MED RAZGL 2000; 39: 3 21 RAZISKOVALNI ^LANEK Matev` Srp~i~ 1 Regeneracija po{kodovanega perifernega `ivca podgane brez celi~ne podpore distalno od mes
|
|
- Ajda žagar
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 MED RAZGL 2000; 39: 3 21 RAZISKOVALNI ^LANEK Matev` Srp~i~ 1 Regeneracija po{kodovanega perifernega `ivca podgane brez celi~ne podpore distalno od mesta po{kodbe 2 Regeneration of Injured Peripheral Rat Nerve without Cellular Support Distally from the Site of Injury IZVLE^EK KLJU^NE BESEDE: suralni `ivec po{kodbe, `ivec regeneracija, Schwannove celice u~inki zdravil, mitomicini, aksoni, podgane Na{ namen je bil preveriti naslednje hipoteze: 1. Za~etna hitra elongacija aksonov, ki se po aksonotmezi regenerirajo brez celi~ne podpore, se kasneje upo~asni ali celo ustavi. 2. ^e dodatno zavremo {e proliferacijo Schwannovih celic v proksimalnem krnu, je upo~asnitev regeneracije po za~etnem obdobju relativne neodvisnosti od celi~ne podpore {e bolj izra`ena. 3. Predhodno kolateralno brstenje, med katerim so aksoni izpostavljeni vplivu NGF, ugodno vpliva na regenerativno sposobnost aksonov, upo~asnitev regeneracije med dolgotrajno izgubo celi~ne podpore distalno od po{kodbe je manj{a ali je celo ni. Za~etna hitra rast senzori~nih aksonov skozi brezceli~ni odsek se po 8 dneh ustavi. Ustavitvi sledi retrakcija aksonov in zmanj{anje {tevila aksonov distalno od po{kodbe. Kasneje se rast zopet vzpostavi, a je zelo po~asna. Aplikacija mitomicina, ki prepre~i proliferacijo Schwannovih celic v proksimalnem krnu, za~etne hitre rasti huje ne prizadene. Po ustavitvi rasti se aksoni umaknejo do mesta po{kodbe, rast se v 6 tednih po po{kodbi ne vzpostavi ve~. Izpostavitev nevronov NGF med predhodnim kolateralnim brstenjem pospe{i za~etno hitro rast v odsotnosti celi~ne podpore, odlo`i zastoj rasti in prepre~i retrakcijo aksonov. [tevilo aksonov distalno od po{kodbe ostane visoko vsaj {est tednov. Schwannove celice v distalnem krnu regenerirajo~im se aksonom zagotavljajo ugodno rastno podlago. Rastni dejavniki iz Schwannovih celic aksonom omogo~ajo elongacijo in prepre~ujejo retrakcijo tudi ~e se rastna podlaga neugodno spremeni. Ob ohranjeni rastni podlagi rastni dejavniki najbr` zmerno pospe{ijo elongacijo regenerirajo~ih se senzori~nih aksonov. 3 ABSTRACT KEY WORDS: sural nerve injuries, nerve regeneration, Schwann cells drug therapy, mitomycins, axons, rats The following hypotheses were examined: 1. Rapid initial elongation of the regenerating axons in crushed nerves observed even in the absence of distal cell support is later slowed down or stops altogether. 2. If, in addition, Schwann cell proliferation in the proximal nerve stump is prevented, the reduction of the axon elongation rate during the prolonged absence of cell support becomes more severe. 1 Matev` Srp~i~, {tud. med., In{titut za patolo{ko fiziologijo, Medicinska fakulteta, Zalo{ka 4, 1000 Ljubljana. 2 Objavljeno delo je bilo nagrajeno s Pre{ernovo nagrado za {tudente v letu 1999.
2 M. SRP^I^ REGENERACIJA PO[KODOVANEGA PODGANE MED RAZGL 2000; Prior collateral sprouting which exposes neurons to higher NGF concentrations has a stimulatory effect on axon regeneration in the absence of cell support, therefore the axon regeneration rate is less affected. The rapid initial rate of sensory axon growth through acellular distal nerve segments decreases 8 days after axonotmesis. During the next three weeks, retraction of leading axons towards the site of the lesion occurs and the number of axons distal to the crush site is reduced. Axon growth is resumed thereafter, but at a much lower rate. Mitomycin application, which prevents Schwann cell proliferation in the proximal stump, does not prevent the initial rapid axon elongation in the absence of cell support, but later the axons retract all the way to the crush site and no further growth occurs over 6 weeks. Exposure of regenerating axons to NGF during collateral sprouting enhances the initial elongation rate in the absence of cell support, delays cessation of growth and prevents axon retraction. The number of axons distal to the lesion site remains high. Schwann cells in the distal nerve segment provide and maintain a favourable growth substratum for regenerating axons during a prolonged time period after nerve injury. Growth promoting substances secreted by Schwann cells seem to enable elongation or prevent retraction of axons even in the case of deterioration of the growth substratum. In the presence of good growth substratum, these substances moderately enhance the elongation rate of regenerating sensory axons. 4 UVOD Po{kodbe perifernih `ivcev so kljub izpopolnjeni kirur{ki tehniki {e vedno precej{en terapevtski izziv rekonstruktivni kirurgiji. Zdi se, da pomembnej{ih izbolj{av mikrokirur{kih tehnik danes ni ve~ pri~akovati, zato posku{ajo napredek v zdravljenju zagotoviti predvsem raziskave fiziolo{kih in patofiziolo{kih dogajanj v perifernem `ivcu med razvojem, ob po{kodbi `ivca in ob regeneraciji. Poleg klini~nih izku{enj so nepogre{ljive raziskave na poskusnih `ivalih in celi~nih kulturah. Dandanes veljata kot glavna problema, ki prepre~ujeta uspe{no regeneracijo perifernega `ivca po po{kodbi, usmerjanje aksonov proti napa~nim tar~am in njihova po~asna rast (1). Zato se raziskovalci najbolj posve~ajo ugotavljanju pomena morebitnih snovi, ki regenerirajo~e se aksone usmerjajo (nevro tropne snovi), in snovi, ki spodbujajo njihovo rast (angl. nerve growth promoting substances), torej snovem, ki nastajajo v mikrookolju, skozi katerega regenerirajo~i se aksoni rastejo. Po{kodba perifernega `ivca Po{kodb perifernega `ivca je glede na mehanizem po{kodbe in stopnjo okvare ve~ vrst (1, 2). Najla`ja po{kodba je lokalni metaboli~ni blok, pri katerem zaradi kompresije ali dra`enja `ivca pride do vnetnega odgovora, spremljajo~i edem pa okvari lokalno mikrocirkulacijo. Posledica je lokalen prevodni blok brez strukturnih sprememb aksonov. Huj{a kompresija `ivca lahko povzro~i nevrapraksijo, lokalni prevodni blok z razli~nimi stopnjami demielinizacije, a z ohranitvijo kontinuitete aksonov. Obe po{kodbi se relativno hitro pozdravita, saj ne pride do propada aksonov distalno od po{kodbe in se aksonom ni treba regenerirati. Mo~an stisk `ivca, pri katerem se aksoni prekinejo, imenujemo makroskopsko ni prekinjen, nevrilemske cevke iz bazalnih lamin Schwannovih celic tudi ne, aksoni pa distalno od po{kodbe propadejo. Ohranjenost nevrilemskih cevk omogo~a aksonom, da se regenerirajo vzdol` svojih prej{njih potekov in reinervirajo svoje nekdanje tar~e. Do napa~nega usmerjanja torej ne pride, ta vrsta po{kodbe ima zato ugodno napoved. Povsem druga~e pa je pri nevrotmezi, popolni prekinitvi `ivca, kjer so prekinjene tudi nevrilemske cevke. Tu morajo aksoni tudi po najnatan~nej{i mikrokirur{ki oskrbi prerasti vrzel med obema krnoma. Pri tem vstopajo v nevrilemske cevke distalnega krna naklju~no, zato funkcijsko okrevanje ni nikoli popolno, ne koli~insko (ne regenerirajo vsi aksoni) ne kakovostno (zaradi napa~ne usmeritve), pa tudi ~as do reinervacije je mo~no podalj{an.
3 MED RAZGL 2000; 39 Spremembe v distalnem krnu Po prekinitvi aksona se v delu `ivca distalno od po{kodbe (distalni krn) spro`ijo zna~ilni procesi, ki jih je sredi prej{njega stoletja opisal Waller, po njem imenovani Wallerjeva degeneracija. Najprej propadejo aksoni: razpadejo mielinske ovojnice vlaken in aksoplazemski citoskelet (3). Drugi do tretji dan po po{kodbi sledi namno`itev celic v distalnem krnu, ki dose`e vrhunec {tirinajsti dan po po{- kodbi. Pride do proliferacije Schwannovih celic (SC) in vdora makrofagov iz cirkulacije (5, 6). [tevilo celic se {tirikrat pove~a, dve tretjini teh celic pa so proliferirajo~e SC (3, 7). Obe vrsti celic o~istita distalni krn ostankov aksonov in mielina. Namno`ene Schwannove celice se v starih ohranjenih cevkah bazalnih lamin razvrstijo v t. i. Büngnerjeve stolpi~e, stukture iz starih ohranjenih cevk bazalnih lamin, ki se napolnijo z dele~imi se SC. Cevke bazalne lamine in celice v njih so podlaga regenerirajo~im se aksonom, ki za~nejo vra{~ati v distalni krn. Poleg fagocitozne sposobnosti imajo Schwannove celice in omakrofagi tudi pomembno sekrecijsko vlogo. Makrofagom,»poklicnim«fagocitom telesa, so sekretorni pomen za~eli pripisovati {ele v zadnjem ~asu. Rezultati poskusov ka`ejo, da vplivajo na proliferacijo Schwannovih celic (8). Izlo~ajo namre~ interlevkin 1 (IL-1), ki spodbuja SC k izlo~anju `iv~nega rastnega dejavnika (angl. nerve growth factor, NGF) (9, 10). Poleg tega izlo~ajo {e druge beljakovine, med njimi 37 kd te`ki apolipoprotein E, ki verjetno sodeluje pri recikliranju lipidov v po{kodovanem `ivcu (11, 12), in trombocitni rastni dejavnik (angl. platelet-derived growth factor, PDGF) (13). Pomen Wallerjeve degeneracije za regeneracijo `ivcev so raziskovali na posebnem soju mi{i (C57BL/Ola), pri katerih sta degeneracija distalnega krna in vdor makrofagov po po{kodbi izjemno po~asna. Pokazala se je pomembna razlika med motori~nimi aksoni, ki so se kljub odsotnosti degeneracije prakti~no normalno regenerirali, in senzori~nimi aksoni, ki so se v takih razmerah regenerirali zelo po~asi (14, 15). Domnevajo, da regeneracijo senzori~nih aksonov pri teh `ivalih zavira neka komponenta distalnega krna, ki se pri normalnih laboratorijskih `ivalih med Wallerjevo degeneracijo odstrani, sicer pa je prisotna v normalnem perifernem `ivcu (16). Spremembe v proksimalnem krnu in telesu nevrona Po po{kodbi `ivca v proksimalnem krnu retrogradno atrofirajo {tevilni aksoni (17 19), Wallerjeva