Komercijalna banka A.D. Skopje. Finansiski izve{tai za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2005

Podobni dokumenti
SOSTOJBI VO KAPITALNO FINANSIRANO PENZISKO OSIGURUVAWE / LATEST DEVELOPMENTS IN THE MANDATORY FULLY FUNDED PENSION INSURANCE Statisti~k

BILTEN JUNIJ 2019

MPRA Munich Personal RePEc Archive Macedonian Agribusiness: Exports without Alternative Goran Kovachev NUB Sv. Kliment Ohridski - Skopje March 2009 On

Microsoft Word - Primer nalog_OF_izredni.doc

Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna

Javna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1

poročilo o poslovanju Skupine Nove KBM 4/4Nerevidirano in Nove KBM d.d. JANUAR - DECEMBER 2014 FEBRUAR 2015

SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE

SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE št. 12/2019 V Ljubljani, dne

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5

DELAVSKA HRANILNICA d

Izdaja:

Obvestilo za poročevalce z dne 10

Sklep_april_2019

Microsoft Word - sodrzina 2003.doc

CA IZRAČUN KAPITALA IN KAPITALSKE ZAHTEVE Oznaka vrstice Postavka 1 SKUPAJ KAPITAL (za namen kapitalske ustreznosti) = =

31

1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. office-sl

Priloga_AJPES.xls

21. DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA RAČUNOVODSTVA 9. april 2019 (osnovni nivo) Čas reševanja: 60 minut Šifra dijaka: REŠITEV Odstotek: Točke / Sklop 1. 2

KRATEK KOMENTAR K DOGAJANJU V BANČNEM SEKTORJU Bilančna vsota se je februarja povečala bolj kot v predhodnih mesecih. Na strani virov se še vedno pove

Na trdnih temeljih v nove izzive Letni nerevidirani računovodski izkazi 2015

LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2016

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk

GR TASOS-G.BEACH-istocna strana-leto 2014

Letni nerevidirani računovodski izkazi 2014

SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: Vipava,

Microsoft PowerPoint - 4 TRR in osebni racun in ppt

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx)

Bilanca stanja

DELOVNI LIST 2 – TRG

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo

GR KASANDRA-Pefkohori-leto 2014

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj

4/4 januar - december 2012 nerevidirano poročilo o poslovanju skupine nove kbm marec 2013

RAZKRITJA INFORMACIJ 2018

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017

POLLETNO POROČILO 2013 BANKE CELJE d.d. IN SKUPINE BANKE CELJE

1

MAJ 2017

Slide 1

(I. Splo\232ni del prora\350una)

I. Splošni del proračuna

BONITETNO POROCILO Izdano dne Izdano za: Bisnode d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska BONITETNO POROČILO, vse pravice pridržane

Celostranski faks izpis

Navodilo Struktura cene izdelka Št. dokumenta : Izdaja: 01 Datum spremembe: Stran: 1/5 NAVODILO STRUKTURA CENE IZDELKA 1. POVZETEK

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc

Untitled Document

Četrtletno naložbeno poročilo Skupnega pokojninskega sklad

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (

Nerevidirano poročilo skupine Abanka Vipa za prvo polletje 2015_V13_final_s_podpisi

19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES

OSTAJAMO VAŠA PRVA IZBIRA Vaša Delavska hranilnica

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV April 2019

Microsoft PowerPoint - Kazalniki poslovanja hotelske dejavnosti Prezentacija DST 2013 final-1 za net.pptx

STRUKTURA STANDARDNIH IZPISOV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2006 ZA JAVNO OBJAVO 1. Struktu

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

BILTEN-Uvod1-slo.P65

MergedFile

1

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 1841 final ANNEXES 1 to 13 PRILOGE k DELEGIRANI UREDBI KOMISIJE o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropsk

Mesečna informacija_marec_2016.pub

VITA COMMERCE, d

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx)

Revidirano letno poročilo 2010 za Delniški vzajemni sklad ALTA GOLD April 2011

Microsoft Word - Predgovor.doc

I. Splošni del proračuna

G 17/ VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni s

ŠIFRANT PLAČIL IZ TUJINE IN PLAČIL V TUJINO TRANSAKCIJE MED REZIDENTI IN NEREZIDENTI Opis Plačilo Plačilo nerezident a rezidentu rezidenta nerezidentu

Priloga 1: Informativni pregled neposrednih stroškov Poleg nadomestil NLB, ki izhajajo iz Tarife NLB Borzno posredovanje, se pri opravljanju storitev

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2015

18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo

Finančni načrt 2011 Ljubljana, september, 2010

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2018

(Microsoft Word - Diploma-KON\310NA doc)

Kazalo

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 L

Transkripcija:

za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2005

Sodr`ina Izve{taj na revizorite Bilans na uspeh 2 Bilans na sostojba 3 Izve{taj za promenite na kapitalot 4 Izve{taj za pari~niot tek 5 7

Bilans na uspeh Za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2005 Vo iljadi denari Bele{ka 2005 2004 Prihodi od kamata 2.051.710 1.744.292 Rashodi od kamata (564.852) (482.010) Neto prihodi od kamata 1 1.486.858 1.262.282 Prihodi od provizii i nadomesti 780.586 690.716 Rashodi od provizii i nadomesti (85.622) (71.581) Neto prihodi od provizii i nadomesti 2 694.964 619.135 Prihodi od dividenda 1.021 11.197 Neto prihodi od trguvawe 2.880 - Neto prihodi od kursni razliki 126.575 104.362 Ostanati prihodi od dejnosta 3 73.997 183.429 Prihodi od dejnosta 2.386.295 2.180.405 Zagubi poradi o{tetuvawe 4 (458.770) 13.413 Ostanati rashodi od dejnosta 5 (1.470.611) (1.415.712) Rashodi od dejnosta (1.929.381) (1.402.299) Udel vo zagubite na pridru`eni pretprijatija 16 (11.880) - Dobivka pred odano~uvawe 445.034 778.106 Danok od dobivka 6 (49.280) (42.441) Neto dobivka za godinata 395.754 735.665 Osnovna zarabotka po akcija (denari) 26 211 393 Razvodneta zarabotka po akcija (denari) 26 196 365

Bilans na sostojba Na 31 dekemvri 2005 godina Vo iljadi denari Bele{ka 2005 2004 Aktiva Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent 7 4.575.575 3.263.111 Finansiski instrumenti za trguvawe 8 7.257 9.997 Plasmani vo, i krediti na, drugi banki 9 15.965.414 14.556.464 Krediti i avansi dadeni na ostanati klienti 10 12.929.685 11.853.237 Pobaruvawa za kamata i ostanata aktiva 11 722.055 178.744 Pobaruvawa za danok od dobivka 60.859 - Vlo`uvawa 12 389.721 847.291 Nedvi`nosti dadeni pod zakup 14 55.307 - Sredstva dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa 15 707.811 990.298 Vlo`uvawa vo pridru`eni pretprijatija 16 33.258 - Vlo`uvawe vo imot zemen pod zakup 13.051 5.392 Nematerijalni vlo`uvawa 17 44.241 31.589 Materijalni vlo`uvawa 18 1.418.634 1.551.732 Avansi za materijalni vlo`uvawa 20.189 13.837 Vkupna aktiva 36.943.057 33.301.692 Obvrski Depoziti na banki i drugi finansiski organizacii 19 519.768 254.766 Depoziti na drugi klienti 20 30.567.187 27.518.111 Obvrski po krediti 21 1.377.533 1.298.875 Obvrski za kamata 22 103.328 67.284 Posebna rezerva za vonbilansni stavki 23 206.727 112.234 Obvrski za danok od dobivka - 31.140 Ostanati obvrski 24 127.973 119.797 Vkupno obvrski 32.902.516 29.402.207 Kapital i rezervi Akcionerski capital 2.014.067 2.014.067 Premii od akcii 16.523 16.253 Rezervi 1.591.233 1.091.233 Zadr`ana dobivka 418.718 777.932 Vkupno kapital i rezervi 4.040.541 3.899.485 Vkupno obvrski i kapital i rezervi 36.943.057 33.301.692 Finansiskite izve{tai prika`ani na stranicite od 1 do 62 se odobreni od Upravniot odbor na 27 fevruari 2006 godina i bea potpi{ani vo nivno ime od: G-din Hari Kostov G-din Lazar Cvetkovski Prv Generalen Direktor Vtor Generalen Direktor

