UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Marjan CUDERMAN VPLIV STROJNE REZI KORENIN NA RAST IN PRIDELEK HRUŠKE (Pyrus communis

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Mrjn CUDERMAN VPLIV STROJNE REZI KORENIN NA RAST IN PRIDELEK HRUŠKE (Pyrus communis L.) SORTE 'VILJAMOVKA' MAGISTRSKO DELO Mgistrski študij 2. stopnj Ljubljn, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Mrjn CUDERMAN VPLIV STROJNE REZI KORENIN NA RAST IN PRIDELEK HRUŠKE (Pyrus communis L.) SORTE 'VILJAMOVKA' MAGISTRSKO DELO Mgistrski študij 2. stopnj INFLUENCE OF MECHANICAL ROOT PRUNING ON THE GROWTH AND YIELD OF PEAR (Pyrus communis L.) CULTIVAR 'WILLIAMS' M. SC. THESIS Mster Study Progrmmes Ljubljn, 2016

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. II Mgistrsko delo je zključek Mgistrskeg študijskeg progrm 2. stopnje Hortikultur. Delo je bilo oprvljeno n Ktedri z sdjrstvo, vrtnrstvo in vinogrdništvo, n Oddelku z gronomijo. Študijsk komisij Oddelk z gronomijo je z mentorico mgistrskeg del imenovl prof. dr. Metko HUDINA. Komisij z oceno in zgovor: Predsednik: prof. dr. Gregor OSTERC Univerz v Ljubljni, Biotehnišk fkultet, Oddelek z gronomijo Člnic: prof. dr. Metk HUDINA Univerz v Ljubljni, Biotehnišk fkultet, Oddelek z gronomijo Čln: prof. dr. Dominik VODNIK Univerz v Ljubljni, Biotehnišk fkultet, Oddelek z gronomijo Dtum zgovor: Podpisni izjvljm, d je mgistrsko delo rezultt lstneg rziskovlneg del. Izjvljm, d je elektronski izvod identičen tisknemu. N univerzo neodplčno, neizključno, prostorsko in čsovno neomejeno prenšm prvici shrnitve vtorskeg del v elektronski obliki in reproducirnj ter prvico omogočnj jvneg dostop do vtorskeg del n svetovnem spletu preko Digitlne knjižnice Biotehniške fkultete. Mrjn CUDERMAN

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. III KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Du2 DK UDK 634.13:631.542:631.559(043.2) KG hrušk/pyrus communis/strojn rez korenin/rst/pridelek AV CUDERMAN, Mrjn SA HUDINA, Metk (mentor) KZ SI 1000 Ljubljn, Jmnikrjev 101 ZA Univerz v Ljubljni, Biotehnišk fkultet, Oddelek z gronomijo LI 2016 IN VPLIV STROJNE REZI KORENIN NA RAST IN PRIDELEK HRUŠKE (Pyrus communis L.) SORTE 'VILJAMOVKA' TD Mgistrsko delo (Mgistrski študij 2. stopnj) OP X, 35, [1] str., 16 pregl., 29 sl., 22 vir. IJ sl JI sl/en AI Rez korenin je eden od grotehničnih ukrepov, s kterim lhko vplivmo n bujnost sdneg drevj. Učinke rezi smo preverjli v poskus, ki je bil postvljen 25. mrc 2014 v nsdu hrušk sorte 'Viljmovk' v Zgju blizu Bistrice ob Sotli. Nmen je bil ugotoviti, kko vpliv strojn rez korenin n vegettivno rst in pridelek ter li je rez smiselno izvesti n obeh strneh vrste v nsdu li je dovolj le z ene strni. V poskus smo vključili 3 obrvnvnj: rez korenin z ene strni vrste, rez korenin z obeh strni vrste in kontrolo, kjer rezi korenin nismo izvedli. V vskem obrvnvnju je bilo po 10 dreves. Drevesom smo pri postvitvi poskus izmerili: obseg debl, volumen krošnje in prešteli cvetne šope pri posmeznem drevesu. 30. mrc 2014 je bil oprvljen strojn rez korenin, kjer je bil odmik od vrste 40 cm, globin 40 cm in kot nož 32,5 o. 18. vgust 2014 in 24. vgust 2015 smo prešteli plodove vskeg dreves posebej, jih stehtli in izmerili prmetre kkovosti plodov (dimenzije plod, vsebnost suhe snovi in titrcijskih kislin). 8. mrc 2015 p smo izmerili prirst enoletneg les. Iz dobljenih rezulttov lhko ugotovimo, d z rezjo korenin zmnjšmo bujnost rsti dreves. Z rezjo korenin n obeh strneh vrste se je prirst pognjkov zmnjšl z 40 cm v primerjvi s kontrolo, z rezjo n eni strni p z 20 cm. Plodovi obrni v obrvnvnjih, kjer smo rezli korenine, so bili nekoliko težji v prvem letu, v drugem letu poskus p rzlik ni bilo. V prvem letu ni bilo rzlik v številu cvetnih šopov, v drugem letu p so dreves, kjer smo korenine rezli n obeh strneh vrste, imel bistveno več cvetnih šopov.

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. IV KEY WORD DOCUMENTATION ND Du2 DC UDC 634.13:631.542:631.559(043.2) CX per/pyrus communis/root pruning/growth/yield AU CUDERMAN, Mrjn AA HUDINA, Metk (supervisior) PP SI 1000 Ljubljn, Jmnikrjev 101 PB University of Ljubljn, Biotechnicl Fculty, Deprtment of Agronomy PY 2016 TY INFLUENCE OF MECHANICAL ROOT PRUNING ON GROWTH AND YIELD OF PEAR (Pyrus communis L.) CULTIVAR 'WILLIAMS' DT M. Sc. Thesis (Mster Study Progrmmes) NO X, 35, [1] p., 16 tb., 29 fig., 22 ref. LA sl AL sl/en AB Root pruning is one of grotechnicl mesures with which we my effect on the vigour of fruit trees. We exmined the effects of root pruning in experiment set up on 25 th Mrch 2014 in per orchrd with 'Willims' cultivr t Zgj ner Bistric ob Sotli. The purpose ws to found out the influence of root pruning on vegettive growth nd yield, nd if it is resonble to mke root pruning on both sides of the row or is it enough on one side. Experiment ws divided into three tretments; in ech one ws 10 trees. At setting up the experiment we mesured: trunk circumference, tree volume nd counted flower buds on ech tree. On 30 th Mrch 2014 ws crried out mechnicl root pruning. At tretment which ws control the pruning wsn't crried out. In the first tretment the pruning ws mde on both side of the row, in the second tretment only on one side of the row. Digression of the row ws 40 cm, depth 40 cm nd ngle 32.5 o. 18 th August 2014 nd 24 th August 2015 we picked up the fruit from ech tree individully. Next dy we nlysed the fruit. We counted the fruits of ech tree, weighted them nd mesured the qulity prmeters (fruit dimension, soluble solids content nd totl titrtble cidity). 8 th Mrch 2015, we mesured the growth of one-yer shoots. From the results we cn conclude tht the root pruning hs influence on tree vigour. By pruning on both side of the row the growth of the shoots decresed by 40 cm, on one side growth decesed by 20 cm compred to control. The fruit hrvested in tretments where we pruned roots were slightly hevier in the first yer, in the second yer there were no differences. As for flower buds in the first yer there ws no difference, in the second yer the trees pruned on both side of the row hd significntly more of them.