degeneracija pa zajame tudi majhen odsek prekinjenega aksona proksimalno od po{kodbe, vsaj do prvega Ranvierjevega za`emka (20, 21). Nekaj ur po po{kodbi se v 2 do 3 mm dolgem odseku proksimalno od po{kodbe za~ne pove~evati koli~ina DNA. V prvih 24 urah po po{kodbi se {tevilo jeder v proksimalnem krnu ne pove~a, torej pove- ~anje koli~ine DNA {e ne gre na ra~un vdora celic (22). Temu v 3 do 14 dneh sledi `ivahna proliferacija celic, ki so v `ivcu normalno prisotne (23) in vdor celic mielomonocitnega izvora, predvsem makrofagov iz krvnega obtoka (5, 6). Obseg sprememb v telesu nevrona je odvisen od starosti osebka, vrste nevrona, vrste po{kodbe in oddaljenosti po{kodbe od telesa nevrona (24, 25). ^e je po{kodba preblizu telesu nevrona, le-ta odmre. ^e pa nevron pre`ivi po{kodbo, se v celi~nem telesu spro`i niz funkcionalnih in morfolo{kih sprememb. Reakcija telesa nevrona omogo~i elongacijo aksonov ter morebitno reinervacijo izgubljenih tar~nih tkiv. Telo celice nabrekne, jedro se pomakne na periferijo in Nisslova substanca se razpr{i. To imenujemo tudi kromatoliza ali tigroliza in je posledica razpada zrnatega endoplazmatskega retikuluma na posamezne poliribosome (26). Omenjene spremembe odsevajo pove~ano sintetsko aktivnost nevrona, v katerem se za~nejo prepisovati geni za mnoge strukturne elemente (npr. tubulin in aktin) in nekatere proteine, povezane z rastjo (angl. growth associated proteins, GAP). Najbolj raziskan je GAP-43 (27, 28). Sinteza nevrofilamentov se zmanj{a, kar povzro- ~i zmanj{anje premera proksimalnih krnov po{kodovanih aksonov (25). Poskusi, v katerih so s kolhicinom zavrli retrogradni aksonski transport in tako izzvali reakcijo telesa, podobno tisti po po{kodbi, nakazujejo, da je prav sprememba v retrogradnem transportu dolo~enih snovi signal, ki spro`i omenjene spremembe (29). 5
4 M. SRP^I^ REGENERACIJA PO[KODOVANEGA PODGANE MED RAZGL 2000; 39 6 Dejavniki v perifernem `ivcu, ki omogo~ajo regeneracijo Regeneracija perifernega `ivca po po{kodbi je, ~e so razmere ugodne, lahko hitra in uspe{na. Za razliko od centralnega `iv~evja, v katerem se nevroni dolgih `iv~nih prog po po{kodbi ne regenerirajo, je mikrookolje, skozi katerega rastejo aksonski brsti v po{kodovanem perifernem `ivcu, za regeneracijo ugodno (30, 31). Ugodno mikrookolje v perifernem `ivcu so `e dolgo pripisovali predvsem prisotnosti in delovanju Schwannovih celic (32). Danes velja prepri~anje, da sta za regeneracijo aksona najpomembnej{a dejavnika ustrezna rastna podlaga in razli~ne rast spodbujajo~e molekule (11, 25, 33). Vpliv podlage Po po{kodbi perifernega `ivca vra{~ajo regenerirajo~i se aksoni v distalni krn tako, da rastejo med Schwannovimi celicami (SC) in notranjo povr{ino nevrilemskih cevk (34, 35). Zato prevladuje mnenje, da rastno podlago regenerirajo~im se aksonom v po{kodovanem `ivcu predstavljata notranja povr{ina cevk bazalnih lamin (BL) in plazmalema SC (36). Relativni pomen BL so ugotavljali v poskusih, v katerih so SC iz distalnega krna izlo~ili z zmrzovanjem. V teh poskusih so se aksoni regenerirali v ohranjene nevrilemske cevke brez `ivih celic. Pokazalo se je, da aksoni razmeroma hitro rastejo skozi notranjost cevk BL, hitrost rasti pa se je zmanj{ala le za okrog 30 %. ^e so s toplotno obdelavo poleg odstranitve SC {e denaturirali beljakovine v BL, se je selektivnost brstov za notranjo povr{ino BL izgubila, hitrost regeneracije pa se je zmanj{ala na 10 % normalne vrednosti (34, 37 39). Selektivnost aksonov za notranjo stran BL so pripisali predvsem lamininu, glikoproteinu, ki je normalna sestavina BL in za katerega so znani receptorji na aksolemi (integrini dru`ine β 1 ) (40). ^e so distalni krn izpostavili protitelesom proti lamininu so tudi ob ohranjeni BL ugotovili izgubo selektivnosti aksonov za notranjost cevk (38, 39). Tudi poskusi in vitro s celi~nimi kulturami so pokazali afiniteto rasto~ih aksonov za laminin, pa tudi za fibronektin in {e nekatere druge povr{inske molekule BL in SC (40 42). Laminin ima haptotakti~ni u~inek predvsem kot sestavina BL, kjer je vezan na kolagen tipa IV, saj so in vitro ugotovili, da je afiniteta brstov za laminin, ~e je ta vezan na druge podlage, npr. polilizin, manj{a (43). Fibronektin je molekula, za katero so receptorje (tudi integrini dru`ine β 1 ) (33) na{li tako na aksolemi kot na plazmalemi SC, niso pa ugotovili enake selektivnosti za rasto- ~e aksone kot za laminin (39). Vpliv rast spodbujajo~ih molekul (trofi~nih in tropi~nih dejavnikov) Rastni dejavniki, v angle{~ini se vse ve~ uporablja izraz growth promoting molecules, so snovi, ki na nevron delujejo vzpodbujevalno med razvojem, diferenciacijo in/ali regeneracijo po po{kodbi. Znanih je `e precej takih molekul, med njimi pa so najbolj raziskani `iv~ni rastni dejavnik (angl. nerve growth factor, NGF), mo`ganski nevrotrofni dejavnik (angl. brain-derived neurotrophic factor, BDNF), insulinu podobni rastni dejavniki (IGF-1, IGF-2), trombocitni rastni dejavnik (angl. platelet-derived growth factor, PDGF), fibroblastni rastni dejavnik (FGF), ciliarni nevrotropni dejavnik (CNTF), nevrotrofin 4/5 in levkemijo inhibirajo~i dejavnik (LIF) (33). Znanje o njihovem pomenu med regeneracijo, njihovih u~inkih in mehanizmih delovanja je {e zelo nepopolno. V grobem lahko njihove mo`ne u~inke po po{kodbi delimo na tri skupine: izbolj{anje pre`ivetja nevronov, spodbujanje regeneracije in indukcija kolateralnega brstenja (44). Na~ini, na katere lahko te molekule delujejo, so razli~ni. Po klasi~ni teoriji nevrotrofizma jih kot topne dejavnike izlo~ajo tar~ne celice in delujejo na nevrone prek receptorjev na membrani njihovih aksonskih kon- ~i~ev ter nato z retrogradnim transportom pridejo v telo celice. Modelna molekula je `iv~ni rastni dejavnik (NGF). Rita Levi-Montalcini je pokazala, da ima NGF mo~an spodbujevalni u~inek na rast senzori~nih in simpati~nih nevronov v pi{~an~jem embriu (45 47). Receptorje za NGF izra`ajo med razvojem `iv~evja na membranah senzori~ni, simpati~ni in tudi motori~ni nevroni, trofi~ni u~inek pa je izra`en le pri senzori~nih in simpati~nih, na motori~ne nevrone NGF takega vpliva nima (48 50). Normalno NGF
5 MED RAZGL 2000; 39 sintetizirajo in spro{~ajo tar~na tkiva senzori~nih in simpati~nih aksonov (51, 52, 54). Specifi~ni receptorji na membranah teh nevronov ve`ejo spro{~eni NGF, kompleks NGF-receptor se internalizira in prenese z retrogradnim transportom proti telesu nevrona (53), kjer modificira ekspresijo nekaterih genov in posttranslacijske dogodke (55, 56). Za NGF obstajata na membranah odraslih senzori~nih in simpati~nih nevronov dve vrsti receptorjev: NGF receptor z visoko afiniteto (trka) in receptor z nizko afiniteto (gp75), ki ni specifi~en za NGF, temve~ z enako afiniteto ve`e tudi BDNF in nevrotrofin-3 (57). Pomen NGF pri regeneraciji senzori~nih aksonov po po{kodbi perifernih `ivcev pa kljub {tevilnim raziskavam ni jasen, saj so si rezultati raziskav pogosto nasprotujo~i in jih ni mogo~e sestaviti v razvidno sliko. Po po{- kodbi aksona se dotok NGF iz tar~nih tkiv prekine. V distalnem krnu, kjer poteka Wallerjeva degeneracija, se mo~no pove~a tvorba NGF, ker dva do tri dni po po{kodbi makrofagi z izlo~anjem interlevkina-1 za~nejo spodbujati fibroblaste in SC k izlo~anju NGF (9, 10). Ekspresija obeh vrst receptorjev za NGF na aksolemi po{kodovanih nevronov pa se, presenetljivo, mo~no zmanj{a (58). Zato se kljub pove~ani tvorbi NGF v distalnem krnu med regeneracijo aksonov zmanj{a retrogradni transport kompleksa NGF-receptor v telo po{kodovanega nevrona (56). Poskusi z dodajanjem eksogenega NGF so pokazali, da tako dodani NGF zmanj{a izgubo nevronov po po{- kodbi (59, 60). Poskusi, v katerih so prepre- ~ili u~inek endogenega NGF med regeneracijo s protitelesi proti NGF, pa niso pokazali u~inka na pre`ivetje nevronov po aksonotmezi in hitrost regeneracije (61). Ne moremo torej izklju~iti mo`nosti, da je bil ugodni u~inek eksogeno dodanega NGF farmakolo{ki in ne fiziolo{ki, saj so bile koncentracije, dose`ene pri dodajanju, od fiziolo{kih mnogo vi{je. Poleg NGF kot difuzibilna molekula, za katero obstajajo receptorji na nevronski membrani, deluje tudi mo`ganski nevrotrofi~ni dejavnik (BDNF), ki pomaga pri pre`ivetju in dozorevanju senzori~nih nevronov in po{kodovanih motonevronov med razvojem (62). Novej{e raziskave ka`ejo, da se po po{kodbi perifernega `ivca v distalnem krnu pove~a tvorba BDNF v Schwannovih celicah (63), v proksimalnem krnu pa se v motonevronih pove~a ekspresija za BDNF specifi~nih receptorjev (trkb) (64). Na nepo{kodovanem odraslem motonevronu trkb receptorjev namre~ ni ve~, izra`eni so samo med embriogenezo (65). Insulinu podobna rastna dejavnika (IGF-1 in IGF-2) sta majhna polipeptida, ki delujeta zelo nespecifi~no, saj je njun receptor prisoten v skoraj vseh tkivih (66). Pomembna sta med razvojem organizma, v poskusih pa so dokazali, da po po{kodbi perifernega `ivca pospe{ujeta rast aksonov (67) in proliferacijo SC, ~e te migrirajo v brezceli~ni distalni krn (68). Aplikacija protiteles proti IGF-1 in/ali IGF-2 mo~no upo~asni regeneracijo aksonov (67). Levkemijo inhibirajo~i dejavnik (angl. leukemia inhibitory factor, LIF) je protein, katerega ekspresija se v distalnem krnu po po{kodbi `ivca pove~a, pove~a pa se tudi njegov retrogradni transport v telo nevrona. Izbolj{a pre`ivetje motori~nih in senzori~nih nevronov po po{kodbi (69). Kolateralno brstenje Kolateralno brstenje je izra{~anje dodatnih brstov iz nepo{kodovanega aksona kot odgovor na delno denervacijo tar~nega tkiva. Ob po{kodbi perifernega `ivca lahko njegovo funkcijo tako delno nadomestijo brsti sosednjih `ivcev. Opa`anje je v kliniki `e dolgo znano (70, 71). Opisano je brstenje senzori~nih (71 74), avtonomnih (75, 76) in motori~nih nevronov (77, 78). Kaj spro`i kolateralno brstenje? Prevladuje mnenje, da so za spro`enje odgovorne spremembe nastajanja nevrotrofi~nih dejavnikov v denerviranem tar~nem tkivu (79, 80). Ob po{kodbi enega od perifernih `ivcev se koli~ina NGF v denerviranem podro~ju ko`e mo~no pove~a (61, 81). Katere celice v denervirani ko`i pa proizvajajo NGF? To so keratinociti, fibroblasti in Schwannove celice, v katerih so na{li mrna za NGF in NGF sam (82, 83). Pove~ana koli~ina NGF v denervirani ko`i po po{kodbi perifernega `ivca je torej lahko posledica zmanj{anega privzema NGF v po{kodovane aksone ali pa pove~ane produkcije NGF zaradi denervacije (81, 84). Poskusi, v katerih so ugotavljali pomen NGF za brstenje aksonov iz sosednjega nepo{kodovanega perifernega `ivca, so pokazali, da se 7