Izve{taj za promenite na kapitalot Za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2005 Vo iljadi denari Akcionerski kapital Premii od akcii Sopstveni akcii Revalorizaciona rezerva Zakonska Rezerva Posebna rezerva za kupeni sopstveni akcii Zadr`ana dobivka Vkupno Sostojba na 1 januari 2004 2.014.067 16.209-122.242 960.578-235.727 3.348.823 Neto dobivka za godinata - - - - - - 735.665 735.665 Dividendi - - - - - - (157.248) (157.248) Nagrada na ~lenovi na Upraven Odbor, Rabotovoden organ i vraboteni - - - - - - (36.535) (36.535) Otkup na sopstveni akcii - - (932) - - - - (932) Prodadeni sopstveni akcii - 44 932 - - - - 976 Zgolemuvawe po osnov na pripojuvawe na KB - Broker AD, Skopje - - - 43 8.370-323 8.736 Sostojba na 31 dekemvri 2004 2.014.067 16.253-122.285 968.948-777.932 3.899.485 Sostojba na 1 januari 2005 2.014.067 16.253-122.285 968.948-777.932 3.899.485 Neto dobivka za godinata - - - - - - 395.754 395.754 Izdvojuvawe za zakonska rezerva - - - - 500.000 - (500.000) - Dividendi - - - - - - (193.350) (193.350) Nagrada na ~lenovi na Upraven Odbor, Rabotovoden organ i vraboteni - - - - - - (39.495) (39.495) Otkup na sopstveni akcii - - (41.366) - - - - (41.366) Prodadeni sopstveni akcii - 270 19.243 - - - - 19.513 Izdvojuvawe za posebna rezerva za kupeni sopstveni akcii - - - - - 22.123 (22.123) - Sostojba na 31 dekemvri 2005 2.014.067 16.523 (22.123) 122.285 1.468.948 22.123 418.718 4.040.541 4

Izve{taj za pari~niot tek Za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2005 Vo iljadi denari Bele{ka 2005 2004 Pari~en tek od osnovnata dejnost Dobivka pred odano~uvawe 445.034 778.106 Koregirana za: Amortizacija na: materijalni vlo`uvawa 5 154.083 145.997 nematerijalni vlo`uvawa 5 12.648 12.335 Namaluvawe na vrednosta na: nedvi`nosti dadeni pod zakup 5 1.542 - sredstva dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa 5-137.959 Kapitalni dobivki 3 (11.530) (22.702) Kapitalna zaguba od proda`ba na: materijalni vlo`uvawa 936 - sredstva dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa 22.259 10.033 Prihodi od kamati 1 (2.051.710) (1.744.292) Rashodi od kamati 1 564.852 482.010 Neto prihodi od trguvawe (2.880) - Zaguba poradi o{tetuvawe 4 458.770 (13.413) Rashodi za rezervirawa za vonbilansni stavki 5 94.493 48.138 Prihodi od dividendi (1.021) (11.197) Udel vo zagubite na pridru`eni pretprijatija 16 11.880 - Naplateni kamati 1.814.653 1.771.678 Plateni kamati (528.808) (443.373) Dobivka od dejnosta pred promenite na delovnata aktiva 985.201 1.151.279 (Zgolemuvawe)/namaluvawe na delovnata aktiva: Finansiski instrumenti za trguvawe 5.620 (9.997) Plasmani vo, i krediti na, drugi banki (1.408.950) (2.428.336) Krediti i avansi dadeni na ostanati klienti (1.767.702) (1.936.965) Priliv od prodadeni sredstva dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa 281.894 60.201 Ostanata aktiva (43.103) (46.006) Zgolemuvawe/(namaluvawe) na delovnata pasiva: Depoziti od banki i ostanati finansiski institucii 265.002 (346.101) Depoziti od drugi klienti 3.049.076 3.159.956 Nagradi na ~lenovi na Upraven Odbor, rabotovoden organ i vraboteni (39.495) (36.535) Ostanati obvrski 4.235 13.403 Neto pari~en tek od osnovnata dejnost pred odano~uvawe 1.331.778 (419.101) Plateni danoci od dobivkata (141.279) (12.730) Neto pari~en tek od osnovnata dejnost 1.190.499 (431.831) 5

Izve{taj za pari~niot tek (prodol`enie) Za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2005 Vo iljadi denari Bele{ka 2005 2004 Pari~en tek od investiciona dejnost Nabavka na materijalni vlo`uvawa (91.332) (237.988) Nabavka na nematerijalni vlo`uvawa (25.300) (7.357) Vlo`uvawe vo imot zemen pod zakup (7.659) - Prilivi od proda`ba na materijalni vlo`uvawa 11.384 24.564 Prilivi od proda`ba na nematerijalni vlo`uvawa - 1.961 Neto prilivi od vlo`uvawa 453.484 917.137 Primeni dividendi 811 11.060 Vlo`uvawa vo pridru`eni pretprijatija (45.138) - Neto pari~en tek od investicionata dejnost 296.250 709.377 Pari~en tek od finansirawe Prodadeni sopstveni akcii 19.513 976 Plateni dividendi (189.409) (154.853) Otkup na sopstveni akcii (41.366) (932) Zgolemuvawe na obvrski po krediti 78.658 - Namaluvawe na obvrski po krediti - (252.571) Neto pari~en tek od finansirawe (132.604) (407.380) Efekti od posebnata rezerva za pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti 4 (41.681) 17.806 Neto zgolemuvawe/(namaluvawe) na pari~nite sredstva i pari~niot ekvivalent 1.312.464 (112.028) Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent na 1 januari 3.263.111 3.375.139 Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent na 31 dekemvri 7 4.575.575 3.263.111 6

Zna~ajni smetkovodstveni politiki Pregled za dejnosta ("Bankata") e akcionersko dru{tvo registrirano i so sedi{te vo Republika Makedonija. Bankata kotira na oficijalniot Pazar na Makedonskata Berza pod identifikacionen kod KMB. Ovie finasiski izve{tai pretstavuvaat finasiski izve{tai na Bankata za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2005 godina. Vlo`uvaweto vo pridru`enoto pretprijatie e priznaeno so primena na metodot na glavnina. Pozna~ajni aktivnosti se odobruvawe krediti, primawe depoziti, obezbeduvawe stranski kreditni linii, obavuvawe platen promet so stranstvo i vo zemjata, posreduvawe pri obezbeduvaweto na devizni sredstva za nejzini komitenti. a) Izve{taj za usoglasenost Finansiskite izve{tai na Bankata se izgotveni vo soglasnost so barawata na makedonskite zakoni. Soglasno stav (6) od ~len 469 vo Zakonot za Trgovski Dru{tva, na 30 dekemvri 2004 godina (slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 94) be{e objaven Pravilnikot za smetkovodstvo so koj Me unarodnite smetkovodstveni standardi ( MSS ) objaveni vo pogore-navedeniot Pravilnik vlegoa vo sila i se primenlivi vo Republika Makedonija od 1 januari 2005 godina. Vo slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 11 od 17 fevruari 2005 godina bea objaveni i Tolkuvawata od postojniot komitet za tolkuvawe ( PKT ) i Me unarodniot Standard za Finansisko Izvestuvawe ( MSFI ) broj 1 kako dopolninie na Pravilnikot za smetkovodstvo. Na 29 dekemvri 2005 godina, vo slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 116 bea objaveni i Me unarodnite Standardi za Finansisko Izvestuvawe broj 2, 3, 4, 5, 6 i 7 kako dopolnenie na Pravilnikot za smetkovodstvo. Efektite od prvi~noto voveduvawe na novite smetkovodstveni standardi na finansiskata sostojba na Bankata, rezultatot od raboteweto i pari~niot tek se dadeni vo bele{ka 33. b) Osnova za izgotvuvawe na finansiskite izve{tai Finansiskite izve{tai se prika`ani vo iljadi makedonski denari. Finansiskite izve{tai se izgotveni vrz osnova na objektivnata vrednost na finansiskite sredstva i obvrski ~uvani za trguvawe i sredstvata raspolo`livi-za-proda`ba, osven onie ~ija{to objektivna vrednost ne mo`e verodostojno da se izmeri. 7

Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodol`enie) b) Osnova za izgotvuvawe na finansiskite izve{tai (prodol`enie) Ostanatite finansiski i ne-finansiski sredstva i obvrski se prika`ani spored amortizirana ili istoriska vrednost modificirana za revalorizacijata na materijalnite i nematerijalnite vlo`uvawa. v) Evidentirawe/Smetkovodstven tretman na pridru`eni pretprijatija (i) Pridru`eni pretprijatija Pridru`eno pretprijatie e pretprijatie vo koe Bankata ima zna~ajno vlijanie vo odlukite za finasiskite i operativnite politiki na pretprijatieto, no ne kontrola nad tie politiki. Finasiskite izve{tai go vklu~uvaat udelot na Bankata vo vkupnite priznaeni dobivki i zagubi na pridru`enoto pretprijatie spored metodata na glavnina od datumot koga zna~ajnoto vlijanie po~nuva pa sé do datumot koga zna~ajnoto vlijanie prestanuva. Dokolku udelot na Bankata vo zagubata na pridru`enoto pretprijatie e ednakov na, ili ja nadminuva, smetkovodstvenata vrednost na vlo`uvaweto, vlo`uva~ot voobi~aeno prekinuva da go vklu~uva svojot udel vo ponatamo{nite zagubi. Vlo`uvaweto se izvestuva so nula vrednost. Dopolnitelnite zagubi se zemaat vo predvid do stepenot do koj{to vlo`uva~ot prezel obvrski ili izvr{il pla}awa vo ime na pridru`enoto pretprijatie koi{to vlo`uva~ot gi garantiral ili za koi{to se ovrzal na drug na~in. (ii) Eliminirawe na transakcii so pridru`eni pretprijatija Nerealiziranite dobivki i zagubi koi{to proizleguvaat od transakcii so pridru`enoto pretprijatie se eliminiraat do stepenot na u~estvo na Bankata vo pridru`enoto pretprijatie. Nerealiziranite dobivki se eliminiraat od vlo`uvaweto vo pridru`enoto pretprijatie. Nerealiziranite zagubi se eliminiraat na ist na~in kako i nerealiziranite dobivki, no samo dokolku ne postojat dokazi za o{tetuvawe na sredstvoto. 8

Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodol`enie) g) Transakcii vo stranska valuta Delovnite promeni vo stranska valuta se iska`uvaat spored kursot va`e~ki na denot na delovnata promena. Monetarnite sredstva i obvrski iska`ani vo stranska valuta se iska`ani spored sredniot kurs va`e~ki na denot na bilansot na sostojba, a pe~albite i zagubite proizlezeni spored ovaa osnova se kni`at vo bilansot na uspeh. Nemonetarnite sredstva i obvrski iska`ani vo stranska valuta vrz osnova na istoriski vrednosti se iska`ani spored kursot va`e~ki na denot na delovnata promena. Deviznite sredstva so koi {to raboti Bankata se prete`no evra (EUR) i amerikanski dolari (USD). Oficijalnite kursevi va`e~ki na 31 dekemvri 2005 i 2004 godina bea kako {to sledi: 2005 2004 MKD MKD 1 EUR 61,18 61,31 1 USD 51,86 45,07 d) Finansiski instrumenti (i) Klasifikacija Finansiskite instrumenti za trguvawe se onie koi Bankata gi ~uva so cel za ostvaruvawe na profit na kratok rok. Kreditite i pobaruvawata odobreni od Bankata se onie krediti i pobaruvawa so koi se obezbeduvaat pari~ni sredstva na klientot i se razlikuvaat od onie koi se kreiraat so namera za ostvaruvawe na profit na kratok rok. Kreditite i pobaruvawata odobreni od Bankata se sostojat od krediti i avansi dadeni na banki i ostanati klienti i dr`avni zapisi kupeni od izdava~ot. Sredstva ~uvani-do-dostasanost se finansiski sredstva so fiksni ili odredeni periodi na otplata i so fiksen period na dostasanost koi Bankata ima namera i mo`nost da gi ~uva do periodot na dostasuvawe. Instrumentite ~uvani-do-dostasanost gi vklu~uvaat dol`ni~kite instrumenti. Sredstva raspolo`livi-za-proda`ba se finansiski sredstva koi ne se ~uvaat zaradi trguvawe, koi ne se odobreni od Bankata, nitu se ~uvaat do periodot na dostasuvawe. Instrumentite raspolo`livi-za-proda`ba gi vklu~uvaat vlo`uvawata vo akcii. 9

Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodol`enie) d) Finansiski instrumenti (prodol`enie) (ii) Priznavawe Bankata gi priznava finansiskite sredstva za trguvawe, sredstvata raspolo`livi-za-proda`ba, sredstvata ~uvani-do-dostasanost i kreditite i pobaruvawata odobreni od Bankata na denot koga tie se prefrleni na Bankata. (iii) Merewe Finansiskite instrumenti po~etno se iska`uvaat po nivnata nabavna vrednost, koja{to e objektivnata vrednost na dadeniot (vo slu~aj na sredstvo) ili primeniot (vo slu~aj na obvrska) nadomestok za istite. Transakcionite tro{oci se vklu~uvaat vo po~etnoto merewe na site finansiski sredstva i obvrski. Sledstveno na inicijalnoto priznavawe site sredstva za trguvawe i site sredstva raspolo`livi-za-proda`ba se prika`uvaat spored nivnata objektivna vredost, so isklu~ok za finansiskite sredstva koi{to nemaat kotirana pazarna cena i ~ija{to objektivna vrednost ne mo`e verodostojno da se izmeri. Site finansiski obvrski so koi ne se trguva, kreditite i pobaruvawata odobreni od Bankata i sredstvata ~uvani-do-dostasanost se procenuvaat po amortizirana vrednost namalena za posebnata rezerva za somnitelni i sporni pobaruvawa. Amortiziranata vrednost se presmetuva vrz osnova na metodata na efektivna kamatna stapka. Onie koi{to nemaat fiksno dospevawe treba da se merat spored nabavnata vrednost. (iv) Princip na merewe spored objektivna vrednost Objektivnata vredost na finansisikite instrumenti se bazira na nivnata kotirana pazarna cena na denot na Bilansot na sostojba, bez bilo kakvi odbitoci za transakcioni tro{oci. (v) Dobivki i zagubi od povtorno merewe spored objektivnata vredost Dobivkata ili zagubata na finansiskite instrumenti za trguvawe se priznava vo neto dobivkata ili zagubata za periodot. 10

Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodol`enie) d) Finansiski instrumenti (prodol`enie) (v) Dobivki i zagubi od povtorno merewe spored objektivnata vredost (prodol`enie) Dobivkata ili zagubata od povtornoto merewe spored objektivna vrednost na sredstvata raspolo`livi-za-proda`ba se priznavaat direktno vo kapitalot. Od 1 januari 2005 godina Bankata go primenuva MSS 39: Finansiski instrumenti: priznavawe i merewe (revidiran 2004). Vo 2004 godina, promenite vo objektivnata vrednost na sredstvata raspolo`livi-zaproda`ba se priznavaa vo neto dobivkata/(zagubata) za periodot. Vo 2004 godina, ne bea priznaeni nikakvi dobivki/(zagubi) poradi promena vo objektivnata vrednost na sredstvata raspolo`livi-za-proda`ba. (vi) Posebni instrumenti Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent Pari~nite sredstva i pari~niot ekvivalent go so~inuvaat pari~nite sredstva vo blagajna, depozitite po viduvawe kaj bankite, depozitite vo Narodna Banka na Republika Makedonija ("NBRM"), kako i visokolikvidnite hartii od vrednost so originalen rok na dostasanost od tri ili pomala od tri meseci od koga se kupeni, vklu~uvajki gi i blagajni~kite zapisi so koi mo`e da se trguva na sekundaren pazar. Vo 2004 vo Republika Makedonija ne postoe{e sekundaren pazar za trguvawe so blagajni~ki zapisi. Soodvetno, vo 2004 godina Bankata gi klasifikuva{e blagajni~kite zapisi kako finansiski sredstva ~uvani-do-dostasanost. Vlo`uvawa Vlo`uvawata koi gi ima Bankata so cel za kratkoro~no steknuvawe profit se prika`ani kako finansiski sredstva za trguvawe. Dol`ni~kite instrumenti koi Bankata ima namera i mo`nost da gi ~uva do periodot na nivnoto dostasuvawe se klasificirani kako sredstva ~uvanido-dostasanost. Ostanatite vlo`uvawa se prika`ani kako sredstva raspolo`livi-za-proda`ba. Nedvi`nostite dadeni pod zakup se prika`uvaat spored nivnata objektivna vrednost, koja{to se odreduva edna{ godi{no od stana na ovlasten procenitel. Objektivnata vrednost se dobiva spored tekovnite ceni na aktiven pazar za sli~ni nedvi`nosti na ista lokacija i uslovi. 11

Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodol`enie) (vi) Posebni instrumenti (prodol`enie) Vlo`uvawa (prodol`enie) Dobivkata ili zagubata koja{to proizleguva od promenata vo objektivnata vrednost na vlo`uvawata vo nedvi`nosti se vklu~uva vo neto dobivkata ili zagubata za periodot. Prihodot od naemnini od vlo`uvawata vo nedvi`nosti se priznava soglasno so smetkovodstvenata politika y. Koga sredstvo od materijalnite vlo`uvawa (vidi smetkovodstvena politika e) }e se prenese vo nedvi`nosti dadeni pod zakup poradi promena vo negovata upotreba, razlikata koja{to se javuva na denot na prenos pome u sega{nata vrednost na sredstvoto i negovata objektivna vrednost se priznava direktno vo kapitalot, dokolku e dobivka. Pri posledovatelno otu uvawe revalorizacioniot vi{ok se prenesuva vo akumuliranata dobivka. Sekoja zaguba vo smetkovodstvenata vrednost na nedvi`nostite se priznava kako neto dobivka ili zaguba za periodot. Krediti i avansi na banki i klienti Kreditite i avansite odobreni od Bankata se prika`ani kako odobreni krediti i pobaruvawa. Kreditite i avansite se prika`ani vo bilansot na sostojbata namaleni za posebnata rezerva za somnitelni i sporni pobaruvawa, za da go reflektiraat procenetiot naplatliv iznos (vidi smetkovodstvena politika i). ) Nematerijalni vlo`uvawa (i) Sopstveni sredstva Nematerijalnite vlo`uvawa se iska`ani spored nabavna ili revalorizirana vrednost namalena za akumuliranata amortizacija. Pred 1 januari 2005 godina, denot na tranzicija, nematerijalnite vlo`uvawa bea revalorizirani so primena na koeficientite na raste`ot na cenite na industriskite proizvodi na nabavnata ili revaloriziranata vrednost kako i na ispravkata na vrednosta. Efektot na revalorizacijata se vnesuva{e vo revalorizacionata rezerva. Soglasno paragraf pod 44 (b) od objaveniot MSS 8 - "Neto dobivka ili zaguba za periodot, osnovni gre{ki i promeni vo smetkovodstvenite politiki" objaven vo slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 94 od 30 dekemvri 2004, revaloriziranite vrednosti na nematerijalnite i materijalnite vlo`uvawa }e se tretiraat kako revalorizacija vo soglasnost so MSS 16 ili MSS 38, a ne kako promena vo smetkovodstvenata politika. 12

Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodol`enie) ) Nematerijalni vlo`uvawa (prodol`enie) Posledovatelni izdatoci Posledovatelni izdatoci se kapitaliziraat samo koga ja zgolemuvaat idnata ekonomska poleznost vklu~ena vo del od nematerijalnite vlo`uvawa. Site ostanati izdatoci se priznavaat vo bilansot na uspeh kako tro{oci kako {to nastanuvaat. Amortizacija Amortizacijata na nematerijalnite vlo`uvawa se obezbeduva po proporcionalna metoda na na~in da se otpi{e nabavnata ili revaloriziranata vrednost na sredstvata vo tekot na nivniot polezen vek na traewe. Na nematerijalnite vlo`uvawa ne im se presmetuva amortizacija se do nivnoto stavawe vo upotreba. Godi{nite stapki na amortizacija se kako {to sledi: 2005 2004 % % Softver 20 20 e) Materijalni vlo`uvawa Sopstveni sredstva Materijalnite vlo`uvawa se iska`ani spored nabavna ili revalorizirana vrednost namalena za akumuliranata amortizacija. Pred 1 januari 2005 godina, denot na tranzicija materijalnite vlo`uvawa bea revalorizirani vo minatite godini na krajot na godinata so primena na koeficientite na raste`ot na cenite na industriskite proizvodi na nabavnata ili revaloriziranata vrednost kako i na ispravkata na vrednosta. Efektot na revalorizacijata se vnesuva{e vo revalorizacionata rezerva. Soglasno paragraf pod 44 (b), od objaveniot MSS 8 - "Neto dobivka ili zaguba za periodot, osnovni gre{ki i promeni vo smetkovodstvenite politiki", objaven vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 94 od 30 dekemvri 2004, revaloriziranite vrednosti na nematerijalnite i materijalnite vlo`uvawa }e se tretiraat kako revalorizacija vo soglasnost so MSS 16 ili MSS 38, a ne kako promena vo smetkovodstvenata politika. 13

Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodol`enie) e) Materijalni vlo`uvawa (prodol`enie) Posledovatelni izdatoci Izdatocite napraveni za zamena na del od materijalnite vlo`uvawa {to se evidentira oddelno, se kapitaliziraat. Ostanatite posledovatelni izdatoci se kapitaliziraat samo koga ja zgolemuvaat idnata ekonomska poleznost vklu~ena vo del od materijalnite vlo`uvawa. Site ostanati izdatoci se priznavaat vo bilansot na uspeh kako tro{oci kako {to nastanuvaat. Amortizacija Amortizacijata na materijalnite vlo`uvawa se presmetuva po proporcionalna metoda na na~in da se otpi{e nabavnata ili revaloriziranata vrednost na sredstvata vo tekot na nivniot polezen vek na traewe. Na materijalnite vlo`uvawa ne im se presmetuva amortizacija se do nivnoto stavawe vo upotreba. Godi{nite stapki na amortizacija se kako {to sledi: 2005 2004 % % Zgradi 2,5 2,5 Mebel i oprema 10 do 25 10 do 25 `) Netirawe Finansiskite sredstva i obvrski se netiraat i neto iznosot se prika`uva vo bilansot na sostojbata koga Bankata ima zakonsko pravo da gi netira priznaenite iznosi, i ima namera da gi poramni transakciite na neto osnova. z) Akcionerski kapital (i) Prioritetni akcii Prioritetnite akcii, koi ne se otkuplivi, se prika`uvaat kako kapital. (ii) Otkup na sopstveni akcii Koga Bankata otkupuva sopstveni akcii, iznosot na plateniot nadomest, vklu~uvajki gi i direktnite zavisni tro{oci, se priznavaat kako promeni vo kapitalot. Otkupenite akcii se klasificiraat kako trezorski akcii i pretstavuvaat negativna stavka vo vkupniot kapital. 14

Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodol`enie) z) Akcionerski kapital (prodol`enie) (iii) Dividendi Dividendite se priznavaat kako obvrski vo periodot koga se objaveni. y) Priznavawe na prihodite (i) Prihodi od kamata Prihodot od kamata se priznava vo bilansot na uspeh koga se presmetuva osven kamatata so somnitelna naplativost, koja se evidentira kako somnitelna kamata i se isklu~uva od prihodot od kamata. Krajnoto saldo na somnitelni i sporni kamati se netira vo bilansot na sostojba so presmetanite kamati. Somnitelnata i sporna kamata se otpi{uva koga ne postoi realna osnova za naplata. (ii) Rashodi od kamata Rashodot od kamata se priznava vo bilansot na uspeh koga se presmetuva. (iii) Prihodi od nadomesti i provizii Prihodite od nadomesti i provizii nastanuvaat po osnov na finansiski uslugi {to gi izvr{uva Bankata vklu~uvaj}i menuva~ko rabotewe, izdavawe na garancii, otvorawe na akreditivi, odobruvawe na krediti, platen promet vo zemjata i stranstvo i drugi uslugi. Prihodite od nadomesti i provizii se priznavaat koga soodvetnata usluga }e se izvr{i. (iv) Neto prihodi od trguvawe Neto prihodite od trguvawe gi vklu~uvaat dobivkite i zagubite kako rezultat na proda`bi i promeni vo objektivnata vrednost na finansiskite sredstva i obvrski za trguvawe. (v) Prihodi od dividendi Prihodite od dividendi se priznavaat vo bilansot na uspeh na datumot koga dividendite se objavuvaat. 15

Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodol`enie) y) Priznavawe na prihodite (prodol`enie) (vi) Prihodi od kirii Prihodot od kirii od nedvi`nostite dadeni pod zakup se priznavaat vo bilansot na uspeh po proporcionalna metoda vo vremetraeweto na zakupot. i) Zagubi poradi o{tetuvawe Finansiskite sredstva se razgleduvaat na sekoj datum na izgotvuvawe na bilansot na sostojba so cel da se opredeli dali postojat objektivni dokazi za nenaplatlivost. Ako postoi vakva indikacija, se procenuva iznosot na sredstvoto koj bi bil naplatliv. Zaguba poradi o{tetuvawe e iznosot za koj{to smetkovodstvenata vrednost na dadeno sredstvo go nadminuva negoviot nadomestliv iznos. Zagubite poradi o{tetuvawe se priznavaat vo Bilansot na uspeh. Krediti i avansi odobreni od bankata Kreditite i avansite odobreni od Bankata se prika`ani namaleni za op{tata i specifi~nata posebna rezerva. Op{tiot element na posebnata rezerva se odnesuva na onie postojni zagubi koi, iako seu{te ne bile poodelno identifikuvani, od porane{noto iskustvo e izvesno deka postojat na krajot na bilo koja godina vo kreditnoto portfolio na Bankata. Specifi~niot element na posebnata rezerva se odnesuva na onie krediti koi bile pooddelno pregledani i posebno identifikuvani kako somnitelni ili sporni vrz osnova na redovni proverki na preostanatite salda, za da se namalat ovie krediti i avansi do nivniot naplatliv iznos. Za kreditite za koi{to se znae deka se nenaplativi, i se iscrpeni site pravni mo`nosti, i e odredena kone~nata zaguba, se otpi{uvaat direktno. Iznosot na naplatenite prethodno otpi{ani pobaruvawa se priznava kako prihod vo bilansot na uspeh vo momentot na naplata. Ako vo naredniot period zagubite poradi o{tetuvawe se namaluvaat, i namaluvaweto mo`e objektivno da se povrze so nastan koj se pojavil posle dopolnitelnata ispravka, osloboduvaweto na posebnata rezerva se priznava vo bilansot na uspehot. 16

Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodol`enie) i) Zagubi poradi o{tetuvawe (prodol`enie) Finansiski sredstva koi se prevrednuvaat spored objektivna vrednost direktno niz kapitalot Nadomestliviot iznos na sopstveni~kite instrumenti e nivnata objektivna vrednost. Nadomestliviot iznos na dol`ni~kite instrumenti koi povtorno se merat spored objektivnata vrednost e sega{nata vrednost na o~ekuvanite idni pari~ni tekovi, diskontirani spored tekovnata pazarna kamatna stapka. Dokolku postoi objektiven dokaz za o{tetenost na finansisko sredstvo ~ii{to promeni vo objektivnata vrednost se evidentiraat direktno vo glavninata i zagubite vo objektivnata vredost vo minati periodi bile priznaeni direktno vo glavninata, toga{ kumulativnata neto zaguba koja{to bila priznaena direktno vo glavninata treba da se otstrani od glavninata i da se priznae vo neto dobivkata ili zagubata za periodot. Koga sredstvo, ~ii{to promeni vo objektivnata vrednost se evidentiraat direktno vo glaninata i vo minati periodi bile priznaeni zgolemuvawa na objektivnata vrednost direktno vo glavninata, e o{teteno, zgolemuvawata na objektivnata vrednost priznaeni direktno vo glavninata se anuliraat do iznosot na o{tetuvawe na sredstvoto. Dopolnitelnata zaguba od o{tetuvawe se priznava vo bilansot na uspeh. Dokolku vo posledovatelen period, objektivnata vrednost ili nadomestliviot iznos na finansiskoto sredstvo se zgolemi i zgolemuvaweto mo`e objektivno da se povrze so nastan koj se slu~il po priznavaweto na zagubata poradi o{tetuvawe vo bilansot na uspeh, zagubata treba da se anulira niz neto dobivkata ili zagubata za periodot. j) Danoci Danokot od dobivka se sostoi od tekoven danok. Danokot od dobivka se priznava vo bilansot na uspeh. Danokot od dobivka e o~ekuvana dano~na obvrska od dobivkata pred odano~uvawe za godinata, primenuvaj}i ja va`e~kata dano~na stapka na denot na bilansot na sostojba. 17

1. Neto prihodi od kamata Vo iljadi denari 2005 2004 Prihodi od kamata Prihodite od kamata proizleguvaat od: Naselenie 296.525 245.536 Pretprijatija 875.797 837.305 Banki i finansiski institucii 393.471 376.752 Dr`avni organi 47.937 21.935 Zaguba za somnitelni i sporni pobaruvawa (60.621) (51.210) Naplateni prethodno otpi{ani kamati 498.601 313.974 2.051.710 1.744.292 Rashodi od kamata Rashodite od kamati proizleguvaat od: Naselenie 364.999 327.829 Pretprijatija 113.853 67.795 Banki i finansiski institucii 60.401 66.160 Dr`avni organi 25.599 20.226 564.852 482.010 Neto prihodi od kamata 1.486.858 1.262.282 2. Neto prihodi od provizii i nadomesti Vo iljadi denari 2005 2004 Prihodi od provizii i nadomesti Kreditirawe 90.704 74.914 Platen promet: vo zemjata 304.970 263.795 vo stranstvo 193.821 182.199 Akreditivi i garancii 74.632 82.512 Brokersko rabotewe 32.815 15.690 Ostanato 83.644 71.606 780.586 690.716 Rashodi od provizii i nadomesti Platen promet: vo zemjata 25.303 18.033 vo stranstvo 43.901 34.561 Brokersko rabotewe 422 277 Ostanato 15.996 18.710 85.622 71.581 Neto prihodi od provizii i nadomesti 694.964 619.135 18

3. Ostanati prihodi od dejnosta Vo iljadi denari 2005 2004 Kapitalni dobivki 11.530 22.702 Prihodi od kirii 4.223 5.346 Prihodi od dobieni sudski sporovi 7.420 106.532 Ostanato 50.824 48.849 73.997 183.429 Prihodite od dobieni sudski sporovi vo 2004 godina pretstavuvaat dobien sudski spor {to Bankata go vode{e so Ministerstvoto za Finansii, a vrz osnova na odluka na Vrhovniot Sud na Republika Makedonija. 4. Zagubi poradi o{tetuvawe Vo iljadi denari Bele{ka 2005 2004 Dopolnitelna posebna rezerva Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent 41.681 - Krediti i avansi dadeni na ostanati klienti 638.158 66.983 Vlo`uvawa 4.296 - Ostanata aktiva 12.936 17.247 13 697.071 84.230 Oslobodeni rezervirawa Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti - (17.806) 13 - (17.806) Naplati Naplateni prethodno otpi{ani pobaruvawa (238.301) (79.837) 458.770 (13.413) 19

5. Ostanati rashodi od dejnosta Vo iljadi denari 2005 2004 Tro{oci za vrabotenite Plati 423.527 388.339 Zadol`itelni pridonesi 208.351 193.644 Ostanati tro{oci 84.642 74.273 Materijali i uslugi 200.157 188.050 Amortizacija na materijalni vlo`uvawa 154.083 145.997 Amortizacija na nematerijalni vlo`uvawa 12.648 12.335 Premii za osiguruvawe 138.506 119.795 Rashodi za rezervirawa za vonbilansni stavki 94.493 48.138 Administrativni i marketing tro{oci 71.462 76.506 Nagrada na ~lenovi na Upraven Odbor, Rabotovoden organ i vraboteni 35.000 - Kapitalni zagubi 23.195 10.033 Ostanati danoci i pridonesi 5.709 6.687 Sudski taksi 1.796 3.885 Namaluvawe na vrednosta na nedvi`nosti dadeni pod zakup 1.542 - Namaluvawe na vrednosta na sredstva dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa - 137.959 Ostanato 15.500 10.071 1.470.611 1.415.712 Prose~niot broj na vraboteni presmetan po osnov na efektivni rabotni ~asovi vo 2005 godina, e 1.222 (2004: 1.202). Vkupniot broj na vraboteni i anga`irani lica na 31 dekemvri 2005 godina e 1.245 (31 dekemvri 2004 godina: 1.300). Nagradite na ~lenovite na Upraven Odbor, Rabotovoden organ i vraboteni vo 2005 godina pretstavuvaat nagradi od raspredelba na neto dobivkata za 2005 godina predlo`eni od strana na Upravniot Odbor na Bankata. 6. Danok od dobivka Tekoven danok/priznaen vo bilans na uspeh Vo iljadi denari 2005 2004 Tekoven danok Tekovna godina 49.280 42.441 49.280 42.441 20

6. Danok od dobivka (prodol`enie) Usoglasuvawe so primeneta dano~na stapka Vo iljadi denari 2005 2005 2004 2004 Dobivka pred odano~uvawe 445.034 778.106 Danok od dobivka 15,0% 66.755 15,0% 116.716 Rashodi nepriznaeni za dano~ni celi 3,0% 13.330 3,2% 24.821 Dano~no oslobodeni prihodi (0,1%) (706) (0,3%) (2.027) Dano~ni osloboduvawa nepriznaeni vo bilansot na uspeh (6,8%) (30.099) (12,5%) (97.069) 11,1% 49.280 5,4% 42.441 21

7. Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent Vo iljadi denari 2005 2004 Pari~ni sredstva vo blagajna 837.770 571.327 Depoziti vo NBRM 2.911.973 1.936.178 Tekovni smetki kaj stranski banki 624.898 722.886 Tekovni smetki kaj doma{ni banki 4.454 5.909 Blagajni~ki zapisi 228.565 - Ograni~eni depoziti 19.383 43.072 Ostanati kratkoro~ni visoko-likvidni sredstva 29.304 23.034 Posebna rezerva (80.772) (39.295) 4.575.575 3.263.111 Na 31 dekemvri 2005 godina iznosot na obvrskata za zadol`itelna rezerva vo MKD iznesuva MKD 1.140.923 iljadi (2004: MKD 817.630 iljadi), a na obvrskata za zadol`itelna rezerva vo stranska valuta iznesuva MKD 1.850.229 iljadi (2004: MKD 1.184.089 iljadi). Ovie sredstvata ne se na raspolagawe za koristewe vo sekojdnevnoto rabotewe na Bankata. Na zadol`itelnata rezerva vo MKD se presmetuva kamata vo visina od 2% (2004: 2%) na godi{no nivo, a na zadol`itelnata rezerva vo stranska valuta ne se presmetuva kamata (2004: 1% na godi{no nivo). Tekovniot prihod e prika`an vo prihodi od kamati. Na 31 dekemvri 2005 godina del od tekovnite smetki kaj stranski banki vo iznos od MKD 79.934 iljadi (2004: MKD 76.105 iljadi) pretstavuvaat sredstva vo AY Bank Limited, London koja e vo proces na likvidacija. Posebna rezerva vo iznos od MKD 79.934 iljadi (2004: MKD 38.053 iljadi) e izdvoena od Bankata za ovaa izlo`enost. Vo tekot na 2005 godina Bankata nema primeno uplati od AY Bank Limited, dodeka vo tekot na 2004 godina primi iznos od MKD 44.980 iljadi. Bankata nema obvrski kon AY Bank Limited. Del od tekovnite smetki kaj stranski banki vo iznos od MKD 42.489 iljadi (2004: MKD 36.004 iljadi) pretstavuvaat depoziti vo HSBC Bank PLC (porano Midlan Bank PLC), kako obezbeduvawe za transakcii so MASTER kreditni karti~ki. Ovie sredstva ne se na raspolagawe za koristewe vo sekojdnevnoto rabotewe na Bankata. Blagajni~kite zapisi se so rok na dostasanost od 28 dena i so fiksna kamatna stapka od 8,4% do 8,58% na godi{no nivo i so istite se trguva na sekundaren pazar, poradi {to se vklu~eni vo pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti (2004: blagajni~kite zapisi bea klasifikuvani kako dol`ni~ki instrumenti so fiksna kamata ~uvani-do-dostasanost bidej}i so niv ne se trguva{e na sekundaren pazar (vidi bele{ka 12)). 22

7. Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent (prodol`enie) Ograni~enite depoziti pretstavuvaat izdvoeni sredstva po otvoreni akreditivi so rok na dostasanost od devedeset dena ili pomalku, za smetka na komintenti na Bankata. Navedenite kamatni stapki pretstavuvaat stapki na krajot na periodot na izvestuvawe. 8. Finansiski instrumenti za trguvawe Vo iljadi denari 2005 2004 Finansiski instrumenti za trguvawe Dol`ni~ki instrumenti so fiksna kamata Obvrznici izdadeni od Dr`avata 3.896 4.544 3.896 4.544 Kotirani 3.896 4.544 Akcii i drugi dol`ni~ki instrumenti Vlo`uvawa vo akcii 3.361 5.453 3.361 5.453 Kotirani 2.226 4.318 Nekotirani 1.135 1.135 Vkupno finansiski instrumenti za trguvawe 7.257 9.997 Prihodite od dol`ni~kite instrumenti so fiksna kamata se priznavaat vo bilansot na uspeh. Prihodite od akciite se priznavaat kako prihodi od dividendi. 9. Plasmani vo, i krediti na, drugi banki Vo iljadi denari 2005 2004 Kratkoro~ni plasmani vo doma{ni banki 56.895 - Kratkoro~ni plasmani vo stranski banki 15.908.519 14.364.651 Dolgoro~ni plasmani vo stranski banki - 191.813 Vkupno plasmani vo, i krediti na, drugi banki 15.965.414 14.556.464 23

9. Plasmani vo, i krediti na, drugi banki (prodol`enie) Analiza spored kamatni stapki Vo iljadi denari 2005 2004 Kratkoro~ni plasmani vo doma{ni banki EUR depoziti so fiksna kamata 5,38% godi{no 56.895-56.895 - Kratkoro~ni plasmani vo stranski banki EUR depoziti so fiksna kamata 1,82% do 4,45% (2004: 1,5% do 2,17%) godi{no 12.656.626 11.768.439 USD depoziti so fiksna kamata 4,05% do 4,30% (2004: 2,05% do 2,30%) godi{no 2.563.645 2.072.659 AUD depoziti so fiksna kamata 4,40% do 5,00% (2004: 4,50% do 5,05%) godi{no 154.758 120.600 GBP depoziti so fiksna kamata 3,50% do 4,00% (2004: 4,20% do 4,70%) godi{no 188.363 142.203 CHF depoziti so fiksna kamata 0,30% do 0,75% (2004: 0,55%) godi{no 307.640 223.082 CAD depoziti so fiksna kamata 2,22% (2004: 2,40%) godi{no 37.487 28.826 SEK depoziti so fiksna kamata 1,90% godi{no - 8.842 15.908.519 14.364.651 Dolgoro~ni plasmani vo stranski banki EUR depoziti so fiksna kamata 2,90% do 4,45% godi{no - 191.813-191.813 15.965.414 14.556.464 Na 31 dekemvri 2005 godina del od kratkoro~ni plasmani vo stranski banki vo iznos od MKD 122.585 iljadi (2004: MKD 128.981 iljadi) pretstavuvaat depoziti koi slu`at kako obezbeduvawe za izdadeni garancii i konfirmirani akreditivi, so fiksna kamatna stapka od 1,82% do 2,37% (2004: 1,52% do 2,12%) na godi{no nivo. Del od kratkoro~nite plasmani vo stranski banki vo EUR (2004: dolgoro~ni plasmani vo stranski banki) vo iznos od MKD 191.399 iljadi (2004: MKD 191.813 iljadi) pretstavuvaat depoziti vo Westdeutsche Landesbank so period na dostasanost od 3 meseci do 1 godina (2004: od 3 godini do 5 godini) i fiksna kamata od 2,90% do 4,45% (2004: 2,90% do 4,45%) na godi{no nivo. Ovie depoziti slu`at kako obezbeduvawe za kreditnite linii od Me unarodnata Finansiska Korporacija. 24

9. Plasmani vo, i krediti na, drugi banki (prodol`enie) Navedenite kamatni stapki pretstavuvaat stapki na krajot na periodot na izvestuvawe. 10. Krediti i avansi dadeni na ostanati klienti Analiza spored produkti Kratko- Dolgo- Kratko- Dolgo- Vkupno ro~ni ro~ni Vkupno ro~ni ro~ni Vo iljadi denari 2005 2005 2005 2004 2004 2004 Pretprijatija 11.860.380 7.852.922 4.007.458 10.799.825 7.313.404 3.486.421 Dr`avni organi 523.255 523.255-619.476 619.476 - Naselenie 3.158.131 763.777 2.394.354 2.668.740 729.603 1.939.137 15.541.766 9.139.954 6.401.812 14.088.041 8.662.483 5.425.558 Tekovna dostasanost - 1.774.306 (1.774.306) - 1.699.275 (1.699.275) Posebna rezerva (2.612.081) (1.834.343) (777.738) (2.234.804)(1.643.699) (591.105) Krediti i avansi namaleni za posebnata rezerva 12.929.685 9.079.917 3.849.768 11.853.237 8.718.059 3.135.178 Kratkoro~nite krediti dadeni na pretprijatija se so promenliva kamatna stapka od 3,5% do 14,5% (2004: od 3,5% do 15%) na godi{no nivo, dodeka dolgoro~nite krediti dadeni na pretprijatija se so promenliva kamatna stapka od 2% do 14,5% (2004: od 3% do 15%) na godi{no nivo. Vo dolgoro~nite krediti dadeni na pretprijatija vklu~eni se kreditite finansirani od Agencijata na Republika Makedonija za upravuvawe so sredstva vo iznos od MKD 138.149 iljadi (2004: MKD 150.418 iljadi ) na koi se presmetuva provizija od 2,5% (2004: 2,5%) na godi{no nivo. Vo dolgoro~nite krediti dadeni na pretprijatija vklu~eni se i krediti finansirani od razli~ni kreditni linii koi se plasiraat so odredena kamatna mar`a za Bankata. Kamatnite stapki se dvi`at od 6% do 14,7% (2004: od 4% do 11%) na godi{no nivo. 25