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. V KAZALO VSEBINE KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA KEY WORDS DOCUMENTATION KAZALO VSEBINE KAZALO PREGLEDNIC KAZALO SLIK str. III IV V VII IX 1 UVOD 1 1.1 VZROK ZA RAZISKAVO 1 1.2 NAMEN RAZISKAVE 1 1.3 DELOVNA HIPOTEZA 1 2 PREGLED OBJAV 2 2.1 IZVOR NAVADNE HRUŠKE (Pyrus communis L.) 2 2.2 KLIMATSKE IN TALNE ZAHTEVE 2 2.3 AGROTEHNIČNI UKREPI ZA URAVNAVANJE RASTI 3 2.3.1 Uporb retrdntov 3 2.3.2 Rez korenin 4 2.3.3 Zimsk rez 5 2.3.4 Redčenje plodičev 7 3 MATERIALI IN METODE DELA 7 3.1 LOKACIJA 7 3.1.1 Klimtski podtki 7 3.2 MATERIAL 8 3.2.1 Sort 'Viljmovk' 8 3.2.2 Podlg 'Kutin MA' 9 3.2.3 Gojitven oblik ozko vreteno 9 3.3 METODE DELA 10 3.3.1 Postvitev poskus in nliz 10 4 REZULTATI 13 4.1 MERITVE DREVESA 13 4.1.1 Obseg debl 13 4.1.2 Volumen dreves 13 4.1.3 Dolžin enoletnih pognjkov 14 4.1.4 Število enoletnih pognjkov 15 4.2 ŠTEVILO CVETNIH ŠOPOV 17 4.3 ŠTEVILO PLODOV NA DREVO 18 4.4 PRIDELEK NA DREVO 19 4.5 DIMENZIJE PLODOV 20 4.5.1 Višin plod 20 4.5.2 Širin plod 21

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. VI 4.6 MASA PLODA 22 4.7 TRDOTA MESA 23 4.8 VSEBNOST SUHE SNOVI 24 4.9 ph SOKA 25 4.10 TITRACIJSKE KISLINE 26 5 RAZPRAVA 28 6 SKLEPI 32 7 POVZETEK 33 8 VIRI 34 ZAHVALA

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. VII KAZALO PREGLEDNIC str. Preglednic 1: Povprečn tempertur zrk ( o C) in količin pdvin (mm) z Hidrometeorološko postjo Bizeljsko v letu 2014 (Mesečni, 2014) 7 Preglednic 2: Povprečn tempertur zrk ( o C) in količin pdvin (mm) z Hidrometeorološko postjo Bizeljsko z 30 letno obdobje 1961-1990 in obdobje 1991-2006 (Povzetki, 2015; Klimtski, 2016) 8 Preglednic 3: Povprečni obseg debl (cm) ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 13 Preglednic 4: Volumen dreves (m 3 ) ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 14 Preglednic 5: Povprečn dolžin enoletnih pognjkov (cm) ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2015 14 Preglednic 6: Povprečno število enoletnih pognjkov ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2015 15 Preglednic 7: Povprečno število cvetnih šopov ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 17 Preglednic 8: Povprečno število plodov n drevo ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 18 Preglednic 9: Povprečni pridelek (kg) n drevo ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 19 Preglednic 10: Povprečn višin plod (mm) ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 20 Preglednic 11: Povprečn širin plod (mm) ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 21 Preglednic 12: Povprečn ms plod (g) ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 22 Preglednic 13: Povprečn trdot mes (kg/cm 2 ) ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 23 Preglednic 14: Povprečn vsebnost suhe snovi (%) ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 24

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. VIII Preglednic 15: Povprečn vrednost ph sok ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 25 Preglednic 16: Povprečn vsebnost titrcijskih kislin v mg/100 g sdj ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 26

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. IX KAZALO SLIK str. Slik 1: Formul proheksdion-c (Proheksdion-C, 2016) 4 Slik 2: Rzlični nčini zimske rezi pri hruški: belgijsk rez, b nizozemsk rez, 6 c itlijnsk rez (Štmpr, 2011) Slik 3: Lokcij občine Bistric ob Sotli, kjer je bil izveden poskus (Zgj, 2016) 7 Slik 4: Plod hruške sorte 'Viljmovk' (Viljmovk, 2016) 9 Slik 5: Gojitven oblik ozko vreteno v intenzivnem nsdu hrušk sorte 'Viljmovk'; Zgj, 2014 10 Slik 6: Obseg debl smo merili n višini 30 cm; Zgj, 2014 10 Slik 7: Fenofz, v kteri je bil izveden rez korenin; Zgj, 2014 10 Slik 8: Izvedb strojne rezi korenin; Zgj, 2014 11 Slik 9: Nstvitev kot nož; Zgj, 2014 11 Slik 10: Odmik od vrste z strojno rez odmerimo z merilnim trkom; Zgj, 2014 11 Slik 11: Digitlni refrktometer (Digitlni refrktometer, 2016) 12 Slik 12: Penetrometer (Penetrometer, 2016) 12 Slik 13: Povprečni obseg debl (cm) pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 13 Slik 14: Povprečni volumen dreves (m 3 ) pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 14 Slik 15: Povprečn dolžin enoletnih pognjkov (cm) pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2015 15 Slik 16: Povprečno število enoletnih pognjkov pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2015 16 Slik 17: Kontrol spomldi 2015, ko se bile oprvljene meritve enoletnih pognjkov; Zgj, 2105 16 Slik 18: Obrvnvnje rez n eni strni spomldi 2015, ko so bile oprvljene meritve enoletnih pognjkov; Zgj, 2015 17

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. X Slik 19: Obrvnvnje rez z obeh strni spomldi 2015, ko smo merili dolžino enoletnih pognjkov; Zgj, 2015 17 Slik 20: Povprečno število cvetnih šopov pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 18 Slik 21: Povprečno število plodov n drevo pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 19 Slik 22: Povprečni pridelek n drevo (kg) pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 20 Slik 23: Povprečn višin plod (mm) pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 21 Slik 24: Povprečn širin plod (mm) pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 22 Slik 25: Povprečn ms plod (g) pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 23 Slik 26: Povprečn trdot mes (kg/cm 2 ) pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 24 Slik 27: Povprečn vsebnost suhe snovi (%) pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 25 Slik 28: Povprečn vrednost ph sok pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 26 Slik 29: Povprečn vsebnost titrcijskih kislin (mg/100 g) pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 27

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 1 1 UVOD 1.1 VZROK ZA RAZISKAVO Hrušk je sdn vrst, ki im v Sloveniji ustrezne rzmere z rst. Kljub temu, d je po površini n četrtem mestu, je pomembn sdn vrst v Sloveniji. Sort 'Viljmovk' im bujno rst in je še vedno vodiln sort, zto smo poskus izvedli pri tej sorti. Če umirimo vegettivno rst ndzemneg del, s tem vplivmo tudi n cvetenje, pridelek in kkovost plodov. To lhko storimo z rzličnimi ukrepi: z ustrezno zimsko rezjo, gnojenjem, škropljenjem s priprvki, ki zvirjo rst, redčenjem plodičev, izbiro ustrezne podlge in rezjo korenin. Odločili smo se, d izvedemo poskus z rezjo korenin, ker še ni preizkušen metod in je prv tko mlo poznn. Z to metodo ni potrebe po rznih priprvkih, ki bremenijo okolje, potrebujemo le ustrezno mehnizcijo. 1.2 NAMEN RAZISKAVE Želeli smo ugotoviti, kko strojn rez vpliv n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk', ki je bujne rsti, in li je smiselno rez izvjti n obeh strneh vrste li zdostuje le z ene strni. 1.3 DELOVNA HIPOTEZA Postvili smo nslednje hipoteze, ki jih bomo preverili: - z rezjo koreninskeg sistem bomo rst ndzemneg del umirili/zmnjšli, - z rezjo koreninskeg sistem bomo vplivli n večji cvetni nstvek in boljšo rodnost, večji pridelek, - z rezjo koreninskeg sistem ne bomo negtivno vplivli n kkovost plodov.