6 M. SRP^I^ REGENERACIJA PO[KODOVANEGA PODGANE MED RAZGL 2000; 39 8 v prisotnosti protiteles proti NGF kolateralno brstenje senzori~nih aksonov v ko`i ne inducira, oziroma se, ~e protitelesa dodamo po za~etku brstenja, brstenje ustavi (61, 85, 86). Brstenje senzori~nih aksonov je torej ves ~as kriti~no odvisno od u~inkovanja NGF. Ker se v senzori~nih nevronih, katerih aksoni brstijo, pove~a tudi ekspresija receptorjev za NGF (87), lahko upravi~eno domnevamo, da pride v telesa teh nevronov obilica NGF, mnogo ve~ kot v normalnem senzori~nem nevronu. V poskusih, ki so potekali na In{titutu za patolo{ko fiziologijo MF v Ljubljani v zadnjih letih, je bilo ugotovljeno, da predhodno kolateralno brstenje ugodno vpliva na regeneracijo senzori~nih nevronov po po{kodbi (88, 89). Predhodno brstenje je pospe{ilo regeneracijo najhitrej{ih aksonov in pove~alo obseg regeneracije po naknadni po{kodbi, a le v primeru, ko so aksoni vra{~ali v brezceli~ni distalni odsek. Hitrost regeneracije je bila v tem primeru enaka kot pri aksonih, ki niso predhodno brsteli, so pa imeli celi~no podporo distalno od mesta po{kodbe. Nasprotno pa predhodno brstenje ni pospe{ilo regeneracije, ~e je bila celi~na podpora v distalnem krnu ohranjena, se je pa pove~al obseg regeneracije (88). Namen in hipoteza naloge Po{kodbi perifernega `ivca sledi zna~ilen odziv Schwannovih celic v distalnem krnu. Mnenja o pomenu celi~ne podpore distalno od po{kodbe za uspe{no regeneracijo senzori~nih aksonov se v zadnjem ~asu spreminjajo, {e vedno pa obstajata dve pomembni vpra{anji, na kateri nimamo zadovoljivih odgovorov. Prvi~, kak{en je pomen pove~ane tvorbe razli~nih rast spodbujajo~ih snovi v SC distalnega krna po po{kodbi? Rezultati raziskav, predvsem glede pomena NGF pri regeneraciji po{kodovanih senzori~nih aksonov, so si nasprotujo~i, kar smo `e opisali. Drugi~, zanima nas, kak{en je pomen same podlage, po kateri regenerirajo~i se aksoni rastejo. Ali so cevke BL, ki jih tvorijo SC, po po{kodbi in odstranitvi `ivih SC iz distalnega krna z zmrzovanjem dovolj za uspe{no regeneracijo aksonov? Rezultati poskusov na na{em in{titutu so pokazali, da lahko regenerirajo~i se senzori~ni aksoni po aksonotmezi rastejo v nevrilemske cevke tudi v odsotnosti `ivih SC v prvih osmih dneh po po{kodbi in to dokaj hitro, saj se je hitrost regeneracije zmanj{ala le za okrog 30 % (37, 90). Poleg tega so ugotovili, da regenerirajo~i se aksoni lahko prerastejo 2 3 cm dolg brezceli~ni odsek `ivca in popolnoma obnovijo bole~insko ob~utljivost ko`e, ~eprav z manj{o zamudo (91). V poskusih, pri katerih so kot model poskusne po{kodbe uporabili nevrotmezo, torej popolno prekinitev `ivca, pa je bila regeneracija brez celi~ne podpore distalno od po{kodbe dosti slab{a. Ugotovili so, da za~nejo aksoni rasti v presajeni odsek perifernega `ivca precej kasneje kot v kontrolni presadek z ohranjenim celicami in da je njihova rast skozi brezceli~ni presadek dosti po~asnej{a (92, 93). Poro~ajo tudi, da aksone pri regeneraciji skozi brezceli~ni presadek spremljajo SC (92, 93). [e ve~, v primeru, ko so zavrli proliferacijo SC v proksimalnem krnu, aksoni v obdobju prvih petih tednov po po{kodbi prakti~no niso vra{~ali v brezceli~ni presadek (94). Na{tete razlike med rezultati omenjenih poskusov lahko do neke mere pripi{emo razli~nim poskusnim razmeram. Zdi se, da je vzrok zamude v za~etku regeneracije pri rasti regenererirajo~ih se aksonov v distalni krn v primeru nevrotmeze prav premostitev vrzeli med krnoma, za kar so o~itno nujne vitalne SC. Predpostavili smo, da je ~as, v katerem so regenerirajo~i se aksoni prikraj{ani za podporo `ivih SC, pomemben za nadaljnji uspeh regeneracije. Zato se nam je zdelo pomembno prou~iti, kak{na je regeneracija senzori~nih aksonov skozi dolg, popolnoma brezceli~ni segment med dalj{im ~asovnim obdobjem in ali je na to dogajanje mogo~e vplivati s spreminjanjem izpostavljenosti po{kodovanih nevronov trofi~nim dejavnikom. Postavili smo naslednje hipoteze: 1. Po kratkem za~etnem obdobju dokaj hitre rasti, ko so regenerirajo~i se senzori~ni aksoni relativno odporni proti pomanjkanju celi~ne podpore v distalnem krnu, se kasneje hitrost elongacije aksonov upo~asni ali celo ustavi.
7 MED RAZGL 2000; ^e poleg uni~enja celic v distalnem segmentu dodatno zavremo proliferacijo Schwannovih celic v proksimalnem krnu, je upo~asnitev regeneracije po za~etnem obdobju relativne odvisnosti od celi~ne podpore {e bolj izra`ena. 3. Predhodno kolateralno brstenje, ki nevrone izpostavi pove~anim koli~inam rast spodbujajo~ih dejavnikov (predvsem NGF) (61), na regenerativno sposobnost aksonov vpliva pozitivno, upo~asnitev regeneracije med dolgotrajno izgubo celi~ne podpore v distalnem krnu je manj{a ali je celo ni. MATERIALI IN METODE Operativni in anestezija Poskusi so potekali v laboratorijih In{tituta za patolo{ko fiziologijo MF Univerze v Ljubljani, ki ima dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo za delo s poskusnimi `ivalmi ({t. odlo~be /98). Vse poskuse smo izvajali na samcih belih laboratorijskih podgan soja so ob prvi operaciji tehtale od 180 do 260 gramov. Kot anestetik smo pri operacijah uporabili me{anico dihidrotiazina (Rompun, Bayer, Leverkusen, Nem~ija, 5 mg/kg) in ketamin-hidroklorida (Ketanest, Parke Davis GMBH, Berlin, Nem~ija, 90 mg/kg), ki smo jo vbrizgali intraperitonealno. Pri testu u{~ipa `ivca je bila potrebna plitvej{a anestezija, ki smo jo dosegli s pentobarbitalom (Vetanarcol, Veterinaria AG, Zürich, [vica, 20 mg/kg i. p.). Kirur{ki smo razvrstili v {tiri poskusne in dve kontrolni skupini: Poskusna skupina A REGENERACIJA SKOZI BREZCELI^NI smo v globoki anesteziji s standardnim pristopom skozi ko`o, mi{ice in fascije stegna in goleni izpostavili podro~je podkolenske jame (fossa poplitea). Pribli`no 1 cm distalno od odcepi{~a n. suralisa od n. ischiadicusa smo drugi dve kon~ni veji n. ischiadicusa (n. tibialis in n. peroneus) ligirali in prerezali, da bi bile poskusne razmere ~im bolj podobne tistim v skupini B. Prerezali smo tudi medialno in lateralno ko`no vejo, n. cutaneus surae medialis in lateralis. N. suralis smo nato lo~ili od veziva in spremljajo~ih `il ~im bolj distalno v njegovem poteku v goleni. Distalno smo ga ligirali in prerezali, potem pa pribli`no 3 mm od odcepa od n. ischiadicusa napravili smo 30sek. stiskali z 2mm {irokim {ivalnikom z gladkima prijemalnima ploskvama, nato pa proksimalni rob po{kodbe ozna~ili s tankim {ivom skozi smo podlo`ili z gumijasto plo{~ico za za{~ito okolnega tkiva in ga s suhim ledom (CO 2, T = 40 C) zmrzovali, ga potem odtajali s fiziolo{ko raztopino sobne temperature in postopek ponovili {e dvakrat, tako, da je zmrzovanje in odtajanje trajalo pribli`no 3 minute. N. suralis smo reponirali v njegov normalni potek, konec distalne ligature pa s {ivom fiksirali v mi{ico triceps surae. Rano v mi{icah na stegnu smo za{ili, ko`o speli s sponkami in pustili `ival okrevati. Operirali smo v ~istih, ne pa sterilnih razmerah. V skupini je bilo 91 `ivali. Poskusna skupina B REGENERACIJA SKOZI BREZCELI^NI ODSEK PO PREDHODNEM BRSTENJU Pri tej skupini sta bili potrebni dve lo~eni operaciji. Pri prvi smo, da bi vzpodbudili kolateralno brstenje n. suralisa, po standardnem pristopu v podkolensko jamo izpreparirali n. peroneus in n. tibialis, ju ligirali in prerezali, prerezali pa smo tudi oba ko`na `ivca. N. suralis smo pustili nedotaknjen in se sploh trudili, da bi bili rana in po{kodba v podkolenski jami minimalni. Rano smo za{ili, ko`o speli s sponkami. Nato smo prikazali {e n. saphenus, ki poteka po medialni strani stegna tik pod ko`o. Lo~ili smo ga od spremljajo~e `ile, ga proksimalno ligirali in prerezali, nato pa odstranili {e pribli`no 1 cm `ivca v njegovem distalnem poteku. Rano v ko`i smo speli s smo pustili okrevati 14 dni in jo potem drugi~ operirali. Ta postopek je bil popolnoma enak kot pri skupini A, izpostavili smo n. suralis, ga 3 mm distalno od odcepa od n. ischiadicusa pretisnili s {ivalnikom in nato zmrzovali s suhim ledom distalno od po{kodbe. V skupini je bilo 39 `ivali. 9
