. Omenil bi smo nektere zncilnosti sttut. Sredstv skld sestvljjo: - sredstv, prenesen iz prejsnjeg rezervneg skld, - sredstv, ki so jih dolzne odvjti v skld smostojne orgnizcije zdruzeneg del, - sredstv, dosezen s poslovnjem skld, - sredstv, ki se stekjo v skld po posebnih zkonskih dolocilih in drug sredstv. Sredstv skld se uporbljjo z sncijo in preventivno sncijo smostojnih orgnizcij zdruzeneg del n obmocju obcine Cerknic. Z njimi se odprvljjo vzroki in posledice izgub in prepreci njihovo nstjnje, u porbljjo se z kritje minimc;lnih osebnih dohdkov delvcev m z druge gospodrske nmene, ki so v zvezi s sncijo. Skld odobri kredit n podlgi sncijskeg pr?grm, ki ~ Pr!'! dlozi smostojn orgmzclj zdrufeneg del. Skld uprvlj skupscin, ki je sestvljen iz ~olj~j?-ih cll!ov sstojnih orgmzclj. zdruz.":neg del in iz predstvrukov obcmske skupscine. N seji skupscine skld so ~olocili tudi okvirne pogoje z djnje kreditov iz sredstev skld, obrestno mero z posmezne vrste posojil ter roke in ncin vrcnj. ViSin obvezneg vplcil v skd je 2 odstotk od dohodk, ki g delovne orgnizcije nmenijo z sklde. Sredstv, ki jih v skld plcujejo smostojne orgnizcije zdruzeneg del, so dejnsko sredstv poslovneg skld teh orgnizcij, ki so z dobo stirih let izlocen z posebne nmene v skld skupnih rezerv. Po preteku stiriletne dobe lhko delovne orgnizcije zhtevjo povrnitev teh sredstev s sorzmernim delorn dohodk, ki je bil ustvrjen z obrcnjem vlozenih sredstev. Vlozen sredstv se obrestujejo s 5 odstotki. Z kredite skld skupnih rezerv je skupscin dolocil nslednje obrestne mere: - z kritje minimlnih osebnih osebnih dohodkov delvcev po 2 odstotk, - z kritje izgub po 4 odstotke, - z sncijo poslovnj po 7 odstotkov, - z druge gospodrske nmene po 8 odstotkov. Odplciln dob dnih kreditov je lhko njvec stiri let z odplcevnjem po polletnih nuiteth. Skupscin skld skupnih rezerv je sprejel tudi okvirn nvodil o podtkih, ki jih mor vsebovti sncijski progrm. Cini skupscine so se podrobno seznnili s pregledom sredstev skld skupnih rezerv gospodrskih orgnizcij skupscine obcine Cerknic ter s stnjem kreditov, dnih iz skld skupnih rezerv. 30. novembr 1971 je bilo stnje sredstev skld skupnih rezerv 359.297,19 din, neodplcni krediti so po odpisu neizterljive terjtve do Centr obrti Cerknic v znesku 22.510,87 znsli 1,708.598,03. V uprvni odbor skld so bili izvoljeni: - Dnilo MLINAR, Brest Cerknic - predsednik - Mtevz KOCEVAR, Kovinoplstik Loz - nmestnik predsednik - Dmir MAZI - GrdiSce Cerknic, cln - Jnez PAKiz, Obc. sind. svet, cln - Sreco LONCAR, Kovinoservis Unec, cln. Uprvni odbor skld oprvlj zlsti nslednje nloge: - skrbi z izpolnjevnje sklepov in smernic skupscine skld, - odloc o vlogh z kredite iz sredstev skld n podlgi smernic in splosnih pogojev, ki jih doloc skupscin skld, - spremlj izpolnjevnje sn- Filmi v 1. jnurj ob 16. in 19.30 - itlijnsk film: ALI BABA IN SVETA KRONA. Pustolovski film. V glvni vlogi Rod Flsh. 2. jnurj ob 16. in 19.30 - meriski film PONNY EXPRES. Junki populrne Bonnce n filmskem pltnu. V glvni vlogi Lorne Greene. 