10. Krediti i avansi dadeni na ostanati klienti (prodol`enie) Analiza spored produkti (prodol`enie) Del od kratkoro~nite krediti na dr`avni organi vo iznos od MKD 482.640 iljadi (2004: MKD 400.260 iljadi) se otkupeni pobaruvawa so fiksna kamatna stapka od 3,2% do 4,7% (2004: 4,7%) na godi{no nivo. Na 31 dekemvri 2004 godina del od kratkoro~nite krediti dadeni na dr`avni organi vo iznos od MKD 199.216 iljadi pretstavuvaat dr`avni zapisi so fiksna kamatna stapka od 8,7% do 9,4% so datum na dostasuvawe do mart 2005 godina. Ostanatiot del od kratkoro~nite krediti na dr`avni organi se so promenliva kamatna stapka od 12% (2004: od 12%) na godi{no nivo. Kratkoro~nite krediti dadeni na naselenie se so promenliva kamatna stapka od 3,5% do 14,5% (2004: 3,5% do 15%) na godi{no nivo, dodeka dolgoro~nite krediti dadeni na naselenie se so promenliva kamatna stapka od 3,5% do 14,5% (2004: od 3,5% do 15%) na godi{no nivo. Navedenite kamatni stapki pretstavuvaat stapki na krajot na periodot na izvestuvawe. Koncentracija na kreditniot rizik spored sektori Komercijalnoto kreditirawe e koncentrirano vo kompanii locirani vo Republika Makedonija. Vo iljadi denari 2005 2004 Industrija 5.183.922 3.720.059 Trgovija i finansii 3.341.403 2.622.802 Naselenie 3.158.131 2.668.740 Zemjodelstvo, {umarstvo i ribolov 691.640 1.425.639 Delovni i ostanati uslugi 22.466 3.577 Dr`avni organi 523.255 619.476 Grade`ni{tvo 1.247.275 1.707.218 Transport 916.525 696.703 Ugostitelstvo i turizam 159.798 136.982 Ostanato 297.351 486.845 15.541.766 14.088.041 Posebna rezerva (2.612.081) (2.234.804) Krediti i avansi dadeni na ostanati klienti namaleni za posebnata rezerva 12.929.685 11.853.237 26

11. Pobaruvawa za kamata i ostanata aktiva Vo iljadi denari 2005 2004 Presmetana dostasana kamata 17.292 29.593 Presmetana nedostasana kamata 66.206 47.555 Provizii i nadomesti 9.796 9.251 Pobaruvawa za prodadeno sredstvo dobieno vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa 506.250 - Ostanato 122.511 92.345 722.055 178.744 Vo dekemvri 2005 godina Bankata prodade sredstvo dobieno vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa vo vkupen iznos od MKD 675.000 iljadi. MKD 168.750 iljadi ili 25% od dogovorenata cena bea plateni odnapred od strana na kupuva~ot, a ostatokot od MKD 506.250 iljadi kupuva~ot gi uplati na 23 fevruari 2006 godina. Pravoto na sopstvenost nad sredstvoto premina na kupuva~ot vo momentot na celosna uplata na kupoproda`nata cena, odnosno na 23 fevruari 2006 godina. 27

12. Vlo`uvawa Vo iljadi denari 2005 2004 Dol`ni~ki instrumenti so fiksna kamata ~uvanido-dostasanost Obvrznici izdadeni od Dr`avata 315.552 366.855 Blagajni~ki zapisi - 399.416 315.552 766.271 Kotirani 315.552 366.855 Nekotirani - 399.416 Dol`ni~ki instrumenti so promenliva kamata ~uvani-do-dostasanost Obvrznici izdadeni od Dr`avata 15.933 19.120 15.933 19.120 Nekotirani 15.933 19.120 Akcii i drugi dol`ni~ki instrumenti raspolo`livi-za-proda`ba Vlo`uvawa vo akcii 67.728 67.096 67.728 67.096 Nekotirani 67.728 67.096 Vkupno vlo`uvawa 399.213 852.487 Posebna rezerva (9.492) (5.196) Vlo`uvawa namaleni za posebnata rezerva 389.721 847.291 Obvrznicite izdadeni od Dr`avata vo iznos od MKD 315.552 iljadi (2004: MKD 366.855 iljadi) pretstavuvaat obvrznici nominirani vo EUR koi knigovodstveno se evidentirani vo MKD so kamatna stapka od 2% na godi{no nivo. Bankata gi dobila ovie obvrznici vo zamena za nefunkcionalni krediti. Glavninata se naplatuva vo 20 ednakvi polugodi{ni rati po~nuvaj}i od april 2002 godina do oktomvri 2011 godina. Obvrznicite izdadeni od Dr`avata vo iznos od MKD 15.933 iljadi (2004: MKD 19.120 iljadi) pretstavuvaat 15 godi{ni obvrznici nominirani vo EUR koi knigovodstveno se evidentirani vo MKD so kamatna stapka ednakva na eskontnata stapka na NBRM koja na 31 dekemvri 2005 godina iznesuva 6,5% (2004: 6,5%) na godi{no nivo. Glavninata se naplatuva vo 15 ednakvi godi{ni rati po~nuvaj}i od april 1996 godina do april 2010 godina. 28

12. Vlo`uvawa (prodol`enie) Blagajni~kite zapisi na 31 dekemvri 2004 godina se kupeni od izdava~ot i se so rok na dostasanost od 7 do 14 dena i so fiksna kamatna stapka od 7% na godi{no nivo. Vo 2005 godina se ovozmo`i trguvawe so blagajni~kite zapisi me u bankite na sekundaren pazar. Na 31 dekemvri 2005 godina, blagajni~kite zapisi koi Bankata gi poseduva se klasifikuvani kako pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent (vidi bele{ka 7). Vlo`uvawata vo akcii pred posebnata rezerva se iska`uvaat po nabavna vrednost. Ne postoi aktiven pazar za ovie vlo`uvawa na Bankata i nema{e skore{ni transakcii koi bi pretstavuvale evidencija za nivnata tekovna objektivna vrednost. Prihodite od dol`ni~kite instrumenti ~uvani-do-dostasanost se priznavaat kako prihodi od kamati. Prihodite od vlo`uvawata vo akcii se priznavaat kako prihodi od dividendi. 13. Posebna rezerva Vo iljadi denari Bele{ka 2005 2004 Na 1 januari 2.331.338 2.256.955 Priznaena posebna rezerva: dopolnitelna posebna rezerva 4 697.071 84.230 oslobodena posebna rezerva 4 - (17.806) Ostanato - 7.959 Otpis (283.475) - Na 31 dekemvri 2.744.934 2.331.338 Rezervata e raspredelena kako {to sledi: Vo iljadi denari Bele{ka 2005 2004 Kako namaluvawe na pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent 7 80.772 39.295 Kako namaluvawe na krediti i avansi na klienti 10 2.612.081 2.234.804 Kako namaluvawe na vlo`uvawa 12 9.492 5.196 Kako namaluvawe na ostanata aktiva 42.589 52.043 2.744.934 2.331.338 29