8 M. SRP^I^ REGENERACIJA PO[KODOVANEGA PODGANE MED RAZGL 2000; 39 lat. n. ischiadicus n. peroneus ligatura in transsekcija n. tibialis prox. med. dist. n. suralis P 2mm 6mm D1 mesto odvzetja proksimalnih preparatov mesto po{kodbe s {ivom za oznako na proksimalnem mesto odvzetja distalnih preparatov distalna ligatura in transsekcija Slika 1. Skica `ivca in mest odvzema vzorcev za histolo{ko analizo. 10 Poskusna skupina C REGENERACIJA SKOZI BREZCELI^NI ODSEK PO APLIKACI- JI CITOSTATIKA V MESTO AKSONOTMEZE Postopek je bil pri tej skupini enak kot pri skupini A, razen, da smo po po{kodbi in zmrzovanju n. suralisa na mesto po{kodbe z mikroinjekcijo (28 g) vbrizgali 5 ml citostatika mitomicina (Mutamycin, raztopina 400 μg/ml, Bristol Caribbean Inc., Mayaguez, Portoriko) (94). Raztopino smo vbrizgali pod epinevrij n. suralisa in v vezivo med n. suralisom in n. tibialisom. Pri tem smo zelo pazili, da mikroinjekcija ni po{kodovala suralisovih vlaken, da pa smo raztopino vbrizgali v vezivo v neposredni bli`ini aksonotmeze n. suralisa. V skupini je bilo 24 `ivali. Kontrolna skupina K1: REGENERACIJA PO AKSONOTMEZI V prvi kontrolni skupini smo `ivali operirali na enak na~in kot v poskusni skupini N, le da `ivca nismo zmrzovali, smo ga pa za 3 minute pustili na gumijasti plo{~ici za za{- ~ito tkiva in ga spirali s fiziolo{ko raztopino. V skupini so bile 4 `ivali. Kontrolna skupina K2: NORMALNI NEPO- V drugi kontrolni skupini so bile 4 neoperirane `ivali. Testiranja, meritve in {tetje Test u{~ipa `ivca Razdaljo, ki so jo najhitrej{i regenerirajo~i se senzori~ni aksoni dosegli v dolo~enem ~asu, smo ugotavljali s testom v{~ipa `ivca (pinch test, (93, 37)). V plitvi barbituratni anesteziji smo n. suralis izpostavili in lo~ili od veziva, nato pa smo ga s tanko pinceto rahlo {~ipali. Za~eli smo na distalnem koncu in z milimetrskimi koraki nadaljevali v proksimalni smeri proti ozna~enemu mestu aksonotmeze. Mesto na `ivcu, kjer smo ob v{~ipu prvi~ zaznali odgovor (refleksna skr~itev mi{ic na stegnu in v dimljah), smo ozna~ili s smo `rtvovali. Potem smo prerezali n. ischiadicus visoko v stegnu, ga polo`ili na ravnilo in izmerili razdaljo na n. suralisu med mestom aksonotmeze in mestom pozitivnega v{~ipnega testa. [tetje aksonov HISTOLO[KI PRIKAZ MIELINIZIRANIH AKSONOV V PROKSIMALNEM KRNU Po testu v{~ipa `ivca smo izolirani odsek `ivca pre~no prerezali z britvico 2mm proksimalno od {iva, ki je ozna~eval po{kodbo (to~ka P, slika 1), in 6 mm distalno od tega {iva (to~ka
9 MED RAZGL 2000; 39 Slika 2. Normalni suralni `ivec (pre~ni rez). Prikaz barvanja mielinskih ovojnic aksonov. Mielinizirani aksoni so vidni kot modro obarvani obro~ki. Slika 3. N. suralis, ki je predhodno kolateralno brstel, po 14 dneh regeneracije skozi brezceli~ni odsek (pre~ni rez skozi distalni krn). Prikaz imunihistokemi~ne reakcije na nevrofilament v aksonih. Nevrofilamente vsebujo~i aksoni so vidni kot rjave pege. D1, slika 1). Kratek del `ivca proksimalno od to~ke P in del distalno od to~ke D1 smo potopili v fiksativ (2 % glutaraldehid in 2 % paraformaldehid v veronal-acetatnem pufru, ph 7,4) za 12 ur. Fiksaciji je sledilo: spiranje v veronal-acetatnem pufru, dehidracija skozi alkohole nara{~ajo~ih koncentracij in vklapljanje v Epon. Po dveh dneh su{enja eponske smole smo vzorce pre~no narezali na poltanke rezine in jih obarvali z barvilom Azur II. Mielinizirani aksoni se na preparatu poka`ejo kot modro obarvani obro~ki. Te smo nato pre{teli na celotnem preseku `ivca. IMUNOHISTOKEMI^NI PRIKAZ NEVRO- FILAMENT VSEBUJO^IH AKSONOV V DI- STALNEM KRNU Drugi del izoliranega `ivca, odsek med to~kama P in D1, smo fiksirali v pufranem paraformaldehidu (ph 7,4) 24 ur, ga dehidrirali v alkoholni vrsti nara{~ajo~ih koncentracij in ga vklopili v parafin. Na proksimalnem in distalnem koncu (torej spet na to~kah P in D1) smo narezali pre~ne rezine debeline 2 5 μm. Za imunohistokemi~no ozna~evanje nevrofilamentov v rezinah smo uporabili aparat za avtomati~no imunohistokemi~no analizo TECHMATE 500. Uporabili smo metodo LSAB (streptavidin-biotinska metoda ozna~evanja). Antigene smo demarkirali z mikrovalovno predobdelavo (dvakrat po 5 minut) v citratnem pufru. Nato smo pri sobni temperaturi nanesli primarno protitelo NFMoAB (klon 2F11)-DAKO (Glostrup, Danska). Vsi uporabljeni reagenti so predpisani za uporabo aparata za avtomati~no imunohistokemi~no barvanje TECHMATE 500 in so proizvod firme DAKO, Danska. ANALIZA [TEVILA AKSONOV [tevilo mieliniziranih vlaken in NF-pozitivnih profilov v preparatih pre~nih rezov smo dolo- ~ali s pomo~jo ra~unalni{kega sistema za analizo slike s programom The microcomputer imaging device (MCID) verzija 2.0. Sistem sestavljajo: svetlobni mikroskop, videokamera, pretvornik za digitalizacijo slike, monitor, osebni ra~unalnik IBM PC AT in mi{ka. Z objektivom s 40-kratno pove~avo smo na izbranih rezih videli mielinizirane aksone kot modro obarvane obro~ke (slika 2), NF-vsebujo~e strukture pa kot rjave pege (slika 3). Z mi{ko smo s kazalcem na zaslonu ozna~ili pozitivne strukture, nato pa jih je program pre{tel. Statisti~ne metode Za analizo razlik med dvema vzorcema smo uporabljali Studentov t-test z Bonferronijevim popravkom. Skupine podatkov v poskusni skupini A smo analizirali s statisti~nim testom za analizo variance. Hitrost regeneracije v skupini A smo dolo~ili s formulo za izra- ~un naklona regresijske premice (94). Pri delu smo uporabljali ra~unalni{ki program Statist, razvit na In{titutu za patolo{ko fiziologijo, Ljubljana, in Microsoftov program Excel
10 M. SRP^I^ REGENERACIJA PO[KODOVANEGA PODGANE MED RAZGL 2000; 39 razdalja od po{kodbe (mm) (10) (10) (13) (12) (11) (10) (15) (10) ~as (dnevi) Slika 4. Razdalje, ki so jih dosegli najhitrej{i regenerirajo~i se aksoni po aksonotmezi in zmrzovanju/odtajanju `ivca distalno od po{kodbe (skupina A), izmerjene s testom u{~ipa `ivca. Prikazane so srednje vrednosti, standardni odkloni in v oklepajih {tevilo `ivali v posameznih vzorcih. 12 REZULTATI Elongacija senzori~nih aksonov po po{kodbi: regeneracija skozi brezceli~ni odsek Kot smo ugotovili s testom v{~ipa `ivca, so v poskusni skupini A (slika 1) aksoni rasli skozi {tevilo aksonov a b c d e skupina Slika 5. Povpre~no {tevilo mieliniziranih aksonov, prikazanih z barvanjem mielinske ovojnice, v n. suralisu 3 mm proksimalno od po{kodbe. Skupine: a n. suralis 14 dni po aksonotmezi, brezceli~ni distalni krn; b n. suralis 28 dni po aksonotmezi, brezceli~ni distalni krn; c n. suralis 42 dni po aksonotmezi, brezceli~ni distalni krn; d n. suralis 28 dni po aksonotmezi, ohranjena celi~na podpora v distalnem krnu; e normalni n. suralis. Prikazane so srednje vrednosti in standardni odkloni (n = 4). brezceli~ni odsek n. suralisa distalno od po{kodbe do 8. dneva po po{kodbi s stalno hitrostjo (naklon regresijske premice 2,4 mm/dan). Med 8. in 11. dnem se je elongacija skoraj ustavila. Med 11. in 14. dnem se je razdalja od mesta aksonotmeze, na kateri je bilo s testom v{~ipa {e mo~ dokazati aksone, `e ob~utno zmanj{ala. Razlika v razdaljah med 11. in 14. dnem je bila statisti~no zna~ilna (p<0,001). Med 14. in 28. dnem po po{kodbi je bilo zmanj{anje razdalje, ki so jo dosegli senzori~ni aksoni, najbolj izrazito, povpre~na razdalja po 28 dneh je bila od najve~je, izmerjene 11. dan po po{kodbi, kraj{a za skoraj 11 mm. Tudi ta razlika je bila statisti~no zna~ilna (p < 0,001). V obdobju med 28. in 42. dnem pa smo ugotovili spet majhno, a statisti~no zna- ~ilno podalj{anje aksonov (p < 0,01). Dose`ene razdalje od 11. do 42. dneva smo analizirali s statisti~nim testom za analizo variance. Skupine smo nato med seboj primerjali s Studentovim t-testom, pri ~emer smo upo{tevali Bonferronijev popravek. [tevilo mieliniziranih aksonov proksimalno od po{kodbe V poskusni skupini A smo po barvanju mielinskih ovojnic pre{teli mielinizirane aksone
11 MED RAZGL 2000; 39 v pre~nih rezinah n. suralisa, odvzetih 3 mm proksimalno od po{kodbe (slika 2). Ugotovili smo, da se {tevilo aksonov v n. suralisu po 14, 28 in 42 dneh rasti skozi brezceli~ni distalni odsek ni statisti~no zna~ilno razlikovalo od {tevila aksonov v po{kodovanem `ivcu, katerega aksoni so se 28 dni regenerirali skozi distalni krn z ohranjeno celi~no podporo (p > 0,05 za vse pare). V nobenem `ivcu nismo videli delno razgrajenih mielinskih ovojnic, ki so zna~ilne za propadle aksone. Tudi med {tevilom aksonov v nepo{kodovanem n. suralisu in {tevilom aksonov v po{kodovanem `ivcu, katerega aksoni so se 4 tedne regenerirali skozi distalni krn z ohranjeno celi~no podporo, ni bilo statisti~no pomembne razlike (p > 0,05). Vse skupine vzorcev smo med seboj primerjali s Studentovim t-testom, pri ~emer smo. upo{tevali Bonferronijev popravek Elongacija senzori~nih aksonov po po{kodbi: regeneracija skozi brezceli~ni odsek po predhodnem kolateralnem brstenju ter po aplikaciji mitomicina v proksimalni krn V poskusni skupini B, kjer so se aksoni regenerirali skozi brezceli~ni odsek n. suralisa po predhodnem kolateralnem brstenju, smo s testom u{~ipa `ivca merili najve~jo razdaljo, ki so jo dosegli regenerirajo~i se aksoni, prvi~ 6 dni po po{kodbi (slika 4). Aksoni so tedaj povpre~no dosegli ve~jo razdaljo od mesta aksonotmeze (16 ± 1,0 mm) kot v skupini A (12±0,8mm). Razlika je statisti~no zna- ~ilna (p<0,01). Tudi 14 dni po po{kodbi je bila razdalja v skupini B statisti~no zna~ilno ve~ja kot v skupini A. V nasprotju s skupino A po 28 dneh nismo ugotovili zmanj{anja najve~je dose`ene razdalje. Razdalja od mesta aksonotmeze, ki so jo povpre~no dosegli aksoni (13) (5) razdalja od po{kodbe (mm) (11) (10) (5) (6) (11) (5) ~as (dnevi) Skupina A Skupina B Skupina C Slika 6. Razdalje, ki so jih dosegli najhitrej{i regenerirajo~i se aksoni po aksonotmezi in zmrzovanju/odtajanju `ivca, izmerjene s testom u{~ipa `ivca. U~inek predhodnega brstenja (skupina B) ali aplikacije mitomicina v proksimalni krn ob po{kodbi (skupina C). Za primerjavo so vrisani tudi podatki za poskusno skupino A. Prikazane so srednje vrednosti, standardni odkloni in v oklepajih {tevilo `ivali v posameznih vzorcih. ([tevilo `ivali za vzorce skupine A zaradi preglednosti slike ni podano in je navedeno v sliki 3).