3. jnurj ob 16. in 19.30 - meri!iki film VDOVA IZ VEGON Nse mlo mesto je dobilo nov stnovnjsld blok. V decembru se je vselilo vnj trideset druiin, od teg sestnjst Brestovih. Okolic p bo bje urejen spomldi Cerknic pod snegom cijskih progrmov, ki so finncirni iz sredstev skld, - priprvlj predloge vprsnj, o kterih odloc skupscin skld. z novim ncinom uprvljnj skld skupnih rezerv obcine Cerknic bodo imele smostojne orgnizcije zdruzeneg del dosti vecji vpliv n odlocnje o sredstvih, ki jih zcsno vlgjo v t skld. Izvoljeni uprvni odbor skld bo s sprejetim sttutom, s politiko, z okvirnimi pogoji z djnje kreditov in s smernicmi skupscine svoje nloge o prvljl v korist vseh smostojnih orgnizcij zdruieneg del, ki prispevjo sredstv v t skld. J. Hren JBDUBrJD GEPA, Vedr komedij. V glvnih vlogh znn Abbott in Costello. 6. jnurj ob 19.30 - meriski film ~TIRJE NA POCITNI CAH, Izredn npet kriminln zgodb. V glvni vlogi Giulino Gemm. 8. jnurj ob 19.30- frncoski film LABIRINT ZLOCINA. Npet kriminlk. V glvni vlogi Michel Constntin. 9. jnurj ob 16. in 19.30 - meriski film VETROVI JAMAJ KE. Fntsticne pustolov!icine n dljnem morju. V glvni vlogi Anthony Quinn. 10. jnurj ob 19.30 - meriski film MALA VILI VINKY. Uspel drm. V glvni vlogi Shirley Temple. 13. jnurj ob 19.30 - meriski film PEKLENSKA STEZA INDIANOPOLISA. Film prikzuje npete vtomobilske dirke. V glvni vlogi Pul Neumnn. 15. jnurj ob 19.30 in 16. jnurj ob 16.00 merl.ski film BUCH CASIDY IN KID. Njlepsi vestern zdnjih desetih let. V glvni vlogi Robert Redford. 16. jnurj ob 16. - meri!iki film BUCH SASIDY IN KtD. Njlepsi versten zdnjih desetih let. V glvni vlogi Robert Redfort. 16. jnurj ob 19.30 -!ipnski film ULICA TUSET. Se eden izmed uspelih filmov Srite Montiel. 17. jnurj ob 19.30 - meriski film PRIVATNf DETEKTIV CLEGG. Pustolovscine privtneg detektiv. V glvni vlogi Gilbert Wynne. 20. jnurj ob 19.30 - itlijnski film NEVIDNA.ZENA. Drm zenske, ki je izgubil ljubezen. V glvni vlogi Giovnn Rlli. 22. jnurj ob 19.30 in 23. jnurj ob 16. - meriski film KAPETAN NEMO IN PODVOD NO MESTO. Film po znmenitem romnu pistelj Jules Verne. 23. jnurj ob 19.30 itlijnski film BOG ODPU~CA... JAZ NE. Divj zgodb iz El Pz. V glvb ni vlogi Terence Hill. 24. jnurj ob 19.30- meriski film BALALAJKA. Glsbeni film. V glvni vlogi Eddy Nelson. 27. jnurj ob 19.30 - meriski film SPREHOD PO SPOMLA DANSKEM DEzJU. Zgodb dveh zljubljencev. V glvni vlogi Ingrid Bergmn. 29. jnurj ob 19.30 in 30. jnurj ob 16. - meriski film VOHUN Z ZELENIM KLOBU- KOM. Uspel kriminln komedij. V glvni vlogi Jck Plnce. 30. jnurj ob 19.30 - meriski film DIVJA BANDA. Zgodb o krvvem pustosenju n divjem zhodu. V glvni vlogi Wilim Holden. 