14. Nedvi`nosti dadeni pod zakup Vo iljadi denari Bele{ka 2005 Sostojba na 1 januari - Prvi~na primena na MSS 40 65.013 Sostojba na 1 januari, koregirano 65.013 Prenos od materijalni vlo`uvawa 18 1.511 Prenos vo materijalni vlo`uvawa 18 (9.675) Namaluvawe na vrednost 5 (1.542) Sostojba na 31 dekemvri 55.307 15. Sredstva dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa Sredstvata dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa se sostojat od stanovi, oprema i deloven prostor koi ne se koristat za redovnoto rabotewe na Bankata. Ovie sredstva godi{no se preocenuvaat od strana na ovlasteni proceniteli. Bankata planira da gi prodade sredstvata dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa vo period od tri godini od nivnoto prevzemawe. Vo tekot na 2005 godina, Bankata prodade sredstvo dobieno vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa vo iznos od MKD 675.000 iljadi pod uslovi objasneti vo bele{ka 11. Iznosot od MKD 506.250 iljadi pretstavuva prenos od sredstva dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa vo pobaruvawe po osnov na ovaa proda`ba i kako ne pari~na transakcija ne be{e prika`ana vo izve{tajot za pari~niot tek za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2005. Del od sredstvata dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa vo iznos od MKD 468.464 iljadi bea prevzemeni vo tekot na 2005 godina kako naplata na prethodno otpi{ani pobaruvawa i kako nepari~na transakcija ne bea prika`ani vo izve{tajot za pari~niot tek za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2005. 16. Vlo`uvawa vo pridru`eni pretprijatija Vo tekot na 2005 godina, Bankata dobi licenca da osnova dru{tvo za penzisko osiguruvawe, KB Prvo penzisko dru{tvo AD Skopje ( Dru{tvoto ) zaedno so Prva pokojninska dru`ba dd Qubqana. Bankata poseduva 49% od kapitalot na Dru{tvoto, odnosno EUR 735.000. Vkupniot osnova~ki kapital na Dru{tvoto iznesuva EUR 1.500.000. 30

16. Vlo`uvawa vo pridru`eni pretprijatija (prodol`enie) Vlo`uvawa na Bankata vo pridru`eni pretprijatija: % na u~estvo Zemja 2005 2004 KB Prvo penzisko dru{tvo AD Skopje R.Makedonija 49% - Na 31 dekemvri 2005 godina udelot na Bankata vo post-akvizicionite vkupni zagubi na Dru{tvoto po datumot na vlo`uvaweto za godinata koja zavr{uva na 31 dekemvri 2005 iznesuva MKD 11.880 iljadi (2004: nema). Finansiski informacii za pridru`enoto pretprijatie - 100 procenti: Vo iljadi denari Sredstva Obvrski Glavnina Prihodi Zaguba 2005 KB Prvo penzisko dru{tvo AD Skopje 106.249 38.385 67.864 - (24.245) Na 31 dekemvri 2005 106.249 38.385 67.864 - (24.245) 17. Nematerijalni vlo`uvawa Vo iljadi denari Softver Investicii vo tek Vkupno Nabavna ili revalorizirana vrednost Na 1 januari 2005 66.372-66.372 Zgolemuvawe - 25.300 25.300 Prenos 25.300 (25.300) - Na 31 dekemvri 2005 91.672-91.672 Amortizacija Na 1 januari 2005 34.783-34.783 Amortizacija za godinata 12.648-12.648 Na 31 dekemvri 2005 47.431-47.431 Neotpi{ana vrednost Na 1 januari 2005 31.589-31.589 Na 31 dekemvri 2005 44.241-44.241 31

18. Materijalni vlo`uvawa Vo iljadi denari Grade`ni objekti Mebel i oprema Investicii vo tek Vkupno Nabavna ili revalorizirana vrednost Na 1 januari 2005 1.305.216 690.474 234.427 2.230.117 Prvi~na primena na MSS 40 (73.853) - - (73.853) Na 1 januari 2005, koregirano 1.231.363 690.474 234.427 2.156.264 Zgolemuvawe - - 84.980 84.980 Prenos 179.528 107.782 (287.310) - Prenos vo nedvi`nosti dadeni pod zakup (1.511) - - (1.511) Prenos od nedvi`nosti dadeni pod zakup 9.675 - - 9.675 Otu uvawe i rashoduvawe (7.920) (64.502) - (72.422) Na 31 dekemvri 2005 1.411.135 733.754 32.097 2.176.986 Ispravka Na 1 januari 2005 260.993 417.392-678.385 Prvi~na primena na MSS 40 (8.840) - - (8.840) Na 1 januari 2005, koregirano 252.153 417.392-669.545 Amortizacija za godinata 35.063 119.020-154.083 Otu uvawe i rashoduvawe (1.317) (63.959) - (65.276) Na 31 dekemvri 2005 285.899 472.453-758.352 Neotpi{ana vrednost Na 1 januari 2005, koregirano 979.210 273.082 234.427 1.486.719 Na 31 dekemvri 2005 1.125.236 261.301 32.097 1.418.634 Zgradite na Bankata se koristat za sopstvena dejnost. Na 31 dekemvri 2005 godina Bankata nema materijalni vlo`uvawa dadeni pod zalog (2004: nema). 32

19. Depoziti na banki i drugi finansiski organizacii Vo iljadi denari 2005 2004 Depoziti po viduvawe Doma{ni banki i drugi finansiski organizacii 214.261 95.254 Stanski banki 38.152 37.611 Osiguritelni kompanii 73.151 89.291 325.564 222.156 Oro~eni depoziti Doma{ni banki i drugi finansiski organizacii 178.428 32.610 Osiguritelni kompanii 15.776-194.204 32.610 Vkupno depoziti 519.768 254.766 Del od depozitite po viduvawe vo iznos od MKD 256.617 iljadi (2004: MKD 155.162 iljadi) se so promenliva kamatna stapka od 0,5% do 1% (2004: od 0,5% do 1%) na godi{no nivo, a ostatokot se nekamatonosni. Del od oro~enite depoziti na doma{ni banki i drugi finansiski organizacii vo iznos od MKD 64.237 iljadi se so fiksna kamatna stapka od 1,5% (2004: nema), a ostatokot se so promenliva kamatna stapka od 5,8% do 10% (2004: od 1% do 1,5%) na godi{no nivo. Na 31 dekemvri 2005 godina oro~enite depoziti na osiguritelni kompanii se so promenliva kamatna stapka od 6,5% do 7,5% na godi{no nivo. Navedenite kamatni stapki pretstavuvaat stapki na krajot na periodot na izvestuvawe. Kamatite se priznaeni vo rashodite od kamati. 33

20. Depoziti na drugi klienti Kratko- Dolgoro~ni Kratko- Dolgo- ro~ni ro~ni ro~ni Vo iljadi denari 2005 2005 2004 2004 Depoziti po viduvawe Naselenie 10.276.943-9.390.530 - Doma{ni pretprijatija 6.071.578-6.156.759 - Stranski pretprijatija 498.031-505.837-16.846.552-16.053.126 - Oro~eni depoziti Naselenie 10.800.254 37.683 8.344.755 290.402 Doma{ni pretprijatija 2.079.557 84 1.817.473 84 Dr`avni organi 303.792 1 317.913 1 13.183.603 37.768 10.480.141 290.487 Ograni~eni depoziti Naselenie 83.013 224.661 244.240 187.642 Doma{ni pretprijatija 191.590-257.366 5.109 274.603 224.661 501.606 192.751 Vkupno 30.304.758 262.429 27.034.873 483.238 Depozitite po viduvawe na naselenie se so promenliva kamatna stapka od 0,1% do 1,7% (2004: od 0,1% do 1,7%) na godi{no nivo. Depozitite po viduvawe na pretprijatija se so promenliva kamatna stapka od 0,5% do 1% (2004: od 0,5% do 1%) na godi{no nivo. Oro~enite depoziti na naselenie se so promenliva kamatna stapka od 0,15% do 7,5% (2004: od 0,15% do 7,5%) na godi{no nivo. Na 31 dekemvri 2005 godina oro~enite depoziti na pretprijatija se so promenlivi kamatni stapki od 0,25% do 8,5% na godi{no nivo. Na 31 dekemvri 2004 godina del od oro~enite depoziti na pretprijatija vo iznos od MKD 82.216 iljadi se so fiksni kamatni stapki od 1% do 5,5% na godi{no nivo. Na ostanatiot del Bankata presmetuvala kamata vo opseg od 0,5% do 9,1% na godi{no nivo, promenliva vo zavisnost od valutata i periodot na oro~uvawe. Na 31 dekemvri 2005 godina oro~enite depoziti na dr`avnite organi se so promenliva kamatna stapka od 1% do 7,5% na godi{no nivo vo zavisnost od periodot na oro~uvawe. Na 31 dekemvri 2004 godina del od oro~enite depoziti na dr`avnite organi vo iznos od MKD 97.275 iljadi se so fiksni kamatni stapki od 1% do 5,5% na godi{no nivo, a ostanatiot del se so promenliva kamatna stapka od 1% do 7% na godi{no nivo. 34