12 M. SRP^I^ REGENERACIJA PO[KODOVANEGA PODGANE MED RAZGL 2000; (6) (5) {tevilo aksonov (4) (5) (7) (5) (4) 100 (6) (6) ~as (dnevi) Skupina A Skupina B Skupina C Slika 7. [tevilo aksonov (nevrofilament vsebujo~ih profilov) 6 mm distalno od po{kodbe po 14, 28 oziroma 42 dneh. Prikazane so srednje vrednosti, standardni odkloni in v oklepajih {tevilo `ivali v posameznih vzorcih. 14 v skupini B, je bila 23 ± 3,9 mm in je bila statisti~no zna~ilno ve~ja kot razdalja po 6 dneh (p<0,01) v tej skupini in zna~ilno ve~ja od razdalje, na kateri je bilo mogo~e dokazati aksone po 28 dneh v skupini A (p < 0,01). Aksoni so torej pri `ivalih v skupini B skozi brezceli~ni odsek rasli tudi v tretjem in ~etrtem tednu po po{kodbi, ne pa ve~ med ~etrtim in {estim tednom po po{kodbi. Povpre~na razdalja 42. dan je bila pri skupini B 22 ± 2,6 mm, kar je sicer statisti~no zna~ilno ve~ kot v skupini A po 42 dneh (p < 0,01). V poskusni skupini C, kjer smo ob aksonotmezi z mitomicinom zavrli proliferacijo SC v proksimalnem krnu, so bili rezultati povsem druga~ni (slika 6). Osmi dan po po{kodbi so aksoni od mesta po{kodbe dosegli povpre~no razdaljo 12 ± 1,6 mm, do 14. dneva se je dose`ena razdalja `e statisti~no zna~ilno (p < 0,05) zmanj{ala na povpre~no 7 ± 2,4 mm. Obe razdalji sta statisti~no zna~ilno manj{i od razdalj, dose`enih pri ustreznih ~asih v skupini A (p<0,01). 28. dan po po{kodbi smo zaznali odziv na v{~ip n. suralisa distalno od po{kodbe samo pri treh `ivalih, pa {e to najve~ 2 mm od po{kodbe, pri osmih `ivalih pa odziva distalno od po{kodbe ni bilo. Proksimalno od po{kodbe je bil test u{~ipa pozitiven. Povpre~na razdalja, ki so jo dosegli aksoni, je bila statisti~no zna~ilno manj{a kot v skupini A po 28 dneh (p < 0,01). 42. dan po aksonotmezi nismo s testom u{~ipa distalno od po{kodbe zaznali odziva pri nobeni `ivali, proksimalno od po{kodbe pa je bil test pri vseh pozitiven. (slika 2) Razlike med skupinami smo ocenjevali s Studentovim t-testom, pri ~emer smo upo- {tevali Bonferronijev popravek. Obseg regeneracije aksonov Rezultati analize, pri kateri smo {teli tiste to~kaste strukture na pre~nem prerezu brezceli~nega distalnega segmenta po{kodovanega n. suralisa, ki so kazale imunohistokemi~no reakcijo na nevrofilament, so prikazani na sliki 7. V skupini A smo 14 dni po po{kodbi 6 mm distalno od po{kodbe na{teli povpre~no 380 ± 117 aksonov (NF pozitivnih profilov). Po 28 dneh smo aksone opazili le {e v dveh vzorcih `ivcev od petih, v ostalih treh aksonov nismo videli. Po 42 dneh je bilo aksonov povpre~no 249. Razlika med {tevilom aksonov po 14 dneh in 28 dneh je statisti~no zna~ilna (p<0,01), razlika med {tevilom po 28 in 42 dneh pa ne (p>0,05). V skupini B, kjer so aksoni n. suralisa predhodno brsteli, je bilo aksonov v brezceli~nem
13 MED RAZGL 2000; 39 odseku `ivca ve~ kot v skupini A v vseh ~asovnih obdobjih. Vse razlike med skupinama so bile statisti~no zna~ilne (p < 0,01). Najve~ aksonov smo v skupini B na{teli 14. dan po po{kodbi (povpre~no 723 ± 65), v 4. in 6. tednu pa je njihovo {tevilo upadlo za okoli 40 % in se pri obeh ~asih ni razlikovalo. Razlika med {tevilom aksonov po 14 in 28 dneh v skupini B je bila statisti~no zna~ilna (p < 0,01). V skupini C, kjer smo v proksimalni krn po{kodovanega n. suralisa vbrizgali mitomicin, se {tevilo aksonov v brezceli~nem distalnem krnu 14. dan po po{kodbi ni statisti~no zna~ilno razlikovalo od ustreznega {tevila v skupini A (p > 0,05). 28 dni po po{kodbi je bilo aksonov v skupini C statisti~no zna~ilno manj kot po 14 dneh (p < 0,01), 42 dni po po{kodbi pa aksonov 6 mm distalno od po{kodbe v skupini C nismo na{li. Vse razlike med vzorci smo med seboj primerjali s Studentovim t-testom, pri ~emer smo uporabili Bonferronijev popravek. RAZPRAVA Z zmrzovanjem dolgega odseka suralnega `ivca distalno od mesta aksonotmeze prav do mesta, kjer smo `ivec najbolj distalno prerezali in za{ili na mi{ico, smo uni~ili vse celice v tem odseku. S tem smo odstranili celi~no podporo regenerirajo~im se aksonom in distalni vir SC, ohranjena pa je ostala kontinuiteta bazalnih lamin nevrilemskih cevk. Rezultati testa u{~ipa `ivca v poskusni skupini A (regeneracija skozi brezceli~ni odsek) so potrdili na{o prvo hipotezo, da se po za~etnem obdobju dokaj hitre rasti aksonov skozi brezceli~ni segment, torej brez celi~ne podpore distalno od po{kodbe, regeneracija upo~asni. Hitrost rasti v prvih osmih dneh po po{kodbi v na{em poskusu se ujema z rezultati prej{njih poskusov (37, 88) in je pribli`no za 30% manj{a kot hitrost rasti senzori~nih aksonov v nezmrzovanih `ivcih (ob ohranjeni celi~ni podpori v distalnem krnu), po{kodovanih le z aksonotmezo (37, 88). Temu obdobju sorazmerne»odpornosti«proti pomanjkanju `ivih celic v distalnem krnu v na{em poskusu v drugem tednu sledi zastoj elongacije regenerirajo~ih se aksonov. V tretjem in ~etrtem tednu pa se je razdalja od mesta aksonotmeze do to~ke, na kateri je bilo s testom u{~ipa {e mogo~e zaznati aksone, skraj{ala z okrog 18 mm na povpre~no 7 mm. Tudi {tevilo regenerirajo~ih se aksonov 6 mm distalno od mesta aksonotmeze se je statisti~no zna~ilno zmanj{alo. Oboje bi bilo lahko posledica bodisi propada celih nevronov, katerih aksoni so v za~etni fazi regeneracije dosegli najve~je razdalje, ali pa umika (skraj- {anja, retrakcije) teh aksonov na kraj{o dol- `ino, ki jo v danih razmerah nevroni {e lahko vzdr`ujejo. Da bi ugotovili, kateri mehanizem je vpleten pri opa`enem pojavu, smo pre{teli mielinizirane aksone 3mm proksimalno od po{kodbe v poskusni skupini A in jih primerjali s {tevilom aksonov v kontrolnih suralnih `ivcih na ustreznih mestih (v `ivcih, pri katerih po aksonotmezi distalnega odseka nismo zmrzovali in so se aksoni regenerirali ob ohranjeni celi~ni podpori ter v nepo{kodovanem n. suralisu). ^e bi namre~ pri{lo do propada celih nevronov, bi se to moralo pokazati kot zmanj{anje {tevila aksonov proksimalno od po{kodbe v obdobju med 2. in 4. tednom po po{kodbi. [tevilo mieliniziranih aksonov proksimalno od po{kodbe v poskusni skupini A ni bilo statisti~no zna- ~ilno manj{e od {tevila aksonov v normalnem nepo{kodovanem n. suralisu, pa tudi ne od {tevila aksonov v n. suralisu, katerega aksoni so se regenerirali skozi distalni krn z ohranjeno celi~no podporo. Skraj{anje razdalje med mestom aksonotmeze in to~ko pozitivnega testa u{~ipa med 2. in 4. tednom regeneracije skozi brezceli~ni odsek je torej posledica skraj{anja (retrakcije) regenerirajo~ih se senzori~nih aksonov, ne pa propada celotnih nevronov, katerih aksoni so se regenerirali brez celi~ne podpore. V nadaljevanju regeneracije v petem in {estem tednu po po{kodbi smo opazili ponovno podalj{evanje aksonov, ki pa je bilo dosti po~asnej{e kot v prvi fazi regeneracije, saj se je njihova povpre~na dol`ina v 2 tednih pove~ala le za 2 3 mm. Iz opa`enega lahko sklepamo, da je regeneracija senzori~nih aksonov brez celi~ne podpore v distalnem krnu po aksonotmezi ve~fazna. Prvi fazi, v kateri regenerirajo~i se aksoni rastejo relativno hitro brez podpore `ivih celic, sledi v drugem tednu po po{kodbi faza zastoja rasti, nato pa faza retrakcije regenerirajo~ih se aksonov proti mestu po{- 15
14 M. SRP^I^ REGENERACIJA PO[KODOVANEGA PODGANE MED RAZGL 2000; kodbe. Domnevamo, da postane v teh dveh fazah rast aksonov popolnoma odvisna od celi~ne podpore. V zadnji fazi se rast aksonov obnovi, vendar je hitrost elongacije zelo majhna. Razlogi za zaustavitev elongacije aksonov v drugi fazi Zdi se, da je rast senzori~nih aksonov v za~etni fazi od celi~ne podpore razmeroma neodvisna, da pa jo SC zmerno pospe{ujejo (37). Kaj se torej spremeni po prvem tednu, da se regeneracija senzori~nih aksonov ustavi? Ena mo`nost je, da se zmanj{a sposobnost samih senzori~nih nevronov, da bi vzdr`evali elongacijo svojih aksonov skozi brezceli~ni odsek, druga pa, da se rastna podlaga, po kateri se aksoni regenerirajo, s ~asom tako spremeni, da aksonom ve~ ne omogo~a rasti. Na In{titutu za patolo{ko fiziologijo MF so vzporedno z na{imi potekali poskusi, ki naj bi pojasnili, katera od obeh mo`nosti za ustavitev regeneracije je bolj verjetna. Ugotovili so, da so aksoni, ki so najprej en teden po aksonotmezi rasli v brezceli~ni odsek, v drugem tednu regeneracije rasli z enako hitrostjo kot prvi teden, ~e so jim zagotovili nespremenjeno rastno podlago v brezceli~nem krnu. To so dosegli tako, da so n. suralis podgane po{kodovali z aksonotmezo, njegove aksone pustili en teden regenerirati skozi brezceli~ni distalni krn. Potem so po testu u{~ipa isti `ivec {e enkrat po{kodovali z aksonotmezo pribli`no 20 mm proksimalno od prve po{kodbe, ga distalno od te druge po{kodbe zopet zmrzovali in opazovali regeneracijo. Razdalje, ki so jih aksoni dosegli drugi teden regeneracije, so bile v tem primeru enake kot v prvem tednu. To pomeni, da do ustavitve regeneracije v drugem tednu ne pride, ~e regenerirajo~im se aksonom zagotovimo enako rastno podlago, kot je tista prvi teden po po{kodbi (Bajrovi} 1998, neobjavljeni podatki, osebna komunikacija). Zato domnevamo, da ustavitev rasti aksonov po obdobju hitre rasti ni posledica zmanj- {ane rastne kapacitete regenerirajo~ih se aksonov, temve~ da je vzrok za ustavitev regeneracije po aksonotmezi ob dolgotrajni odsotnosti celi~ne podpore v distalnem krnu degeneracija rastne podlage. V prvi fazi rasti so po aksonotmezi in zmrzovanju v distalnem krnu ohranjene cevke BL, ki aksonom zagotavljajo ugodno rastno podlago (34, 37, 39). V odsotnosti SC, ki bazalno lamino nevrilemskih cevk v normalnem distalnem krnu tvorijo in obnavljajo (7), bi ustavitev regeneracije lahko pripisali degeneraciji BL nevrilemskih cevk do take mere, da regenerirajo~i se aksoni skoznje ne morejo ve~ rasti. Znano je namre~, da se rast regenerirajo~ih se aksonov skozi denaturirane nevrilemske cevke, v katerih so beljakovine BL denaturirane, zelo upo~asni (37). Poleg komponent ekstracelularnega matriksa imajo lahko na rast aksonov ugoden vpliv tudi razli~ni na ekstracelularni matriks vezani humoralni dejavniki, ki bi jih lahko izlo~ale SC (7, 97). Tudi na razpolo`ljivost teh dejavnikov regenerirajo~im se aksonom lahko dolgotrajna odsotnost SC vpliva negativno. Sklepamo torej lahko, da je velik pomen celi~ne podpore, torej namno`itve SC v distalnem krnu po{kodovanega perifernega `ivca v tem, da tvorijo in vzdr`ujejo ugodno rastno podlago za regenererirajo~e se aksone oziroma prepre~ijo njihovo degeneracijo. Razlogi za retrakcijo aksonov v tretji fazi Domnevamo lahko, da je za retrakcijo aksonov v tretji fazi regeneracije skozi brezceli~ni distalni krn kriva bodisi degeneracija rastne podlage, na katero se adherirajo aksoni, bodisi dalj{e obdobje odsotnosti trofi~nih dejavnikov, ki jih izlo~ajo celice distalnega krna v nezmrzovanem `ivcu, lahko pa tudi kombinacija obojega. Rezultati testa u{~ipa `ivca v poskusni skupini B, kjer so se aksoni regenerirali skozi brezceli~ni distalni krn po predhodnem kolateralnem brstenju, glede na dosedanje znanje bolj podpirajo drugo mo`nost. Ugotovili smo namre~, da po predhodnem kolateralnem brstenju, ki brste~e nevrone»zalo`i«z rastnimi dejavniki, predvsem NGF (61), do retrakcije aksonov v drugem tednu po po{kodbi ni pri{lo, pa tudi do konca opazovanega obdobja {estih tednov po po{kodbi retrakcije aksonov nismo opazili. Oddaljenost to~k pozitivnega testa u{~ipa suralnega `ivca od mesta aksonotmeze se je po 14 dneh {e nekoliko