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 2 2 PREGLED OBJAV 2.1 IZVOR NAVADNE HRUŠKE (Pyrus communis L.) Nvdno hruško uvrščmo v družino Roscee (rožnice) in v rod Pyrus, kjer je opisnih približno 60 vrst. Domovin rodu je območje Azije in Evrope, kjer so vrste rodu Pyrus tudi vtohtone. Po geogrfski rzširjenosti jih delimo v štiri skupine: evropsk li nvdn hrušk (P. communis L.), mediternsk hrušk (P. mygdlyformis Vill.), srednje zijsk hrušk (P. glbr Boiss.) in vzhodno zijsk hrušk (P. betulifoli Bunge.). V Sloveniji gojimo predvsem evropske sorte hrušk, ki so znne po tem, d imjo topno, msleno in sldko meso (Štmpr in sod., 2014). Glede oprševlnih odnosov je prisotn vtosterilnost (smoneoplodnost). To pomeni, d hrušk z uspešno oploditev potrebuje pelod druge sorte. V intenzivnih nsdih se zto sdit po dve li več sort, ki se med seboj opršujejo. Dobre oprševlne sorte so diploidne, triploidne sorte niso primerne. Upoštevti je treb tudi to, d se čs cvetenj med sortmi rzlikuje (Jzbec in sod., 1995). 2.2 KLIMATSKE IN TALNE ZAHTEVE Tempertur je eden od njbolj omejujočih dejvnikov z gojenje hruške. Problem so lhko nizke zimske temperture in spomldnske pozebe. N sejnec cepljen sort hruške med zimskim mirovnjem prenese tudi do -20 o C, nekj je tudi tkih, ki prenesejo tudi 25 o C z krtek čs. Kutin p je podlg, ki prenese -15 o C, lhko tudi nižjo temperturo, če so tl pokrit s snegom. V fenofzi rdečih brstov nepoškodovni brsti prenesejo od -3,5 do -2,8 o C, med polnim cvetenjem od -2,3 do -1,7 o C, zsnove plodičev p od -1,7 do -1,0 o C (Štmpr in sod., 2014). N visoke poletne temperture je mnj občutljiv kot jbln. V toplih poletjih se plodovi tudi bolje rzvijjo. Pri sorti 'Viljmovk' visok tempertur lhko povzroči ožig in sušenje listov. Njverjetneje je vzrok z to suh, vroč zrk, nizk vlg tl in pomnjknje klij (Štmpr in sod., 2014). Velik pomen im tudi zrčn vlg med opršitvijo in oploditvijo in med rzvojem plod. Optimln reltivn zrčn vlg je med 60 70 %, vlžnost pod 30 % p povzroči fiziološke motnje (Štmpr in sod., 2014). Z hruško so njprimernejš rhlo kisl tl s ph vrednostjo med 5,6 in 6,5. Tl morjo biti rodovitn, zrčn in rhl. Rst je slbš v težkih ilovntih tleh s 3 % li več ktivneg pn, n drevesih se pojvi kloroz. Če je cepljen n kutino, prenese tudi nekoliko težj tl. Korenine rstejo nekoliko globlje, kot pri jblni, zto lžje prenš sušo (Jzbec in sod., 1995).

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 3 2.3 AGROTEHNIČNI UKREPI ZA URAVNAVANJE RASTI Znno je, d obstj rvnotežje med vegettivno rstjo in pridelkom sdnih dreves. Pogosto zrdi rznih dejvnikov pride do motenj v rvnovesju, ki se kže v zelo bujni rsti. Prevelik bujnost ozirom predolgi pognjki negtivno vplivjo n kkovost plodov, rodnost dreves in učinkovitost vrstv rstlin v sdovnjku. Zto si prizdevmo, d bi imeli večji ndzor nd vegettivno rstjo sdnih dreves. Eden od ukrepov je uporb zvirlcev rsti (retrdntov). Njbolj znn je priprvek Reglis, ki vsebuje proheksdion- C (Bsk, 2007). Preveč bujn rst pogosto vpliv n zmnjšn svetlobni režim znotrj krošnje, kr p vpliv n mnjši pridelek, ki je po nvdi tudi slbše kkovosti. Z dober svetlobni režim je potrebn tudi močnejš rez, ki p vodi v večje stroške pridelve (Wng in sod., 2014). 2.3.1 Uporb retrdntov Pokzlo se je, d inhibitorji biosinteze giberelinov zvirjo vegettivno rst in s tem izboljšjo rodnost dreves. Cikloheksndioni so novi rzred inhibitorjev biosinteze giberelinov. Spojin proheksdion-c (priprvek Reglis) iz te skupine je zelo učinkovit pri zvirnju rsti dreves. Let 1995 so n Poljskem izvedli poskus n jblni in potrdili velik učinek proheksdion-c pri ndzoru rsti. N Mdžrskem so opzili večjo rzvejnost jbln po uporbi priprvk (Bsk, 2007). Priprvek Reglis vsebuje 100 mg/kg proheksdion- C, klcij 3-oksido-5-okso-4- propionil-3-cikloheksenekrboksilt. Je registrirno fitofrmcevtsko sredstvo v obliki močljivih zrn. Uporblj se kot regultor z urvnvnje rsti pri bujnih sorth. Povečuje tudi odpornost proti okužbm s hruševim ožigom (Erwini mylovor (Burill.) Winslow et l.). Priprvek deluje tko, d zvir tvorbo hormon giberelin. V rstlino pride preko površine listov in se premik po deblu nvzgor, v mnjši meri tudi nvzdol. Pri hruški je uporb dovoljen smo z zmnjševnje sekundrnih okužb s hruševim ožigom n ogroženih območjih. Okužb se zmnjš s tem, ko se zmnjš rst pognjkov in se poveč tvorb flvonoidov. Krenc je 55 dni (Priprvek Reglis, 2016). Prvi čs z prvi nnos proheksdion-c, kot zvirlc rsti in kontrole nd hruševim ožigom, je, ko terminlni pognjek doseže dolžino med 2 in 7 cm. To je ponvdi v fzi, ko zčnejo odpdti venčni listi. Pomembno je, d sredstvo nnesemo v tej fzi, sj je v zčetku rst pognjk zelo hitr. Če proheksdion-c nnesemo prezgodj, je učinek mnjši, ker listi še niso rzviti in je bsorbcijsk površin mnjš. Pri večjih koncentrcijh se zmnjš pridelek v prvem letu, v drugem letu p je bistveno mnjši cvetni nstvek. Uporbili so koncentrcije od 42 do 250 mg/l. Z nnosom proheksdion-c se je zmnjšl rst in cvetni nstvek. Bistveneg učink n povečn pridelek p ni bilo (Greene, 2008).