31. jnurj ob 19.30 - meriski film STAN IN OLIO V DEzE LI SMEHA. Mnogo smeh s st rimi komiki. Kongres v Moncu Med 21. in 24. oktobrom letos je bil v Moncu (smostojni knezevini n sredozemski obli Frncije) sedmi kongres Zveze mednrodnih orgnizcij drovlcev krvi. Prisotnosti okrog sesto delegtov iz zhodnoevropskih in juznomeriskih dezel je dl pect tudi stevilcno skromn jugoslovnsk delegcij, sestvljen iz predstvnikov ncionlnih odborov Rdeceg kriz. Temu kongresu je prisostvovl kot slovenski delegt tudi dr. Boris Krvvnj, predsednik komisije z prostovoljno krvodjlstvo pri Glvnem odboru Rdeceg kriz Slovenije. Pogovorili smo se z nsim rojkom, ki je z ns mesecnik posredovl nekj znimivih vtisov. Nmen kongres, ki je sicer vsk tri let, je bil zbrti pregled nd delom clnov zdruienj kr- RAZPIS ZA SAHOVSKO PRVENSTVO 1. Koordincijski odbor sindit Brest Cerknic rzpisuje shovski turnir z prvenstvo Brest. 2. Prvico do sodelovnj imjo vsi redno zposleni, ki se bodo prijvili vkljucno do 7. jnurj 1972 turnirskemu vodji (tov. Ivo ~tefn - SKS). 3. Turnir bo v prostorib stre delvske restvrcije v Cerknici v dneh: 8., 9., 15. in 16. jnurj. Zcetek tekmovnj bo v soboto, 8. jnurj ob 9. uri. 4. Tempo igre je kot obic1no z tovrstn tekmovnj (sindikln) - to je eno uro skupneg cs ozirom pol ure z posmeznik, kr bo omogocilo odigrvnje stiri do pet kol n dn. 5. Igr se po Bergerjevem sistemu (vsk z vskim). V primeru, d bo stevilo tekmovlcev vee kot dvjset, bo turnir potekl po skrjsnem - svicrskem sistemu. 6. Morebitne spore bo resevl turnirskl vodj (sodnik) n osnovi mednrodnih prvil FIDE. Spore n drugi stopnji p bo re evl triclnski turnirski odbor, izvoljen pred pricetkom tekmovnj. 7. Orgniztor je priprvil ngrdnl skld: pokl, diplome in prkticne ngrde. Koordincijski odbor sindikt vodjlcev, izmenjv mnenj med clni 0 krvodjlstvu in njegovi orgnizciji med rzlicnimi dezelmi, potrditev sttut, izvolitev noveg vodstv, poskus propgnde, nj bi bil nslednji kongres svetovneg zncj z njsirso udelezbo. Kot znimivost je umestno zbeleziti, d so clni juzn_omeriske dezele, severnomenske pne. Kongres je imel zgoscen delovni in spoznvni progrm. V glvni rzprvi je ktivno sodelovl ~udi jugos~ovnsk delegcij, ki ]e poudnl uspehe jugoslovnskeg Rdeceg kriz pri prostovoljnem krvodjlstvu. Posebno Slovenij se s svojim odstotkom 4,2 n stevilo prebivlcev uvrsc v sm svetovni vrh, n drugo mesto, tkoj z Finsko, medtem ko je jugoslovnsko poprecje 2,1 odstotk. Kongres je pozdrvil in vodil njen delovn predsednic, monsk kne_ginj gosp Riner, mo.r:d bolj znn kot nekdnj vod1ln hol!ywoodsk filmsk igrl!-< Grce Kelly. Pod pokrovit~lj stvom m~nskih suverenov je bil kongres 1zvrstno orgnizirn tko v delovnem kot v spoznvno-rekrecij skem pogledu. Delegti so imeli priloznost spoznti do~r~en d~l. _kt_.llturno-zgodovinskih m tunsticmh znimivosti te mle dezele, ki z vskim kvdrtnim metrom svoje izjemno drge povrsine dih povsem turisticno. Med podrobnostmi, ki so se nsemu delegtu dr. Krvnji posebno vtisnile v spomin, so vsekkor mnoge nrvne lepote, odlicn turisticn postrezb, ne glede n peticnost gost, simptijo vzbujjoce znimivosti, d Monte Crlo, mesto s kompleksom igrlnic, vsko jutro temeljito operejo. Splosni vtisi, ki jih je ns delegt prinesel z izjemne mednrodne humnitrne orgnizcije, so zelo ugodni in vzpodbudni. Sprico refertov drugih clnov te orgnizcije je ostl zpten in cenjen podtek, d se nm ni treb srmovti zrdi 75.000 prostovoljnih krvodjlcev, ki zbero letno 25.000 litrov drgocene krvi. To dokzuje, d je krvodjlstvo pri ns osnovno n prvilnih odnosih humnosti in resnicno clo veskih odnosih med ljudmi. Stevilcno obetjoci mldi rod v vrsth krvodjlcev p je svetl perspektiv. J. Lvrencic 9 ---- - - - - - ~ ---~~.,.;;;, -;-;;-.--=---;-;...:: -