15 MED RAZGL 2000; 39 pove~ala, nato pa se je ustalila. Tudi {tevilo aksonov 6 mm distalno od mesta aksonotmeze je ostalo visoko vseh 6 tednov po po{kodbi. Med kolateralnim brstenjem se v denervirani ko`i pove~ata ekspresija NGF (81) in ekspresija receptorjev za NGF na senzori~nih aksonih (61). Brstenje aksonov je intrinzi~no odvisno od NGF (61, 86). Upravi~eno domnevamo, da pove~an priliv NGF pomembno vpliva na brste~e senzori~ne nevrone. ^e bi bil ta u~inek dolgotrajen (do 6 tednov), bi morda to razlo`ilo, zakaj ti nevroni ne retrahirajo svojih aksonov. Domnevamo lahko, da dalj{e pomanjkanje NGF pri nevronih, ki niso predhodno brsteli, te nevrone prej privede do stanja, v katerem morajo retrahirati svoje aksone iz brezceli~nega segmenta, kjer ni rastnih dejavnikov, kot brste~e aksone. Teoreti~no bi bilo mo`no, da je tudi za retrakcijo primarni vzrok degeneracija rastne podlage in to tistega dela podlage, ki so ga regenerirajo~i se aksoni `e prerasli. Adhezija na podlago bi lahko popustila, ~e bi propadla ve~ina adhezijskih molekul v bazalnih laminah, aksoni bi se zato morali retrahirati. Vendar na{e poznavanje literature ne daje nobene razlage, kako bi lahko predhodno brstenje v ko`i naredilo BL nevrilemskih cevk bolj odporno na naknadno degeneracijo v brezceli~nem distalnem krnu, ~eprav tega tudi izklju~iti ni mogo~e. Zato domnevamo, da gre primarni u~inek predhodnega kolateralnega brstenja prek telesa nevrona. Mo`no pa bi bilo, da gre za kombinacijo obeh mehanizmov in da so na napredujo~e degenerativne spremembe podlage bolj ob~utljivi aksoni, ki nimajo trofi~ne podpore SC (aksoni, ki se regenerirajo skozi brezceli~ni krn brez predhodnega kolateralnega brstenja). Predhodno brste~i aksoni so zaradi dolgotrajnega vpliva rastnih dejavnikov, katerih so bili v obdobju kolateralnega brstenja dele`ni v pove~ani koli~ini, na neugodne spremembe rastne podlage bolj odporni, kar bi retrakcijo odlo`ilo. Aksoni v po{kodovanih suralnih `ivcih skupine C, kjer smo ob aksonotmezi in zmrzovanju `ivca z mitomicinom dodatno zavrli proliferacijo SC v proksimalnem krnu, so se v tretji fazi regeneracije, torej fazi retrakcije, umaknili prav do mesta aksonotmeze. To lahko pripi{emo skoraj popolni odsotnosti SC v distalnem krnu v celotnem opazovanem obdobju (mitomicin v takih pogojih zavre proliferacijo SC vsaj za 4 tedne, (94)) in posledi~no bolj izra`enemu pomanjkanju trofi~nih dejavnikov kot v skupini A, kjer so se od trenutka po{kodbe naprej SC v proksimalnem krnu razmno`evale in migrirale v brezceli~ni distalni krn. Zdi se, da se v razmerah, ko rastna podlaga regenerirajo~ih se aksonov degenerira, rastnih dejavnikov v okolici aksonskih kon~i~ev pa dlje ~asa primanjkuje, prej rasto~i aksoni retrahirajo prav do SC, ki so hkrati rastna podlaga in vir trofi~nih dejavnikov. Opazili smo namre~, da so se v primeru, ko so se SC iz proksimalnega krna lahko razmno`evale in migrirale, aksoni 28 dni po po{kodbi retrahirali na razdaljo pribli`no 7 mm distalno od po{- kodbe (razdaljo, ki so jo iz proksimalnega krna migrirajo~e SC v tem ~asu verjetno `e dosegle (98)). V poskusni skupini C, kjer 28 dni po po{kodbi v distalnem krnu verjetno ni bilo SC, so se aksoni umaknili prav do mesta po{kodbe. Za podkrepitev teh domnev bi bile potrebne nadaljnje morfolo{ke raziskave. Sklepamo torej lahko, da je pomen celi~ne podpore regenerirajo~im se aksonom v distalnem krnu po{kodovanega `ivca najbr` trojen: razmno`ene SC tvorijo in vzdr`ujejo ugodno rastno podlago za elongacijo in prepre- ~itev retrakcije aksonov, rastni dejavniki iz SC omogo~ijo regenerirajo~im se aksonom ve~jo odpornost na poslab{anje lastnosti rastne podlage, ob ohranjeni podlagi rastni dejavniki iz SC pospe{ijo elongacijo regenerirajo~ih se aksonov. Problem razlike med aksonotmezo in nevrotmezo glede regeneracije skozi brezceli~ni krn Podobnega opa`anja o ve~faznosti regeneracije senzori~nih aksonov v literaturi nismo zasledili. Vsi nam znani poskusi, v katerih so raziskovali u~inek dolgotrajne odsotnosti celi~ne podpore v distalnem krnu na regeneracijo, so namre~ kot model poskusne po{kodbe uporabili nevrotmezo, popolno prekinitev `ivca. Anderson in sodelavci so, ko so primerjali rast aksonov v celi~ni in brezceli~ni presadek, opazili rast aksonov v brezceli~ni presadek {ele 17
MED RAZGL 1998; 37: Spro`enje kolateralnega brstenja senzori~nih aksonov pri podgani* Induction of collateral sprouting of sensory axons in th
MED RAZGL 1998; 37: 173 190 Spro`enje kolateralnega brstenja senzori~nih aksonov pri podgani* Induction of collateral sprouting of sensory axons in the rat* Maja Pav~nik**, Uro{ Kova~i~*** Klju~ne besede
Prikaži več60-77.qxd
Tehnolo{ki napredek v naj{ir{em pomenu je pogosto povezan z razli~nimi oblikami nevarnosti in tveganj tako nami{ljenih kot dejanskih. Industrijska, komercialna in doma~a uporaba izdelkov, ki povzro~ajo
Prikaži večVoda za zdravje in ivljenje 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suh
1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suha usta edini znak, da telo potrebuje vodo. Slone~ na tej predpostavki, je sodobna
Prikaži večOtroci v mestu.brosura
OD MLADIH NOG, Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! OD MLADIH NOG, Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! Izdajatelj: Dru{tvo za zdravje srca in o`ilja Slovenije Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana T.: 01/234 75 50, F.: 01/234 75 54 E.:
Prikaži več5.VAJA RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE IN VELIKOSTJO CELICE
5.VAJA RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE IN VELIKOSTJO CELICE UVOD Celica, kateri smo se posvetili pri laboratorijskem delu, je osnovna gradbena enota vsakega živega bitja ali pa že ena sama predstavlja
Prikaži večRAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE in VELIKOSTJO CELICE
RAZMERJE MED HITROSTJO DIFUZIJE in VELIKOSTJO CELICE UVOD Celica, kateri smo se posvetili pri laboratorijskem delu, je osnovna gradbena enota vsakega živega bitja ali pa že ena sama predstavlja organizem
Prikaži večMED RAZGL 1997; 36: Operativno zdravljenje raztrganja Ahilove kite* Surgical treatment of Achilles tendon rupture* Jurij Bon**, Martin Mikek**
MED RAZGL 1997; 36: 289 296 Operativno zdravljenje raztrganja Ahilove kite* Surgical treatment of Achilles tendon rupture* Jurij Bon**, Martin Mikek*** Klju~ne besede Ahilova tetiva po{kodbe ruptura kirurgija
Prikaži večDELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov
DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delovanja z delovanjem nebeljakovinskih katalizatorjev in
Prikaži večMED RAZGL 2008; 47: 3 12 RAZISKOVALNI ^LANEK Janez Dolen{ek 1 Simulacije dihanja I Simulation of Pulmonary Ventilation I IZVLE^EK KLJU^NE BESEDE: plju
MED RAZGL 2008; 47: 3 12 RAZISKOVALNI ^LANEK Janez Dolen{ek 1 Simulacije dihanja I Simulation of Pulmonary Ventilation I IZVLE^EK KLJU^NE BESEDE: plju~na ventilacija, bronhokonstrikcija, modeli anatomski
Prikaži večkolofon
1 Uredni{ki odbor Jana [ubic Prislan, Irena Porekar Kacafura, Igor Ravbar, Nada Mad arac, Eva Ilec in Zoran Mili} Glavni in odgovorni urednik Zoran Mili} Tehni~ni urednik Zoran Mili}, Gorazd Lemaji~ Lektorica
Prikaži večIzvozna in uvozna funkcija slovenskega gospodarstva
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO IZVOZNA IN UVOZNA FUNKCIJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA Ljubljana, junij 005 PRIMOŽ ZAPLOTNIK IZJAVA Študent Primož Zaplotnik izjavljam, da sem avtor
Prikaži več7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE
7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj
Prikaži večMicrosoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc
Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) Podatki o predpisu: Uradni list RS, št. 56-2342/2008, stran 6015 Datum objave: 6.6.2008 Veljavnost: od 21.6.2008 Podatki o tej verziji istopisa: Zadnja
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - FK3Anatgonist5HT2c.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]
Iskanje idealnega anksiolitika Iskanje = načrtovanje, sineza in vrednotenje Iskanje idealnega anksiolitika Kaj je idealni anksiolitik? Idealni anksiolitik: - ni sedativ, - per os uporabna učinkovina -
Prikaži večDiapozitiv 1
ZAHTEVE TENIŠKE IGRE V tej predstavitvi bomo... Analizirali teniško igro z vidika fizioloških procesov Predstavili energijske procese, ki potekajo pri športni aktivnosti Kako nam poznavanje energijskih
Prikaži večSinopsis
Socialno integracijski vidiki vkljuevanja otrok s posebnimi potrebami v šolo in vrtec Avtorji: Lebari Nada, Grum Kobal Darja, Kolenc Janez V izhodišu smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:
Prikaži večKnjiga 1 crna.qxd
Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmo`nosti, invalidnosti in zdravja SZO, @eneva IVZ RS in IRSR, Ljubljana Naslov: Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmo`nosti, invalidnosti
Prikaži večujma_ xp