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 4 Ugotovitve kžejo, d se priprvek Reglis lhko uporblj ne smo z zvirnje rsti strejših dreves, mpk se lhko uporblj pri mldih drevesih z izboljšnje strukture krošnje. V prvem letu priprvek vpliv n to, d so pognjki krjši, v drugem letu p n rzvejnost pognjkov, kr nj bi vplivlo n boljše cvetenje v prihodnem letu. Priprvek im lhko tudi negtivni učinek n brvo in čvrstost plodov (Bsk, 2007). Slik 1: Formul proheksdion-c (Proheksdion-C, 2016) Uporb kemičnih regultorjev rsti (retrdntov), kot je n primer priprvek cycocel (chlormequt chloride), je bil pogost ukrep z urvnvnje rsti krošnje (Wng in sod., 2014). 2.3.2 Rez korenin Ker je dnes skrb z okolje zelo pomembn, so let 2002 n Dnskem prepovedli uporbo nekterih regultorjev rsti. Zto je bilo v zdnjih desetih letih vloženeg veliko trud v rzvoj trjnostnih lterntivnih metod kot ndomestek kemičnim regultorjem rsti hrušk (Wng in sod., 2014). Eden od dobrih lterntivnih ukrepov se je pokzl rez korenin z regulcijo rsti sdneg drevj. Poskuse so njprej oprvljli n ulončenih rstlinh trte, hrušk in jbln, kjer se je pokzl mnjš bujnost rstlin s krjšimi pognjki. Pri jblni se je rst zmnjšl z 20 %. V drugi rstni dobi je bil višin jbln z 12 % mnjš, prv tko se je zmnjšl dolžin korenin, število korenin in premer plodov, kot posledic rezi korenin v primerjvi s kontrolo (Wng in sod., 2014). Z izgubo diminozidov so se nekteri sdjrji odločili z rez korenin, d bi zmnjšli odpdnje plodičev, izboljšli obrvnost plodov in zmnjšli preveč bujno rst. Z rezultti pridobljenimi v rstlinjku so pri mldih drevesih jblne ugotovili, d se z rezjo korenin zelo zmnjš neto fotosintez, trnspircij in vodni potencil. Poskus, ki so g izvedli n polju je pokzl, d rez korenin nim učink n vsebnost hrnil v listih (Ferree, 1992). Pri hruški se je z rezjo korenin bistveno zmnjšl dolžin korenin, kr z 25 % v primerjvi s kontrolo, kjer rezi ni bilo. Nekteri vtorji nvjjo, d rez korenin nim

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 5 nobene povezve s povečnim cvetenjem, spet drugi, d im mjhen vpliv (Wng in sod., 2014). Rziskovlci v Švici zgovrjjo, d je rez korenin potrebno oprviti od zčetk decembr do zčetk mrc. Nvjjo tudi, d z rezjo pril ne dosežemo želeneg učink. Z rezjo korenin v drugi polovici junij ne vplivmo n zmnjšno rst korenin, se p kže v večjem odpdnju plodičev v primerjvi z rezjo med cvetenjem li mirovnjem. Dreves jblne višine 3 do 3,5 m nj bi potrebovl z ublžitev sušneg stres od 40 do 100 l vode n dn v čsu, ko je izhlpevnje veliko. Rezultti, ki so jih pridobili v šestih letih kžejo, d z rezjo vplivmo n zmnjšno rst pognjkov in plodov, rzen v letih, ko je bil v rstni sezoni visok zrčn vlg (Ferree, 1992). Kljub nvedenim prednostim še vedno obstj več negtivnih učinkov rezi korenin v prksi. Zgodnje študije ob koncu 20. stoletj kžejo, d se z rezjo korenin zmnjš pridelek zrdi mnjših zlog fotosimiltov. Rez korenin vpliv tudi n slbši sprejem vode in hrnil in povzroči močno mehnsko poškodbo korenin. To p vodi do sušneg stres, pomnjknj hrnil, kr p seved omeji rst, pridelek in kkovost plodov. Rvno zrdi teh negtivnih učinkov je nujno, d se n polju preveri in rzvije strtegije, kko ublžiti negtivne učinke rezi korenin (Wng in sod., 2014). Med drugimi možnostmi lhko sušni stres ublžimo li celo izničimo z neposrednim nmknjem v območju korenin. Vpliv rezi je podoben vplivu pomnjknj vode v tem, sj omejuje rst in pri hruški lhko zmnjš velikost plodov. Hipotetično je to, d z boljšim vodnim režimom v rstlini, z nmknjem po rezi korenin vplivmo n rst plodov, ne d bi ogrozili vegettivno rst. Do dnes t možnost n hruškh še ni bil rziskn, ker je v Skndinviji mlo možnosti, d bi dreves hrušk trpel zrdi pomnjknj vode več rstnih sezon (Wng in sod., 2014). N Dnskem je rez korenin postl pogost prks z urvnvnje velikosti krošnje pri hruškh. V Sloveniji je klim precej drugčn od tiste v Skndinviji, zto bi bilo dobro preveriti, kko bi sdn dreves odregirl in mogoče bi to postl stln prks, če bi se pokzli dobri učinki rezi korenin. 2.3.3 Zimsk rez Z rez mldih dreves pri vseh sdnih vrsth veljjo prvil, d oblikujemo gojitveno obliko (n primer ozko vreteno). Rez n rodnost p se rzlikuje pri posmezni sdni vrsti, lhko tudi pri sorti. Hruško režemo n tri nčine: belgijsk rez, nizozemsk rez in itlijnsk rez. Z belgijsko rez je znčilno, d immo n rodni veji po tretjino enoletneg, dvoletneg in večletneg les. Enoletni les ponvdi ni roden, dvoletni in večletni p je. Pri nizozemski rezi n posmezni rodni veji izrežemo vse vegettivne pognjke, nto p rodne rzredčimo. Itlijnski tip rezi je poznn po tem, d pri zimski rezi krošnjo rzredčimo, nto p šele v mju krjšmo nerodne šibe z spodbuditev diferencicije (Štmpr, 2011).

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 6 Z nše rzmere se je njbolj uveljvil belgijski tip rezi, sj je njenostvnejši z obnovo rodneg les. Pri hruški mormo tudi pziti, ktero sorto režemo, ker je med posmeznimi sortmi velik rzlik v bujnosti rsti. Pri bujnih sorth, kot je 'Viljmovk', hitro oblikujemo gojitveno obliko, v obdobju rodnosti režemo mnj, d ne porušimo rzmerj med rodnostjo in rstjo (Štmpr, 2011). Slik 2: Rzlični nčini zimske rezi pri hruški: belgijsk rez, b nizozemsk rez, c itlijnsk rez (Štmpr, 2011). 2.4.4 Redčenje plodičev Redčenje plodičev je potreben ukrep v letih, ko hruške obilno cvetijo in temu sledi dobr opršitev in oploditev ter tko nstne veliko število plodov. Kljub temu, d so tri obdobj nrvneg trebljenj plodičev, je le-teh še vedno preveč, zto je potrebo plodiče odstrniti kemično, ročno li mehnsko, d dosežemo ustrezno obremenitev dreves. Če plodičev ne redčimo, lhko pride do izmenične rodnosti, plodovi p so ponvdi tudi slbše kkovosti. Redčenje mormo oprviti preden se zčne diferencicij brstov (Štmpr in sod., 2014). Pri hruški se plodiče njpogosteje odstrnjuje ročno. Z redčenje pričnemo, ko se konč nrvno odpdnje plodičev imenovno junijsko trebljenje. Nredimo tko, d n rzdlji 10 do 15 cm pustimo njveč dv plodič. Puščmo le dobro rzvite plodiče, ki so nepoškodovni, niso deformirni in niso okuženi (Štmpr in sod., 2014). Kemično redčenje se izvj le v intenzivnih nsdih. Izvjmo g v treh rzličnih obdobjih, odvisno od premer plodičev: prvo škropljenje oprvimo, ko so plodiči premer mnj kot 5 mm, drugo ko je premer 5 do 12 mm in tretje pri premeru plodičev nd 12 mm. Učinek je v veliki meri odvisen od vremenskih rzmer med škropljenjem. Oprvimo g v mirnem vremenu, pri visoki reltivni zrčni vlgi, brez pdvin in pri temperturi med 12 in 20 o C. Zrdi možnosti spomldnske pozebe se njvečkrt odločimo z redčenje, ko so plodiči debeli 12 mm (Jzbec in sod., 1995).

