Elekroehniški vesnik 75(3): 105-110, 2008 Elecroechnical Review: Ljubljana, Slovenija Procesni vir za impulzno bakrenje iskanih vezij Enoa za generiranje okovnih impulzov Aleš Leban, Daniel Vončina Univerza v Ljubljani, Fakulea za elekroehniko, Tržaška 25, 1000 Ljubljana, Slovenija E-poša: ales.leban@fe.uni-lj.si Povzeek. V članku je opisan procesni okovni vir za bakrenje iskanih vezij. Posebna pozornos je namenjena generiranju visokodinamičnih bipolarnih okovnih impulzov. Izhodna sopnja vira emelji na mosični opologiji prevornika navzdol, za zmanjšanje valoviosi bremenskega oka pa je uporabljen unipolaren način proženja sikal v mosiču. Kljub gladilni dušilki v bremenskem okokrogu je bilo z vzporedno vezavo večjega ševila prevornikov modulov in z usreznim»prepleenim«krmiljenjem mogoče izpolnii zahevo glede majhne valoviosi bremenskega oka v usaljenem delovanju in obenem zahevo po visoki dinamiki okovnih impulzov. nski ok je reguliran z modificirano PWM okovno meodo, ki v sebi združuje dva obraovalna režima, odvisna od polariee bremenskega oka. Poleg opisa in ocene predlaganih rešiev er analize delovanja, so v članku podani udi izmerjeni rezulai na eksperimenalnem modelu procesnega impulznega okovnega vira. Ključne besede: mosični prevornik, impulzni ok, PWM regulacija oka, prepleeno krmiljenje Curren source for pulse plaing pulse-curren generaion uni Exended absrac. The paper presens a research in pulsecurren source suiable for supplying conemporary elecrochemical processes (e. g. pulse plaing). The main design challenge is o generae high-ampliude bipolar curren pulses wih curren slopes (di/d) as high as possible, low ripple in seady sae and o reain he simpliciy of he conrol circui. In order o fulfill he above menioned demands, a new bridge-ype opology of he buck converer was proposed. From he ripple poin of view, a unipolar swiching mode was implemened. Noneheless, he curren ripple couldn be arbirary dimensioned rough he main inducor, since he laer was placed ino he load circui and herefore limied he slope of he pulses. To overcome his drawback, a muliphase inerleaved opology is proposed. I consiss of N-idenical bridge-ype buck converers, i.e. modules wih inerconneced inpus and oupus. The conrol signals of adjacen modules are phase-shifed for an appropriae angle. This approach resuls in a curren ripple cancellaion effec. Consequenly, much smaller inducances can be used in a paricular module, hus enabling an improved dynamic operaion. Despie he converer inerleaving and unipolar swiching mode, he conrol circui remains simple due o he proposed doublemode (peak/valley) PWM curren-conrol principle. Is operaion mode depends on he polariy of he load curren. The paper concludes wih an experimenal seup and resuls showing he behavior of he proposed pulse-curren source. Keywords: pulse-curren source, inerleaved bridge converers, double-mode curren conrol 1 Uvod Miniaurizacija elekričnih naprav in sopnjevanje zahevnosi izdelkov narekujea spremembe udi v procesu izdelave iskanih vezij. Zaradi čedalje anjših Preje 4. april, 2008 Odobren 26. maj, 2008 povezav in ožjih skoznjih lukenj je čedalje ežje zagoovii predpisano kakovos izdelka. Pri em igra ključno vlogo posopek pokovinjenja skoznjih lukenj, kjer se baker s pomočjo elekrokemijskega posopka nanaša na seno luknje. Problem pokovinjenja prihaja do izraza pri zahevnih oblikah večplasnega iskanega vezja, kamor uvrščamo vezja z ozkimi elekričnimi povezavami (< 200 µm) in z velikim razmerjem med dolžino in premerom skoznjih lukenj (AR-Aspec Raio). Pri klasičnem posopku nanašanja z enosmernim okom je porazdeliev gosoe oka vzdolž luknje izrazio neenakomerna. Posledično prihaja do presežkov maeriala na robovih luknje, nanos proi sredini luknje pa ne doseže predpisane debeline. Z uvedbo impulznih oblik oka v proces elekrokemijskega