POLETNA VRO^INA LETA 1998 Heat Load in the Summer of 1998 19 Tanja Cegnar* UDK 551.58 1998 Povzetek Po dveh zaporednih poletjih, ki sta minili brez izrazite vro~ine, je bilo poletje 1998 spet vro~e. Prvo
Prikaži večMicrosoft Word - meritve-portal1.doc
MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA V KOPRU IN IZOLI OD JULIJA DO SEPTEMBRA 2002 Povzetek Avtomatska mobilna ekološka-meteorološka postaja je bila postavljena v Izoli in Kopru, na treh razlinih tipih lokacij od
Prikaži večgeologija 265 do konca.indd
GEOLOGIJA 51/2, 270-274, Ljubljana 2008 doi:10.5474/geologija.2008.027 Ocenjevanje znanstveno raziskovalnega dela na podro~ju geologije v Sloveniji Mihael BREN^I^ Katedra za geologija krasa in hidrogeologijo,
Prikaži več10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ra
10. Vaja: Kemijsko ravnotežje I a) Osnove: Poznamo enosmerne in ravnotežne kemijske reakcije. Za slednje lahko pišemo določeno konstanto kemijskega ravnotežja (K C ), ki nam podaja konstantno razmerje
Prikaži večMED RAZGL 2001; 40: STROKOVNI ^LANEK Mirt Kamenik 1 U~inkovitost raztopin elektrolitov in raztopin koloidov z elektroliti pri prepre~evanju hi
MED RAZGL 2001; 40: 293 305 STROKOVNI ^LANEK Mirt Kamenik 1 U~inkovitost raztopin elektrolitov in raztopin koloidov z elektroliti pri prepre~evanju hipotenzije po subarahnoidni anesteziji The Effectiveness
Prikaži večIzločanje arzenovih spojin pri pacientih zdravljenih z arzenovim trioksidom
Izločanje arzenovih spojin pri pacientih zdravljenih z arzenovim trioksidom Zdenka Šlejkovec, Helena Podgo Peter Černelč in Ingrid Falnog Akutna promielocitna levkemija (APL) Večina primerov APL (98%)
Prikaži večMicrosoft Word - MD_1_IJS_Mrovlje.doc
Aplikacija za merjenje razdalj s pomojo stereoskopskih posnetkov Jernej Mrovlje 1, amir Vrani 1 Institut»Jožef Stefan«1 Jamova cesta 39, 1 Ljubljana, Slovenija jernej.mrovlje@ijs.si, damir.vrancic@ijs.si
Prikaži večAMIN I
AMI I Kaj so Amini Amini so zelo razširjene spojine v naravnih ali umetnih organskih snoveh.kemijsko so vezani v barvilih, zdravilih,alkaloidih in polimerih.prosti amini se redko pojavljajo v naravi, nastanejo
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži večPraznovanja.qxd
MIRJAM GRILC PRAZNI^NE MIZE POGRINJKI IN JEDI ZALO@BA KME^KI GL AS MIRJAM GRILC PRAZNI^NE MIZE POGRINJKI IN JEDI ZALO@BA KME^KI GLAS VSEBINA ^E PRAZNIKE ZAPUSTI[, 5 PRAZNIKI ZAPUSTIJO TEBE KAKO PRIPRAVIMO
Prikaži večIKT-ovitek-publikacije.cdr
NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i2010 1 Uvodna beseda Evropska komisija je sprejela 1. junija 2005 strategijo i2010 z namenom podpreti cilje prenovljene lizbonske strategije. Predstavlja strate{ki
Prikaži večvestnik 77_1.qxd
Geografski vestnik 77-1, 2005, 79 88 Razgledi RAZGLEDI SPREMINJANJE PODNEBJA TER ^LOVEKOVO ZDRAVJE IN PO^UTJE AVTORICA Naziv: mag., univerzitetna diplomirana meteorologinja Naslov: Oddelek za klimatologijo,
Prikaži večMERJENJE GORIŠČNE RAZDALJE LEČE
MERJENJE GORIŠČNE RAZDALJE LEČE 1. UVOD: V tej vaji je bilo potrebno narediti pet nalog, povezanih z lečami. 2. NALOGA: -Na priloženih listih POTREBŠČINE: -Na priloženih listih A. Enačba zbiralne leče
Prikaži večMEDICINSKI MESE~NIK LETNIK 1 [T. 2 FEBRUAR 2005 Kazalo 2 Pogovor z dekanom Medicinske fakultete Maribor, prof. dr. Ivanom Krajncem 7 Ascendentne `iv~n
MEDICINSKI MESE~NIK LETNIK 1 [T. 2 FEBRUAR 2005 Kazalo 2 Pogovor z dekanom Medicinske fakultete Maribor, prof. dr. Ivanom Krajncem 7 Ascendentne `iv~ne proge 15 Znotrajžilno zdravljenje intrakranialnih
Prikaži večnaslov 73_1.qxd
Geografski vestnik 73-1, 2001, 73 87 Metode METODE METODA IZDELAVE RAZVOJNEGA PROGRAMA AVTOR Lojze Gosar Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf Naslov: Pod gradom 21, Lukovica pri Brezovici, SI
Prikaži več101353_-an-01-sl-_vbodni_termometer
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 101353 www.conrad.si TFA LT-102 VBODNI TERMOMETER Št. izdelka: 101353 1 KAZALO 1 LASTNOSTI...3 2 LCD ZASLON...3 3 ZAČETEK OBRATOVANJA...3 4 UPRAVLJANJE...4
Prikaži več(Microsoft Word - Dr\236avno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni za SREDNJ\205)
Državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni za SREDNJO ŠOLO 22.11.2008 možne toke Osvojene toke 1) Medicinski izraz za»prenizek sladkor v krvi«je: a) diabetes insipidus; 1 b) diabetes melius; c) hiperglikemija;
Prikaži večPriloga_04.indd
1 Sistem distribucije zemeljskega plina Pri teh sistemih obiajno varevalnega potenciala ni - eventualnih netesnosti in pušanja plina že iz varnostnih razlogov ne sme biti. V sistemu se varevalni potencial
Prikaži večan-01-USB_digitalni_zvocniki_Logitech_S-150.docx
SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 91 60 80 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO USB digitalni zvočniki Logitech S-150 Kataloška št.: 91 60 80 KAZALO 1. VARNOSTNI NAPOTKI... 3 2. NASTAVITEV VAŠIH
Prikaži večPriloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime
Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priimek ter naslov naročnika oziroma firma in sedež naročnika
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ŠTUDIJ BIOTEHNOLOGIJE Lucija KADUNC IZRAŽANJE PARAKRINIH DEJAVNIKOV MATIČNIH CELIC ZA IZBOLJŠANJE CELJENJA
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ŠTUDIJ BIOTEHNOLOGIJE Lucija KADUNC IZRAŽANJE PARAKRINIH DEJAVNIKOV MATIČNIH CELIC ZA IZBOLJŠANJE CELJENJA RAN V IN VITRO CELIČNEM MODELU MAGISTRSKO DELO Magistrski
Prikaži večZdravljenje raka debelega črevesa in danke Pomen napovednih bioloških označevalcev RAS slovenija
Zdravljenje raka debelega črevesa in danke Pomen napovednih bioloških označevalcev RAS slovenija Izdalo: Združenje Europacolon Slovenija Strokovni pregled vsebine: doc. dr. Janja Ocvirk dr. med. Pozdravljeni,
Prikaži večMicrosoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc
Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve
Prikaži večPrevodnik_v_polju_14_
14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline
Prikaži večMicrosoft Word - a doc
NAVODILO ZA UPORABO Olynth HA 0,5 mg/ml pršilo za nos, raztopina Olynth HA 1 mg/ml pršilo za nos, raztopina (ksilometazolinijev klorid) Pred uporabo natanno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne
Prikaži večujma_ xp
398 IZKU[NJE S SVETOVNIM SPLETOM PO POTRESIH LETA 1998 Experiences with the WWW after the 1998 Earthquakes Bojan Uran* UDK 681.324:55.34(497.4) Povzetek Po potresih leta 1998 sem preu~il zna~ilnosti dostopov
Prikaži večMicrosoft Word - grgeta251
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SEBASTJAN GERGETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEDTRŽNA TEHNINA ANALIZA Ljubljana, maj 2002 SEBASTJAN GERGETA IZJAVA
Prikaži več(Microsoft Word - Jesenska napoved 2007_\350istopis.doc)
( gospodarskih gibanj v letih 2007-2009 z obrazložitvijo tekoih gibanj v letu 2007) September 2007 Urad za makroekonomske analize in razvoj mag. Boštjan Vasle, v. d. direktorja Urednica: Lejla Fajić Pri
Prikaži večINDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ
INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ AGENDA IZZIV OZADJE RAZISKAVE POSNETEK STANJA ANALIZA STANJA in
Prikaži večMicrosoft Word - vidmar264
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O PREGLED PRAVNIH PODLAG IN STANJA NA PODROJU CESTNINJENJA V EU TER ANALIZA CESTNINJENJA NA PRIMERU SLOVENIJE Ljubljana, junij 2002 MIHAELA
Prikaži večMicrosoft Word - tehnicna_navodila_kmetija_popravek_kk.doc
Tehnina navodila za popis tipinih gospodarskih objektov, ki pripadajo kmetiji Popis nepreminin je namenjen pridobitvi dejanskih podatkov o stavbah in njenih delih. Podatki o stavbah se vodijo v javni evidenci
Prikaži večZavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija
Zavod sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija VPLIV KISLEGA DEŽJA NA RASTLINE poskus pri predmetu biologija KAZALO: 1 UVOD...3 2 MATERIAL...4 POSTOPEK...4 3 SKICA NASTAVITVE POSKUSA...5 4 REZULTATI...6
Prikaži večMicrosoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Prikaži večMatematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t
Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t 0.5 1.5 2.0 t a.) Nari²ite tri grafe: graf (klasi ne)
Prikaži večPoročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj
Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranjek, prof. fizike Datum izvedbe vaje: 11. 11. 2005 Uvod
Prikaži večSLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 3
SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 12 33 32 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 33 32 KAZALO 1. FUNKCIJE / UPORABA... 3 2. VARNOSTNI
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 5 - LV 1 Meritve dolžine in karakteristične impedance linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Model linije Rs Z 0, Vs u i u l R L V S - Napetost izvora [V] R S -
Prikaži večO Č E S N I C E N T E R ODPRAVA DIOPTRIJE ŽIVLJENJE BREZ OČAL IN KONTAKTNIH LEČ
O Č E S N I C E N T E R ODPRAVA DIOPTRIJE ŽIVLJENJE BREZ OČAL IN KONTAKTNIH LEČ LASERSKA ODPRAVA DIOPTRIJE Kaj je laserska korekcija dioptrije? Laserska operacija oči je postopek, s katerim se trajno odpravi
Prikaži večOrtopedski dnevi 2005.pmd
OMEJENA GIBLJIVOST IN BOLE^INA V RAMENSKEM SKLEPU PRI DOJEN^KU Nata{a BERDEN, Karin SCHARA Uvod Najpogostej{i vzrok za omejeno in bole~o gibljivost v ramenskem sklepu pri dojen~ku so obporodne po{kodbe,
Prikaži večO Č E S N I C E N T E R STAROSTNA DALJNOVIDNOST PRESBYOND IN MENJAVA OČESNE LEČE
O Č E S N I C E N T E R STAROSTNA DALJNOVIDNOST PRESBYOND IN MENJAVA OČESNE LEČE LASERSKA ODSTRANITEV DIOPTRIJE PRESBYOND Kaj pomeni»starostna daljnovidnost«? Starostna daljnovidnost ali t.i. presbiopija
Prikaži večMicrosoft Word - STA_spremindop_Dolge_njive_2010.doc
ŽUPAN IL SINDACO Številka: 3505-15/2009 Datum: 08.07.2010 STALIŠA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV PODANIH NA JAVNI RAZGRNITVI IN OBRAVNAVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O ZAZIDALNEM NARTU
Prikaži večmoski-zenske-2007-za 3-korekturo.pmd
DEJSTVA O @ENSKAH IN MOŠKIH V SLOVENIJI 1 Uvodna beseda V bro{uri `elimo poudariti le nekatere opaznej{e razlike in podobnosti med podatki, ki se nana{ajo na `enske, in podatki, ki se nana{ajo na mo{ke.