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 7 3 MATERIALI IN METODE DELA 3.1 LOKACIJA Pri sorti 'Viljmovk' smo v letu 2014 v krju Zgj, ki spd v občino Bistric ob Sotli oprvili poskus strojne rezi korenin. Sosednje občine so Podčetrtek, Brežice in Kozje, n vzhodu p meji n Hrvško. Nhj se n jugovzhodu Slovenije v regiji Posvje. Nsd se nhj n ndmorski višini 204 m. V sdovnjku so poleg hrušk posjene še jblne. Skupn površin je 9 h, od teg je 3 h hrušk in 6 h jbln. Slik 3: Lokcij občine Bistric ob Sotli, kjer je bil izveden poskus (Zgj, 2016) 3.1.1 Klimtski podtki Podtki so pridobljeni iz Hidrometeorološke postje Bizeljsko, sj je t postj njbližj nsdu, v kterem je bil oprvljen poskus. Uporbili smo podtke o pdvinh in temperturh z leto 2014, 30-letno obdobje 1961-1990 in z obdobje 1991-2006. Preglednic 1: Povprečn tempertur zrk ( o C) in količin pdvin (mm) z Hidrometeorološko postjo Bizeljsko v letu 2014 (Mesečni, 2014) Tempertur Količin pdvin Jnur 4,4 57 Februr 4,3 144 Mrec 9,8 9 April 13,0 108 Mj 14,9 120 Junij 19,1 109 Julij 20,8 83 Avgust 19,0 204 September 15,7 172 Oktober 12,7 110 November 8,5 70 December 3,4 84 Leto 12,1 1270

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 8 Iz preglednice 1 je vidno, d je bil n Bizeljskem v letu 2014 povprečn tempertur 12,1 o C, količin pdvin p 1270 mm. Njbolj topel mesec je bil julij s temperturo 20,8 o C, njbolj hlden p december s povprečno temperturo 3,4 o C. Njveč pdvin je bilo vgust, njmnj p mrc. Preglednic 2: Povprečn tempertur zrk ( o C) in količin pdvin (mm) z Hidrometeorološko postjo Bizeljsko z 30 letno obdobje 1961-1990 in obdobje 1991-2006 (Povzetki, 2015; Klimtski, 2016) Mesec Obdobje 1961-1990 Obdobje 1991-2006 Tempertur Količin pdvin Tempertur Količin pdvin Jnur -1,3 58-0,1 46 Februr 1,5 55 1,6 46 Mrec 5,6 74 6,4 61 April 10,2 86 10,8 82 Mj 14,7 96 15,9 90 Junij 17,8 121 19,2 93 Julij 19,4 101 20,7 96 Avgust 18,7 106 20,4 91 September 15,3 97 15,6 109 Oktober 10,2 89 10,9 110 November 4,7 106 5,5 94 December 0,2 70 0,4 78 Leto 9,7 1059 10,6 998 V 30 letnem obdobju 1961-1990 je bil povprečn tempertur zrk z 0,9 o C mnjš, kot pri povprečju z obdobje 1991-2006. Mesec z njmnjšo temperturo je pri obeh povprečjih december, z njvečjo p julij. Letn količin pdvin je bil v dolgoletnem obdobju 1961-1990 večj z 61 mm. Zimski meseci (december, jnur, februr) so imeli njmnj pdvin. Količin pdvin pri dolgoletnem povprečju prevlduje v poletnih mesecih (junij, julij, vgust), v obdobju 1991-2006 p je bilo njveč pdvin septembr in oktobr. 3.2 MATERIAL 3.2.1 Sort 'Viljmovk' T sort je še vedno vodiln med hruškmi. Im veliko tujih poimenovnj: 'Willim's Bon Chrétien' (originlno), 'Brtlett', 'Willims Christbirne', 'Willims'. Sort je ngleškeg izvor neznnih stršev. Nšel jo je Stir iz Aldermston okoli let 1770, pod imenom Willims p jo je zčel rzmnoževti Richrd Willims. Glede tl ni zhtevn, rste srednje bujno. Ker je slbo skldn s kutino je potrebno uporbiti posredovlko. Od bolezni in škodljivcev je občutljiv n klorozo in hruševo bolšico (Psyll pyri L.), še bolj n hrušev ožig (Erwini mylovor (Burrill) Winslow et l.), nekoliko mnj n hrušev škrlup (Venturi pyrin Aderh.). Cvetenje je srednje pozno. Je ngnjen k prtenokrpiji. Zgodj vstopi v rodnost, pridelek je reden in velik. Posmezni plodovi imjo mso od 160

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 9 do 260 g in so hruškste oblike. Pecelj je srednje krtek, kožic je tnk. Osnovn brve je rumen, n sončni strni se lhko obrv rdeče. Meso je belo, zelo fine teksture, topno, sočno, sldkeg okus, romtično, lhko rhlo kiselksteg okus. V osrednji Sloveniji zori v zdnji dekdi vgust (Godec in sod., 2011). Slik 4: Plod hruške sorte 'Viljmovk' (Viljmovk, 2016) 3.2.2 Podlg 'Kutin MA' Je šibko rstoč podlg, ki je bil selekcionirn let 1920 v Veliki Britniji v Est Mlingu. Sort cepljen n to podlgo rste srednje bujno. Zelo občutljiv je n ogorčice, hrušev ožig in viruse. Občutljiv je z sušo in zimski mrz, odporn p n krvvo uš. Z nekterimi sortmi evropskih hrušk ni dobro skldn, zto uporbimo posredovlko. Z posredovlko st primerni sorti 'Hrdijev' in 'Pstorjevk'. Podlg vpliv n zgodnejši vstop v rodnost. Sorte, cepljene n podlgi 'Kutin MA', slbo prenšjo večji odstotek ktivneg pn v tleh, kr se kže kot kloroz. Podlgo dobro rzmnožujemo z zelenimi potknjenci. Glede tl je zhtevn, ukoreninjnje je srednje do dobro. Drevo stlno potrebuje oporo. Priporoč se jo z sjene n globokih, dobro prepustnih, vlžnih tleh, ki imj blgo kislo do nevtrlno rekcijo (Štmpr in sod., 2014). 3.2.3 Gojitven oblik ozko vreteno Gojitven oblik je primern z vzgojo dreves, ki so cepljen n šibko podlgo in jo izvjmo predvsem v intenzivnih sdovnjkih, kjer prevlduje skupinsk opor, sj t dreves potrebujejo stlno oporo. To je tko imenovn opor s sistemom treh žic in vmesnimi stebri. Po nvdi im še vsko drevo individulno oporo, bmbusov količek. Potrebno je ntnčno privezovnje, d provodnik rste nvpično. Krošnj im v preseku stožčsto obliko, višin p je od 2,5 do 3,5 m, deblo je visoko med 0,6 in 0,9 m. Spodnji del krošnje tvori pet do osem nosilcev rodneg les, ki so spirlno rzporejeni po provodniku. Proti vrhu krošnje so nosilci rodneg les bolj šibki. Celotno krošnjo tvori med dvjset in trideset nosilcev rodneg les. Vrh je odveden n šibek, položen pognjek (Štmpr, 2011).