nanašanja se odpirajo nove možnosi nanašanja kovin, ki pa ga je reba obravnavai inerdisciplinarno, saj se znoraj le-ega močno prepleajo vede s področij kemije, mealurgije in močnosne elekroehnike. Zlasi razvoj komponen močnosne elekronike je omogočil gradnjo sofisiciranih okovnih virov z možnosjo generiranja impulznih oblik oka s skoraj poljubnimi parameri in s em usvaril možnosi za uspešen razvoj impulzne ehnologije nanašanja. Prednosi se kažejo v enakomernejši porazdelivi gosoe oka in s em debeline nanosa na površini iskanih vezij, izboljšanih mehanskih lasnosi, prihrankih časa in maeriala er v visoki sopnji ponovljivosi kakovosi izdelkov [1]. Danes se v elekrokemijskih procesih uporabljajo izključno pravokone oblike impulznega oka. Razlog je v em, da je oblika naančno določena s parameri impulznega oka (ampliude, čas rajanja impulzov in
106 Leban, Vončina pavz), kar omogoča lažjo medsebojno primerjavo rezulaov nanašanja. 2 Predlagana opologija procesnega vira Pri iskanju usrezne opologije procesnega okovnega vira smo izhajali iz zaheve po generiranju izhodnega oka, ki bo neodvisen od obremenive, iz zaheve po zadosni srmini okovnih impulzov in iz zaheve po majhni valoviosi oka v usaljenem obraovanju. Z upoševanjem dodanih zahev glede galvanske ločive izhodnega okokroga od napajalnega omrežja er obremenjevanje le-ega s čiso delovno močjo, smo prišli do principialne blokovne sheme procesnega okovnega vira (slika 1). PFC u V DC/DC Slika 1: Blokovna shema procesnega okovnega vira Figure 1: Block diagram of he curren source u DC Enoa za generiranje okovnih impulzov Na vhodu vira se nahaja enoa PFC, ki zagoavlja usrezen fakor delavnosi naprave. Naloga prevornika DC/DC je galvanska ločiev izhodnega okokroga od omrežja in prilagodiev napeosnih nivojev. Izhodna sopnja vira je enoa za generiranje okovnih impulzov z želenimi parameri. Ker poglobljena obravnava posameznih podsklopov presega okvir prispevka, bo v nadaljevanju podrobneje predsavljena le izhodna sopnja. 2.1 Enoa za generiranje okovnih impulzov Pri napajanju elekrokemijskega procesa, ki je izrazio nizkoohmsko breme, se soočamo z nizkimi napeosmi na bremenu u B. Ker je reba hkrai zagoovii zadosno glajenje oka v usaljenem sanju in visoko srmino okovnega impulza, mora bii napajalna napeos U DC prevornika precej višja od bremenske napeosi T 1 T 2 U DC >> u B. (1) U DC T 4 Slika 2: Prevornik navzdol v mosični izvedbi Figure 2: Modified bridge buck converer V em primeru je najprimernejša opologija prevornika navzdol [2]. Ker le-a v svoji klasični zasnovi ne u B T 3 omogoča generiranja bipolarnih okovnih impulzov, je bilo reba prevornik navzdol dopolnii v mosično izvedbo, ko je prikazano na sliki 2. S sališča usaljenega obraovanja mosiča ločimo dva ipična načina proženja sikal: - unipolarno proženje: eno od diagonalnih sikal je ves čas vklopljeno, bremenski ok pa se krmili s preklapljanjem preosalega sikala in - bipolarno proženje: hkrai se vklapljaa oz. izklapljaa obe sikali v eni diagonali. Kljub zahevnejšemu krmilnemu vezju smo se odločili za unipolaren način krmiljenja diagonalnih sikal, saj omogoča zmanjšanje valoviosi bremenskega oka. Princip generiranja poziivnega okovnega impulza si poglejmo ob predposavki, da so elemeni v vezju idealni. Predposavljamo udi, da so sikala od T 1 do T 4 izklopljena. nski ok je v em primeru enak nič. V renuku, ko želimo, da skozi breme seče okovni impulz, vklopimo sikali T 1 in T 4. V okokrogu U DC - T 1 - - T 4 začne ok linearno naraščai. Razmere v vezju kaže slika 3a. U DC T 1 T 4 T 2 T 4 a) b) Slika 3: Generiranje poziivnega okovnega impulza - delovni (a) in prosoečni okokrog (b) Figure 3: Curren flow in idle a) and free-wheeling mode b) Srmina naraščanja oka skozi breme znaša dib ul =, (2) d L pri čemer je ob upoševanju (1) u L U DC. Po določenem času doseže ok želeno vrednos, nakar izklopimo sikalo T 1. nski ok komuira v prosoečni okokrog breme - T 4 in prosoečno diodo sikala T 2. Slika 3b kaže okovne razmere v vezju po izklopu sikala. Srmina upadanja oka skozi breme (2) je v em inervalu manjša, kar je posledica nizke inducirane napeosi na dušilki (u L = u B ). Z nadaljnjim preklapljanjem T 1 vzdržujemo konsanno vrednos bremenskega oka. Valovios oka je v usaljenem sanju U DC ib =, (3) L kjer je on časovni inerval, ko je sikalo T 1 vklopljeno. Tokovni impulz skozi breme prekinemo z izklopom obeh diagonalnih sikal. Posopek generiranja G G on