10 BRESTOV OBZORNIK Novoletn ngrdn kriznk okrsno dl vou drvo ( oj) P t k i h d vo boj s I U1 b. d ru.tbn. knj ig. lt.pesnik mu to jv od bologn n d o ko II h ilt nrod no lbvni nsmbl zht i d e I., no U1kljuCn :zbv st. ~lo v. p ivo ge-om 1 lilci moski nivo pevski gls r it stlrik ( p ielt o ) gl. mnto norvetk tuklo s t d 0 b. t, t.... ~r c n 1 Pr '- ivi.. m on l1tn. v lfiru cv ~~'~~ T'ONE P I v l spojen ~.s-...; z v rom p lemic' ;, hbhrt prlni Ptilc f ilm. igr. co nner)' II n edgr.t!omc I. ime i t lij p rbivlc uirij d i n j novo mesto ub... x. m p o I l d uc'itelj i nrvno1 t i ~lic i l: r'crt 1 o cil p tm z n m k folopr- 1 OY t ujt f.ime b rest 1---------l t I.,... lr bee n j me~. k rt ml 4ift hhni!n revi; z I om d rlv juino od s i cilij drzv v vsh. indiji i Pont i htovdt glob t lovdno m ofh o l Ule lrk luvlc... J J c: n pol ivk tv d l.,c hv f i1olc. ploll s mfjen petl t i Y lkohol. pij h o rodjt :lnj ic k goroyj c.sben d u lik ime fli.. rj ndlj vnje 9 esl h 1 9 7 2 RESI TEV NOVEMBRSKE NAGRADNE KRI:lANKE CESTITAMO KOLEKTIVU K DNEVU REPUBLIKE - IS - NORICA - IR - AG - TANIN - STRELIVO - UKORI - NEGATIVEN - TROPINAR - MARAT - ORINOCO - ARSA - JP - RADIKAL - LANOLIN SUMA - PROTOKOL - IVICA - EMIN - GO - SI - SLOKA - 0 2A - PETE - GNOJ - KR - PRI DEN - LEK - ENKA - KIKLA - GA BON- EKIPA - BALTAZAR - RAF DANICI - SONET - OBJEMATI - E RIK - RESPEKT - EH - EDIT - LOIRE - ANEMIJA- ARPAD - ANE MITRA - NR - NIL - FANATIK ODISEJ - RAI - ION - ITALIK DETE - OLE - MLEKO - PONCO VT - CUREK - KOKOT - LIK EIRE - NAJADE - CI - AS!NKAR - TR - DIN - NM - TVOR - ARNIK - ON! - ILOK - AKI - ISO - OK - OCA - KARAJAN - KALK - ILIRIST - ALPE - SAFARI - ULAKA - LAMA - VIADUKT - UNEC - ARAN:tERKA. IZID NAGRADNEGA :lrebanja V splo~ni sektor je prispelo 41 re~itev, :tl jih je hilo tudi tokrt mlo prvilnih - le ~est in so hi le seved vse ngrjene. Njvet spodrsljjev je hilo v re itvi gesl»znmk trkov«, kjer ste npi sli»rp«nmesto irp«. 2:reh je ngrde rzdelil tkole: 1. ngrd 100 din - TELIC MARIJA, :lerovnic 47, p. Grhovo. 2. ngrd SO din - FERFILA BRONISLAVA, Cerknic, Notrnjsk 9. 3. ngrd po 10 din- PATER NOST VESNA, Cerknic, Pescenek 11, KLANCAR I GOR, Cerkni c, Prtiznsk 14, TURSIC LEO POLDINA, Prtiznsk 14, Cerkni c, TAV:lELJ DRAGICA, SKS, BREST Cerknic. Ngrjenim cestitmo! RAZPIS Tudi letos je z novoletne prz Dike ngrdn kriznk. Ngrde so tokrt vhljivej~e: 1. ngrd- sivln omric, 2. ngrd- 100 din, 3. ngrd- SO din, 4. pet ngrd po 10 din. Resitve posljite do 20. jnurj v splosni sektor! Prosimo p vs, d hi iz ene dru.zine po~iljli le po eno re itev. Brestov obzornik, glsilo kolek tiv Brest Cerknic. Odgovornl urednik Dnilo Mlinr. Urejuje nredniii.ki odbor: Vojko Hrmel, Joie Klncr, Jnez Lvrencie, Dnilo Mlinr, Duhrvk Pzic, Vinko Mhne, Frnc Mulec, Mih Sepec, Frnc Strukelj, Du.Sn Trotoviek in Zdrvko Zbukovec. Tisk :leleznilik tiskrn, LjuhljJU