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 10 Slik 5: Gojitven oblik ozko vreteno v intenzivnem nsdu hrušk sorte 'Viljmovk'; Zgj, 2014 (foto: Cudermn, 2014) 3.3 METODE DELA 3.3.1 Postvitev poskus in nliz Poskus smo zstvili 25. 3. 2014 v nsdu hrušk, kjer smo izbrli po 10 dreves z vsko obrvnvnje. V poskus smo vključili 3 obrvnvnj: kontrol, kjer rezi korenin nismo izvedli, rez korenin z ene strni vrste in rez korenin z obeh strni vrste. Dreves hrušk so bil posjen n medvrstni rzdlji 3,75 m, v vrsti p n 1,4 m. Pri vseh drevesih smo še isti dn z merilnim trkom izmerili obseg debl, volumen krošnje s trsirno desko (višin x širin x globin krošnje) in ročno prešteli cvetne šope. Slik 6: Obseg debl smo merili n višini 30 cm; Slik 7: Fenofz, v kteri je bil izveden rez korenin; Zgj, 2014 (foto: Cudermn, 2014) Zgj, 2014 (foto: Hudin, 2014)

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 11 Z volumnom krošnje smo preverili izenčenost dreves. 30. 3. 2014 je bil oprvljen strojn rez korenin. Pred rezjo je bilo potrebno le nstviti stroj n ustrezne prmetre: globin 40 cm, odmik od vrste 40 cm in kot nož 32,5 o. Slik 8: Izvedb strojne rezi korenin; Zgj, 2014 Slik 9: Nstvitev kot nož; Zgj, 2014 (foto: Hudin, 2014) (foto: Hudin, 2014) Slik 10: Odmik od vrste z strojno rez odmerimo z merilnim trkom; Zgj, 2014 (foto: Hudin, 2014) 18. 8. 2014 je sledilo obirnje pridelk z vsko drevo posebej. Prešteli smo plodove in jih stehtli z vsko drevo posebej. Izmerili smo tudi prmetre kkovosti (dimenzije plod, trdot mes, ph sok, vsebnost suhe snovi in vsebnost titrcijskih kislin) 20 plodovom z vsko obrvnvnje. 8. 3. 2015 smo izmerili še prirst enoletnih pognjkov. 8. 4. 2015 smo izmerili obseg debl in prešteli cvetne šope. 24. vgust 2015 p je ponovno sledilo obirnje in meritve kkovosti plodov. Nprve z meritve: penetrometer (digitlni penetrometer 53205, T.R. Turoni srl, Forli, Itlij) z meritve trdote plodov, digitlni refrktometer (Atgo, T.R. Turoni srl, Forli, Itlij) z meritev suhe snovi,

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 12 kljunsto merilo (stndrd gge 00534020, Tobo's d.o.o.) z meritve dimenzij plodov, tehtnic z tehtnje mse plodov, vtomtski titrtor (Titrino S 719, Metrohm, Herisu, Švic) z meritve skupnih kislin. Slik 11: Digitlni refrktometer (Digitlni Slik 12: Penetrometer (Penetrometer, 2016) refrktometer, 2016) Pridelek smo obrli z vsko drevo v svoj zboj. Po obirnju smo prešteli plodove v vskem zboju in pridelek stehtli. Nto smo pri vskem obrvnvnju nključno izbrli po 20 plodov, ktere smo podrobneje nlizirli. Vsk plod smo stehtli s kuhinjsko tehtnico. Potem smo s kljunstim merilom izmerili višino in širino plod. Nto smo n srednjem delu plod z nožem odstrnili del kožice, d smo lhko s penetrometrom izmerili trdoto mes. To potek tko, d vljst bt premer 8 mm do oznčene črte potisnemo v plod in nto odčitmo vrednost v kg/cm 2. Z tem je sledil še meritev vsebnosti suhe snovi in skupnih titrcijskih kislin ter ph. Suho snov smo izmerili s pomočjo digitlneg refrktometr, ki deluje tko, d n stekelce dmo nekj kpljic sok iz plod in nprv nm pokže odstotek suhe snovi. Titrcijske kisline smo izmerili z vtomtskim titrtorjem, deluje n osnovi dodjnj bzične rztopine (NOH) in ko rztopin doseže ph 7,0 odčitmo porbljeno količino bze. Anlizo kkovosti plodov smo delli zto, d smo preverili, če im rez korenin negtiven vpliv n kkovost. Podtke smo sttistično nlizirni v R progrmu z vmesnikom R commnder. Anliz je bil nrejen z enosmerno nlizo vrince in nto še LSD test. Upoštevli smo 5 % tvegnje. Pri podtkih v preglednich in n slikh enke črke pri obrvnvnjih pomenijo, d med obrvnvnji ni sttistično znčilnih rzlik.

Obseg debl (cm) Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 13 4 REZULTATI 4.1 MERITVE DREVESA 4.1.1 Obseg debl V preglednici 3 in n sliki 13 so zbrne povprečne vrednosti o obsegu debl, ki smo jih merili v obeh letih poskus. Z vzorec vskeg obrvnvnj smo imeli po 10 dreves. Preglednic 3: Povprečni obseg debl (cm) ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 (enke črke pomenijo, d ni sttistično znčilnih rzlik) Obrvnvnje Leto 2014 Leto 2015 Rez n obeh strneh 32,6 ± 5,0 32,9 ± 6,1 Rez n eni strni 31,6 ± 2,9 31,7 ± 2,7 Kontrol 34,0 ± 6,6 34,4 ± 3,1 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Rez n obeh strneh Rez n eni strni Kontrol Obrvnvnje Leto 2014 Leto 2015 Slik 13: Povprečni obseg debl (cm) pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 Njvečji povprečni obseg je bil v obeh letih pri kontroli, njmnjši p pri obrvnvnju rez n eni strni, vendr med obrvnvnji ni bilo sttistično znčilnih rzlik v letih 2014 in 2015. 4.1.2 Volumen dreves Volumen dreves smo merili smo v prvem letu poskus, s tem smo preverili izenčenost dreves v rsti. Povprečni rezultti meritev so predstvljeni v preglednici 4 in n sliki 14.

Volumen krošnje (m 3 ) Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 14 Preglednic 4: Volumen dreves (m 3 ) ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 Obrvnvnje Volumen dreves (m 3 ) Rez n obeh strneh Rez n eni strni Kontrol 13,5 ± 2,5 13,0 ± 2,5 14,8 ± 3,3 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Rez n obeh strneh Rez n eni strni Kontrol Obrvnvnje Slik 14: Povprečni volumen dreves (m 3 ) pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 Njmnjši povprečni volumen smo izmerili pri obrvnvnju rez n eni strni, meri 13,0 ± 2,5 m 3. Nekoliko večji volumen je bil izmerjen pri obrvnvnju rez n obeh strneh 13,5 ± 2,5 m 3. V povprečju p je bil njvečji volumen dreves pri kontroli in meri 14,8 ± 3,3 m 3. Med obrvnvnji ni rzlik, ki bi bile sttistično znčilne. 4.1.3 Dolžin enoletnih pognjkov Dolžino enoletnih pognjkov smo merili v drugem letu poskus spomldi. S tem smo preverili vpliv strojne rezi korenin n vegettivno rst. Preglednic 5: Povprečn dolžin enoletnih pognjkov (cm) ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2015 Obrvnvnje Rez n obeh strneh Rez n eni strni Kontrol Dolžin enoletnih pognjkov (cm) 19,8 ± 7,7 44,8 ± 26,9 b 68,7 ± 28,2 c

Dolžin enoletnih pognjkov (cm) Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 15 90 80 c 70 60 b 50 40 30 20 10 0 Rez n obeh strneh Rez n eni strni Kontrol Obrvnvnje Slik 15: Povprečn dolžin enoletnih pognjkov (cm) pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2015 Njdljše pognjke smo izmerili pri kontroli, v povprečju so merili 68,7 ± 28,2 cm (preglednic 5 in slik 15). Sledi obrvnvnje rez n eni strni vrste, v povprečju so bili enoletni pognjki dolgi 44,8 ± 26,9 cm. Njkrjše enoletne pognjke smo izmerili pri obrvnvnju rez n obeh strneh vrste s povprečno dolžino 19,8 ± 7,7 cm. Sttistično znčilne rzlike obstjjo, in sicer med obrvnvnji: rez n obeh strneh in kontrol, rez n eni strni in 'kontrol' ter rez n eni strni in rez n obeh strneh. Skrtk rzlike obstjjo med vsemi obrvnvnji. 4.1.4 Število enoletnih pognjkov V preglednici 6 so zbrne povprečne vrednosti števil enoletnih pognjkov. Preglednic 6: Povprečno število enoletnih pognjkov ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2015 Obrvnvnje Rez n obeh strneh Rez n eni strni Kontrol Število enoletnih pognjkov 4,3 ± 3,3 b 4,3 ± 2,4 b 7,3 ± 3,6