Procesni vir za impulzno bakrenje iskanih vezij Enoa za generiranje okovnih impulzov 107 negaivnega okovnega impulza je enak, le da vlogo sikal prevzamea T 2 in T 3. Iz primerjave (2) in (3) je razvidno, da zmanjšanje indukivnosi gladilne dušilke sicer omogoča večjo dinamiko okovnih impulzov, vendar bi o povzročilo večjo valovios oka oz. delovanje prevornika v režimu rganega oka. Zao je reba pri določivi indukivnosi poiskai kompromisno rešiev med velikosjo srmine naraščanja oka skozi breme in valoviosjo le-ega v usaljenem obraovanju. 2.2 Modularna izvedba impulzne enoe Dodano zmanjšanje valoviosi oka pri neki končni indukivnosi gladilne dušilke lahko dosežemo z vzporedno vezavo večjega ševila mosičnih prevornikov modulov in z usreznim krmiljenjem leeh. Slika 4 kaže modularno izvedbo impulzne enoe, ki je sesavljena iz N = 2 prevorniških modulov. Napajalna napeos in breme sa skupna vsem modulom pri em pa posamezni modul dovaja bremenu zgolj 1/N celone moči. Prednos vzporednega povezovanja modulov je v prosorski porazdelivi izgubne moči polprevodniških elemenov, zao je odvajanje odvečne oploe lažje in učinkoviejše. Zlasi v aplikacijah, kjer se zaheva velike ampliude okov, se z vzporedno vezavo modulov sroški gradnje okovnega vira znižajo kljub večjemu ševilu polprevodniških sikal in magnenih komponen. Posamezni prevorniški moduli so si med seboj idenični, kar olajša vzdrževanje in odpravo morebinih napak v viru. 2.2.1 Zmanjševanje valoviosi bremenskega oka Glavna prednos vzporednega povezovanja prevorniških modulov se pokaže ob uporabi usreznega krmilno-regulacijskega principa. Zagoovii je reba konsanno sikalno frekvenco in prepleeno krmiljenje prevorniških modulov. Slednje pomeni, da morajo bii krmilni pulzi za proženje sikal v posameznih modulih med seboj zamaknjeni za usrezen fazni ko, ki znaša 360 o el. α = (4) N Slika 5 kaže primer proženja sikal T 11 in T 21 er pripadajoče poeke okov v modularni izvedbi okovnega vira, ki je sesavljen iz dveh modulov. Krmilni pulzi T 11 in T 21 so med seboj fazno premaknjeni za ko 180 (N = 2). T 11 T 21 i i L1 1 2 Slika 5: Poek karakerisičnih veličin okovnega vira z dvema moduloma (N = 2) Figure 5: Characerisic waveforms in he paralleled (N = 2) modules Frekvenca valoviosi bremenskega oka (vsoa okov posameznih modulov) je dvakra (v splošnem N - kra) višja od frekvence valoviosi oka v posameznem modulu (i L1, i L2 ). Posledično se zmanjša valovios bremenskega oka v primerjavi z valoviosjo delnih okov i L1 in i L2. Skupno zmanjšanje valoviosi izhodnega oka pa ni le posledica»navidezno«višje sikalne frekvence prevornika (gledanega ko celoo), ampak udi posledica dejsva, da se srmini delnih okov i L1 in i L2 med seboj v določenih inervalih ( 1-2 ) kompenziraa. Prav ako lahko razberemo, da vpliva na zmanjšanje valoviosi skupnega oka poleg ševila vzporedno vezanih modulov (N) udi vklopno razmerje sikal D. i L2 T 11 T 21 i L1 1 u B T 13 T 23 U DC L G2 T 14 T 12 T 22 i L2 T 24 Slika 4: Vzporedna vezava dveh prevorniških modulov Figure 4: Paralleled bridge buck opology