Prikaži večALKOHOLI
ALKOHOLI Kaj je alkohol? Alkohol je bistvena učinkovina v alkoholnih pijačah, ter alkoholi so pomembna skupina organskih spojin. V kemiji je alkohol splošen pojem, ki ga uporabljamo za vsako organsko spojino,
Prikaži večDelavnica Načrtovanje digitalnih vezij
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Osnove jezika VHDL Strukturno načrtovanje in testiranje Struktura vezja s komponentami
Prikaži večMATEMATIKA – IZPITNA POLA 1 – OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN
Državni izpitni center *M18242123* JESENSKI IZPITNI ROK BIOLOGIJA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 30. avgust 2018 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. M182-421-2-3 2 Naloga Odgovor
Prikaži večPoskusi s kondenzatorji
Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži večMED RAZGL 2004; 43: PREGLEDNI ^LANEK Andrej Steyer 1 Interakcije med mikrobi Interactions among Microbes IZVLE^EK KLJU^NE BESEDE: bakterije, sig
MED RAZGL 2004; 43: 37 44 PREGLEDNI ^LANEK Andrej Steyer 1 Interakcije med mikrobi Interactions among Microbes IZVLE^EK KLJU^NE BESEDE: bakterije, signal prenos, feromoni, celica komunikacija Pregledni
Prikaži večPOROČILO O VAJI: IZDIHAVANJE CO2 PRI ČLOVEKU
POROČILO O VAJI: FOTOSINTETSKA BARVILA V LISTIH RASTLIN Jan Vogler, 4.h, GIMB 1 UVOD Pri pouku biologije smo delali vajo z naslovom fotosintetska barvila v listih rastlin. Cilji vaje: dokazati da so v
Prikaži večZlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu
Prikaži večMODELA.PDF
BANKA ------------------------------------------------------------------------------------------------------- SLOVENIJE Prikazi in analize III/4 (december 1995), Ljubljana KVANTITATIVNA ANALIZA TRGOVINSKE
Prikaži večMicrosoft Word - Kocijancic2006
Informacijska družba IS 2006 / Information Society IS 2006 9. mednarodna multi-konferenca / 9th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information
Prikaži večBOLEZNI KOSTI
BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje:
Prikaži večRIGIPS-Podpore in nosilci 2
Posebni sistemi / ognjevarnost 1. del Stebri in nosilci 6 Ognjevarne obloge - Ridurit ognjevarne plo{~e - ognjevarne plo{~e RF Jekleni gradbeni elementi Leseni gradbeni elementi izdaja 2001. Prevod v sloven{~ino
Prikaži večNAVADNA (BIVARIATNA) LINEARNA REGRESIJA O regresijski analizi govorimo, kadar želimo opisati povezanost dveh numeričnih spremenljivk. Opravka imamo to
NAVADNA (BIVARIATNA) LINEARNA REGRESIJA O regresijski analizi govorimo, kadar želimo opisati povezanost dveh numeričnih spremenljivk. Opravka imamo torej s pari podatkov (x i,y i ), kjer so x i vrednosti
Prikaži večMicrosoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx
PRAVILA ALI JE KAJ TRDEN MOST 2016 3. maj 5. maj 2016 10. 4. 2016 Maribor, Slovenija 1 Osnove o tekmovanju 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki so se po predhodnem postopku prijavili na tekmovanje
Prikaži večOrganizacija, letnik 39 Razprava {tevilka 5, maj 2006 Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ul
Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ulica 9, 1234 Mengeš,Slovenija, bostjan.stempelj@moj.net V zavarovalnici do sedaj ni bilo sistema za sledenje
Prikaži večPOROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič
POROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič 1.O PROGRAMSKO ORODJE WUFI Program WUFI nam omogoča dinamične
Prikaži več7
7.LABORATORIJSKA VAJA PRI BIOLOGIJI Kolonije bakterij POROČILO Januar 2006 Cilj eksperimenta Cilj je bil, da spoznamo v kakšnih pogojih se najbolje razmnožujejo bakterije in kje se sploh nahajajo. Spoznali
Prikaži večMicrosoft Word doc
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 191097 www.conrad.si LED PREMIČNA SVETILKA Z JAVLJALNIKOM GIBANJA Št. izdelka: 191097 1 KAZALO 1 NAMEN UPORABE...3 2 VARNOSTNI IN NEVARNOSTNI NAPOTKI...3
Prikaži večSlide 1
Slide 1 OBDELAVA ODPADNE VODE Slide 2 KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE? KAKO POVRNITI PORUŠENI EKOSITEM V PRVOTNO STANJE?! uravnavanje ph, alkalnosti! odstranjevanje ali dodajanje elementov!
Prikaži več1_2005_nov.qxd
Dvojni primarni rak jajènikov in dojk: dejavniki tveganja in napovedni dejavniki Mirjam Cvelbar, Marjetka Uršiè-Vršèaj in Stelio Rakar Uvod Rak jaj~nikov je tako v svetu kot v Sloveniji najve~ji problem
Prikaži več(PZI_predra\350un.xls)
POPIS DEL PZI LASC V MIRNU DOLŽINE 750 IN 175 m 1. PREDDELA 2. ZEMELJSKA DELA 3. VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE 4. ODVODNJAVANJE 5. GRADBENA IN OBRTNIŠKA DELA 6. OPREMA CEST 7. TUJE STORITVE SKUPAJ : Stran 2 1.
Prikaži večTabela_javni sektor
VLADNI PROTIKRIZNI I, NAMENJENI JAVNEMU SEKTORJU UINEK; REZULTAT A Sprememba normativne ureditve na podroju pla: Aneks št. 1 h KPJS (Dogovor o ukrepih s podroja pla v javnem sektorju zaradi spremenjenih
Prikaži večPomen zgodnje vključitve bolnika na čakalni seznam za presaditev ledvice Miha Arnol Ljubljana, 28. marec 2019
Pomen zgodnje vključitve bolnika na čakalni seznam za presaditev ledvice Miha Arnol Ljubljana, 28. marec 2019 Presaditev ledvice je najboljši način nadomestnega zdravljenja KOL... ...za bolnike, ki so
Prikaži večLaTeX slides
Model v matri ni obliki ena ba modela Milena Kova 13 november 2012 Biometrija 2012/13 1 Nomenklatura Skalarji: tako kot doslej, male tiskane, neodebeljene Vektorji: male tiskane, odebeljene rke (y) ali
Prikaži večMicrosoft Word - Document15
3.4 TEHNI NO PORO ILO 3.4.1 SPLO NO Mestna ob ina Nova Gorica je naro ila izdelavo PZI projekta za ureditev prehoda za pe ce ob vrtcu Najdihojca na Gregor i evi ulici v Novi Gorici (slika 1). Namen predvidene
Prikaži večUniverza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA
Enopredmetna matematika IN STATISTIKE Maribor, 31. 01. 2012 1. Na voljo imamo kovanca tipa K 1 in K 2, katerih verjetnost, da pade grb, je p 1 in p 2. (a) Istočasno vržemo oba kovanca. Verjetnost, da je
Prikaži večAJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2010 Postojna, maj 2011 KAZALO I.
Prikaži večMatematika II (UN) 1. kolokvij (13. april 2012) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) Dana je linearna preslikava s predpisom τ( x) = A x A 1 x, kjer je A
Matematika II (UN) 1 kolokvij (13 april 01) RE ITVE Naloga 1 (5 to k) Dana je linearna preslikava s predpisom τ( x) = A x A 1 x, kjer je 0 1 1 A = 1, 1 A 1 pa je inverzna matrika matrike A a) Poi² ite
Prikaži večuntitled
Geografski vestnik 8-2, 28, 11729 Metode METODE METODE DOLO^ANJA EROZIVNOSTI DE@JA AVTORJA Da{a Gor{ak IBE, d. d., Hajdrihova 4, SI 1 Ljubljana, Slovenija dasa.gorsak@ibe.si dr. Matja` Miko{ Oddelek za
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIOLOGIJO Urška DRAGIN AMNIJSKA MEMBRANA KOT NOSILEC UROTELIJA IN NJENA VLOGA PRI DIFERENCIACIJI UROTELIJSKIH CELIC DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij
Prikaži večMED RAZGL 2001; 40: RAZISKOVALNI ^LANEK Jerneja Vide~nik 1, Peter Zorman 2 Klini~ne in epidemiolo{ke zna~ilnosti bolnikov z erythema migrans 3
MED RAZGL 2001; 40: 383 400 RAZISKOVALNI ^LANEK Jerneja Vide~nik 1, Peter Zorman 2 Klini~ne in epidemiolo{ke zna~ilnosti bolnikov z erythema migrans 3 Clinical and Epidemiological Characteristics of Patients
Prikaži večGeometrija v nacionalnih preverjanjih znanja
Geometrija v nacionalnih preverjanjih znanja Aleš Kotnik, OŠ Rada Robiča Limbuš Boštjan Repovž, OŠ Krmelj Struktura NPZ za 6. razred Struktura NPZ za 9. razred Taksonomska stopnja (raven) po Gagneju I
Prikaži večModel IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok in njegova uporaba na primeru Zgornje Mežiške doline
MODEL IEUBK ZA NAPOVED VSEBNOSTI SVINCA V KRVI OTROK IN NJEGOVA UPORABA NA PRIMERU ZGORNJE MEŢIŠKE DOLINE ZZV Ravne na Koroškem mag. Matej Ivartnik Portorož 25.11.2011 IEUBK model Računalniško orodje,
Prikaži večIme in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 6. julij 2018 Navodila Pazljivo preberite be
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULEA ZA MAEMAIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 6 julij 2018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Za pozitiven rezultat
Prikaži večOsnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
Prikaži večZlit_5c_2000.vp
UDK 666.3/.7:620.179.11:620.187 ISSN 1580-2949 Izvirni znanstveni ~lanek MATER. TEHNOL. 34(5)269(2000) KARAKTERIZACIJA KERAMI^NIH TANKIH PLASTI Z VRSTI^NO ELEKTRONSKO MIKROSKOPIJO CHARACTERIZATION OF CERAMIC
Prikaži večdownload.php
LETO XIV 25. JULIJ 2008 [TEVILKA 7 Vsebina 55. ODLOK o ustanovitvi podjetja Javne slu`be Ptuj, d. o. o. 56. ODLOK ustanovitvi javnega zavoda Regijsko vi{je{olsko in visoko{olsko sredi{~e Ptuj 57. ODLOK
Prikaži večPETRA ROPRET BARIERNA FUNKCIJA IN OBNOVA UROTELIJA SEČNEGA MEHURJA PODGAN PO DELOVANJU POLI-L-LIZINA V EX VIVO POGOJIH MAGISTRSKA NALOGA BARRIER FUNCT
PETRA ROPRET BARIERNA FUNKCIJA IN OBNOVA UROTELIJA SEČNEGA MEHURJA PODGAN PO DELOVANJU POLI-L-LIZINA V EX VIVO POGOJIH MAGISTRSKA NALOGA BARRIER FUNCTION AND REGENERATION OF RAT URINARY BLADDER UROTHELIUM
Prikaži več(Microsoft Word - EV_Ga\232peri\350_1.doc)
Elektrotehniški vestnik 7(4): 203-208, 2004 Electrotechnical Review; Ljubljana, Slovenija Nova zasnova regulacije napetosti v distribucijskem omrežju Samo Gašperi, Curk Jurij 2, Ferdinand Gubina Fakulteta
Prikaži večSomatropin Art Annexes I-II-III-IV-SL
Priloga II Znanstveni zaključki in podlaga za dopolnilo povzetkov glavnih značilnosti zdravila in navodil za uporabo, ki jih je predstavila Evropska agencija za zdravila 75 Znanstveni zaključki Splošni
Prikaži večGOALS
BELGIAN DEFENCE FORCES General Directorate Material Resources Section Ammunition Risk Management HQ Queen ELISABETH Rue d'evere, 1 1140 BRUSSELS BELGIUM (BE)AC326(SG5) IWP 2012-01(I) 26. marec 2012 ORODJE
Prikaži več