Število enoletnih pognjkov Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 16 9 8 7 6 5 4 3 2 1 b b 0 Rez n obeh strneh Rez n eni strni Kontrol Obrvnvnje Slik 16: Povprečno število enoletnih pognjkov pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2015 Pri kontroli je bilo nštetih njveč enoletnih pognjkov, v povprečju jih je bilo 7,3 ± 3,6 (preglednic 6 in slik 16). Pri ostlih obrvnvnjih p jih je bilo mnj, v povprečju jih je bilo 4,3 ± 2,4 in 4,3 ± 3,3. Iz teg je tudi rzvidno, d obstjjo sttistično znčilne rzlike med kontrolo in obrvnvnjem rez n eni strni ter med kontrolo in obrvnvnjem rez n obeh strneh vrste. Slik 17: Kontrol spomldi 2015, ko se bile oprvljene meritve enoletnih pognjkov; Zgj, 2105 (foto: Hudin, 2015)

Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 17 Slik 18: Obrvnvnje rez n eni strni spomldi 2015, ko so bile oprvljene meritve enoletnih pognjkov; Zgj, 2015 (foto: Hudin, 2015) Slik 19: Obrvnvnje rez z obeh strni spomldi 2015, ko smo merili dolžino enoletnih pognjkov; Zgj, 2015 (foto: Hudin, 2015) 4.2 ŠTEVILO CVETNIH ŠOPOV V preglednici 7 so prikzn povprečn števil cvetnih šopov. Preglednic 7: Povprečno število cvetnih šopov ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 Obrvnvnje Leto 2014 Leto 2015 Rez n obeh strneh 74,9 ± 27,2 242,6 ± 78,0 Rez n eni strni 92,2 ± 40,1 180,3 ± 71,3 b Kontrol 70,7 ± 42,0 157,5 ± 75,5 b

Število cvetnih šopov Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 18 300 250 200 b b 150 100 50 0 rez n obeh strneh rez n eni strni kontrol Obrvnvnje Leto 2014 Leto 2015 Slik 20: Povprečno število cvetnih šopov pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 Let 2014 smo v povprečju njveč cvetnih šopov nšteli pri obrvnvnju rez n eni strni, in sicer 92,2 ± 40,1, sledi obrvnvnje rez n obeh strneh s 74,9 ± 27,2 cvetnimi šopi, njmnj p pri kontroli 70,7 ± 42,0 (preglednic 7 in slik 20). Let 2015 je bilo njmnj cvetnih šopov preštetih prv tko pri kontroli, v povprečju 157,5 ± 75,5, sledi obrvnvnje rez n eni strni s 180,3 ± 71,3 cvetnimi šopi, njveč cvetnih šopov p je bilo pri obrvnvnju rez n obeh strneh, kjer smo v povprečju nšteli 242,6 ± 78,0 cvetnih šopov. Vidno je tudi, d je bilo let 2015 bistveno več cvetnih šopov pri vseh obrvnvnjih. V letu 2014 med obrvnvnji ni bilo sttistično znčilnih rzlik, v letu 2015 p obstjjo sttistično znčilne rzlike med kontrolo in obrvnvnjem rez n obeh strneh. 4.3 ŠTEVILO PLODOV NA DREVO Plodovi so bili obrni v tehnološki zrelosti v vgustu. Preglednic 8 in slik 21 prikzujet povprečno število plodov n drevo v letih 2014 in 2015. Preglednic 8: Povprečno število plodov n drevo ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 Obrvnvnje Leto 2014 Leto 2015 Rez n obeh strneh 70,1 ± 18,2 86,2 ± 9,5 Rez n eni strni 77,1 ± 21,3 107,4 ± 7,9 Kontrol 87,7 ± 32,1 88,5 ± 10,0

Število plodov n drevo Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 19 120 100 80 60 40 20 0 Rez n obeh strneh Rez n eni strni Kontrol Obrvnvnje Leto 2014 Leto 2015 Slik 21: Povprečno število plodov n drevo pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 V številu plodov n drevo so vidne rzlike med obrvnvnji, te niso sttistično znčilne. Pri kontroli smo obrli njveč plodov, in sicer povprečno 87,7 ± 32,1 n drevo. Pri obrvnvnju rez n eni strni je bilo število plodov mnjše, 77,1 ± 21,3. 70,1 ± 18,2 plod p smo v povprečju obrli pri obrvnvnju rez n obeh strneh. Pri obirnju v letu 2015 smo pri vseh obrvnvnjih obrli več plodov, kot v letu 2014. Njmnj smo jih obrli pri obrvnvnju rez n obeh strneh 86,2 ± 9,5, sledi kontrol s povprečjem 88,5 ± 10,0. Njveč plodov p smo obrli pri obrvnvnju rez n eni strni, kjer smo povprečno obrli 107,4 ± 7,9 plodov n drevo. Med obrvnvnji prv tko ni sttistično znčilnih rzlik. 4.4 PRIDELEK NA DREVO V preglednici 9 in n sliki 22 so zbrni podtki o povprečnem pridelku n drevo. Preglednic 9: Povprečni pridelek (kg) n drevo ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 Obrvnvnje Leto 2014 Leto 2015 Rez n obeh strneh 12,7 ± 2,9 14,2 ± 1,2 Rez n eni strni 14,4 ± 3,9 17,6 ± 1,2 Kontrol 15,4 ± 5,6 15,9 ± 1,5

Pridelek n drevo (kg) Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 20 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Rez n obeh strneh Rez n eni strni Kontrol Obrvnvnje Leto 2014 Leto 2015 Slik 22: Povprečni pridelek n drevo (kg) pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 V letu 2014 ni bilo sttistično znčilnih rzlik med obrvnvnji. Povprečn količin pridelk p je bil njvečj pri kontroli, 15,4 ± 5,6 kg, sledi obrvnvnje rez n eni strni s 14,4 ± 3,9 kg in rez n obeh strneh z 12,7 ± 2,9 kg. Z leto 2015 ne obstjjo sttistično znčilne rzlike. Njvečji povprečni pridelek je bil pri obrvnvnju rez n eni strni, 17,6 ± 1,2 kg, njmnjši p pri obrvnvnju rez n obeh strneh, 14,2 ± 1,2 kg. Pri kontroli je bil povprečni pridelek 15,9 ± 1,5 kg n drevo. 4.5 DIMENZIJE PLODOV 4.5.1 Višin plod Povprečne višine plodov so v preglednici 10 in n sliki 23. Preglednic 10: Povprečn višin plod (mm) ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 Obrvnvnje Leto 2014 Leto 2015 Rez n obeh strneh 97,3 ± 9,2 90,9 ± 1,2 b Rez n eni strni 92,8 ± 3,5 b 85,7 ± 4,3 b Kontrol 89,1 ± 5,7 b 94,7 ± 1,4

Višin plod (mm) Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 21 100 b b b b 80 60 40 20 0 rez n obeh strneh rez n eni strni kontrol Obrvnvnje Leto 2014 Leto 2015 Slik 23: Povprečn višin plod (mm) pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 V letu 2014 so bili plodovi njvišji pri obrvnvnju rez n obeh strneh, v povprečju so merili 97,3 ± 9,2 mm, sledilo je obrvnvnje rez n eni strni s povprečno višino 92,8 ± 3,5 mm. Njnižji plodovi so bili pri kontroli, kjer je bil povprečn višin plod 89,1 ± 5,7 mm. Obstjjo sttistično znčilne rzlike med obrvnvnji rez n obeh strneh in rez n eni strni ter med rez n obeh strneh in kontrolo. Z leto 2015 so bili njvišji plodovi izmerjeni pri kontroli s povprečno višino 94,7 ± 1,4 mm, sledi obrvnvnje rez n obeh strneh s povprečno višino 90,9 ± 1,2 mm, njnižje plodove p smo izmerili pri obrvnvnju rez n eni strni, kjer je bil povprečn višin plod 85,7 ± 4,3 mm. Med kontrolo in obrvnvnjem rez n eni strni obstjjo sttistično znčilne rzlike. Le pri kontroli so bili plodovi višji v letu 2015, pri ostlih obrvnvnjih p v letu 2014. Rzlike niso bile velike od 5 do njveč 8 mm. 4.5.2 Širin plod Povprečni podtki z višino so zbrni v preglednici 11 in grfično prikzni n sliki 24. Preglednic 11: Povprečn širin plod (mm) ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 Obrvnvnje Leto 2014 Leto 2015 Rez n obeh strneh 73,2 ± 2,9 71,7 ± 4,8 Rez n eni strni 72,9 ± 2,3 b 72,3 ± 4,5 Kontrol 71,3 ± 3,6 b 72,8 ± 4,3

Širin plod (mm) Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 22 80 70 b b 60 50 40 30 20 10 0 rez n obeh strneh rez n eni strni kontrol Obrvnvnje Leto 2014 Leto 2015 Slik 24: Povprečn širin plod (mm) pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 Plodove z njvečjo širino smo izmerili pri obrvnvnju rez n obeh strneh, v povprečju so bili plodovi široki 73,2 ± 2,9 mm. Pri obrvnvnju rez n eni strni so bili plodovi nekoliko ožji, in sicer so bili v povprečju široki 72,9 ± 2,3 mm, pri kontroli p so bili široki 71,3 ± 3,6 mm. Med kontrolo in obrvnvnjem rez n obeh strneh obstjjo sttistično znčilne rzlike. V letu 2015 smo njširše plodove zbeležili pri kontroli s povprečno širino 72,8 ± 4,3 mm, sledi obrvnvnje rez n eni strni z 72,3 ± 4,5 mm in nto rez n obeh strneh s širino 71,7 ± 4,8 mm. Med obrvnvnji ni sttistično znčilnih rzlik. Širin plod se med letom in posmeznimi obrvnvnji ni veliko rzlikovl. 4.6 MASA PLODA Povprečne mse plodov so v preglednici 12 in n sliki 25. Preglednic 12: Povprečn ms plod (g) ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 Obrvnvnje Leto 2014 Leto 2015 Rez n obeh strneh 239,0 ± 30,2 210,5 ± 37,8 Rez n eni strni 222,1 ± 18,9 b 209,5 ± 42,4 Kontrol 211,3 ± 29,6 b 225,2 ± 26,5

Ms plod (g) Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 23 250 b b 200 150 100 50 0 rez n obeh strneh rez n eni strni kontrol Obrvnvnje Leto 2014 Leto 2015 Slik 25: Povprečn ms plod (g) pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 Povprečn ms plod je bil v letu 2014 njvečj pri obrvnvnju rez n obeh strneh, kjer je plod v povprečju tehtl 239,0 ± 30,2 g. Pri obrvnvnju rez n eni strni je bil povprečn ms plod 222,1 ± 18,9 g, pri kontroli p 211,3 ± 29,6 g. Sttistično znčilne rzlike obstjjo med kontrolo in obrvnvnje rez n obeh strneh. V drugem letu (2015) je bil plod v povprečju njtežji pri kontroli, 225,2 ± 26,5 g. Med obrvnvnjem rez n eni strni (209,5 ± 42,4 g) in obrvnvnjem rez n obeh strneh (210,5 ± 37,8 g) je bil rzlik minimln, le 1 g. Sttistično znčilnih rzlik med obrvnvnji ni bilo. Pri primerjvi med letom je imel plod v letu 2015 večjo mso plod pri kontroli, v letu 2014 p pri obrvnvnjih, kjer smo izvedli rez korenin. 4.7 TRDOTA MESA Povprečne vrednosti so v preglednici 13 in n sliki 26. Preglednic 13: Povprečn trdot mes (kg/cm 2 ) ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 Obrvnvnje Leto 2014 Leto 2015 Rez n obeh strneh 5,4 ± 0,5 b 6,7 ± 0,6 Rez n eni strni 5,1 ± 0,5 b 6,4 ± 0,8 Kontrol 5,6 ± 0,6 6,3 ± 0,7

Trdot mes (kg/cm²) Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 24 8 7 6 5 b b 4 3 2 1 0 rez n obeh strneh rez n eni strni kontrol Obrvnvnje Leto 2014 Leto 2015 Slik 26: Povprečn trdot mes (kg/cm 2 ) pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 V letu 2014 smo njmnjšo trdoto mes izmerili pri obrvnvnju rez n eni strni s povprečno trdoto 5,1 ± 0,5 kg/cm 2, njvečjo p pri kontroli, 5,6 ± 0,6 kg/cm 2. Pri obrvnvnju rez n obeh strneh je bil povprečn trdot 5,4 ± 0,5 kg/cm 2. Sttistično znčilne rzlike obstjjo med kontrolo in obrvnvnjem rez n eni strni. Z leto 2015 smo izmerili večje vrednosti pri vseh obrvnvnjih. Njbolj čvrsti plodovi so bili pri obrvnvnju rez n obeh strneh (6,7 ± 0,6 kg/cm 2 ), sledi obrvnvnje rez n eni strni (6,4 ± 0,8 kg/cm 2 ) in kontrol (6,3 ± 0,7 kg/cm 2 ). Sttistično znčilnih rzlik med obrvnvnji ni bilo. 4.8 VSEBNOST SUHE SNOVI Podtki o povprečnih vsebnostih topnih suhih snovi so zbrni v preglednici 14 in n sliki 27. Preglednic 14: Povprečn vsebnost suhe snovi (%) ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 Obrvnvnje Leto 2014 Leto 2015 Rez n obeh strneh 11,7 ± 0,4 11,6 ± 0,5 Rez n eni strni 10,3 ± 0,5 b 11,4 ± 0,8 Kontrol 10,4 ± 0,5 b 10,9 ± 0,5 b

Suh snov (%) Cudermn M. Vpliv strojne rezi korenin n rst in pridelek hruške sorte 'Viljmovk'. 25 14 12 b b b 10 8 6 4 2 0 rez n obeh strneh rez n eni strni kontrol Obrvnvnje Leto 2014 Leto 2015 Slik 27: Povprečn vsebnost suhe snovi (%) pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 Njvečjo vsebnost suhe snovi so vsebovli plodovi pri obrvnvnju rez n obeh strneh, kr velj z obe leti. V letu 2014 so njmnj suhe snovi vsebovli plodovi obrvnvnj rez n eni strni, 10,3 ± 0,5 %, v letu 2015 p kontrol, 10,9 ± 0,5 %. Pri podtkih iz let 2014 obstjjo sttistično znčilne rzlike med kontrolo in obrvnvnjem rez n obeh strneh in med obrvnvnjem rez n eni strni in rez n obeh strneh. V letu 2015 p so bile sttistično znčilne rzlike med kontrolo in obrvnvnje rez n obeh strneh ter med kontrolo in obrvnvnjem rez n eni strni. 4.9 ph SOKA V preglednici 15 in n sliki 28 so zbrni povprečni podtki o ph vrednosti Preglednic 15: Povprečn vrednost ph sok ± stndrdn npk pri hruški sorte 'Viljmovk' glede n obrvnvnje; Zgj, 2014 in 2015 Obrvnvnje Leto 2014 Leto 2015 Rez n obeh strneh 4,2 ± 0,1 b 7,0 ± 0,1 Rez n eni strni 4,6 ± 0,3 7,1 ± 0,1 Kontrol 4,5 ± 0,4 b 7,1 ± 0,2