108 Leban, Vončina Zao je smiselno vpeljai parameer zmanjšanja valoviosi K, ki ga izrazimo z razmerjem med valoviosjo skupnega oka in valoviosjo oka skozi posamezno dušilko. [3] m m + 1 N D D ib N N K = f ( N, D) = = il D ( 1 D). (5) V (5) je m največje celo ševilo, ki ne presega vrednosi produka N D. Na sliki 6 je prikazana odvisnos paramera K od vklopnega razmerja sikal za različno ševilo vzporedno vezanih modulov. Pri impulzni enoi z vzporedno vezanimi prevorniškimi moduli in s prepleenim kmiljenjem sikal je reba izvesi regulacijo delnih okov. Pri em je reba upoševai, da je ampliuda bremenskega oka enaka vsoi delnih okov in da je bremenski ok ako reguliran posredno. Krmilno-regulacijsko vezje mora poleg N- regulacijskih zank zagoovii udi usrezen fazni zamik med krmilnimi signali za poroženje sikal v posameznih modulih. Nadaljnji zahevi pri em krmilnoregulacijskem principu sa sabilno delovanje in visoka dinamika bremenskega oka. Med različnimi regulacijskimi principi [4], ki s sališča preklopne frekvence usrezajo zahevam regulacije delnih okov, smo se odločili za. i. neposredno PWM regulacijo oka, saj le-a omogoča najvišjo mogočo dinamiko. Pri izbranem PWM regulacijskem principu se v dvopoložajnem regulaorju izvaja neposredna primerjava želene in dejanske vrednosi oka. Tokovni pogrešek se s pomočjo PWM modulacijskega vezja prevori v zaporedje krmilnih pulzov. Glede na princip modulacije signala ločimo med meodo vrhnje (peak) in meodo dolnje (valley) vrednosi [5,6,7]. Osnovni princip delovanja obeh meod je razviden s slike 7. OSC Q Slika 6: Odvisnos paramera K od D in N Figure 6: Curren ripple cancellaion Vklopno razmerje sikal močno vpliva na fakor zmanjšanja valoviosi skupnega oka. Le-a gre proi nič, ko gre vklopno razmerje proi vrednosi 1/N oz. večkraniku ega ševila. Pri ej vrednosi D se začnejo krmilni pulzi za proženje sikal v posameznih modulih med seboj prekrivai. Če bi bili moduli med seboj idenični, bi bila v em primeru valovios skupnega oka enaka nič. Kljub emu ne smemo pozabii, da je valovios delnih okov bisveno večja od valoviosi skupnega oka, kar je reba upoševai pri načrovanju prevorniških modulov. Z vzporedno vezavo modulov in z usreznim fazno zamaknjenim načinom proženja sikal v posameznem modulu smo dosegli zmanjšanje valoviosi bremenskega oka, ne da bi pri em vplivali na indukivnos posameznih gladilnih dušilk (1 in 2 ). Zao je osala srmina okovnih impulzov nespremenjena. 3 Neposredna okovna PWM regulacija i i žel i dej a) Slika 7: Princip delovanja a) meode vrhnje vrednosi in b) meode dolnje vrednosi Figure 7: Principal waveforms a) peak-curren conrol and b) valley-curren conrol Predposavimo unipolarno proženje sikal in poziivno polarieo bremenskega oka. Za meodo vrhnje vrednosi (slika 6a) je značilno, da je vsakokrani vklop sikala (T 1 ) sinhroniziran z naraščajočo srmino signala OSC, ki hkrai določa sikalno frekvenco. Ko dejanski ok (i dej ) preseže želeno vrednos (i žel ), sikalo izklopi in ok začne upadai. Ponovni vklop sikala se izvede ob naslednji spremembi logičnega sanja signala OSC. Ampliuda oka je sorazmerna vklopnemu razmerju D. Delovanje meode dolnje vrednosi (slika 6b) je podobno, le da se ob vsakokranem spremembi logičnega sanja signala OSC izvede izklop sikala, ponovni vklop pa se izvede, ko dejanski ok pade pod želeno vrednos. Ampliuda oka je v em primeru sorazmerna izklopnemu razmerju sikala D' = (1-D). 3.1 Krmilno regulacijsko vezje Kljub nekaerim prednosim unipolarnega krmiljenja mosiča pa ima a način ob uporabi ene od zgoraj našeih regulacijskih meod določene pomanjkljivosi. Iz delovanja krmilno-regulacijske meode je namreč razvidno, da moramo zagoovii ločeno regulacijo poziivnega in negaivnega oka. Krmilno-regulacijsko vezje mora generirai dva neodvisna krmilna signala, od i žel b) i dej
Procesni vir za impulzno bakrenje iskanih vezij Enoa za generiranje okovnih impulzov 109 kaerih je posamezni signal akiven zgolj v poziivni oz. v negaivni polperiodi izhodnega oka. Posledica ega je, da sikal v isi veji ne moremo krmilii komplemenarno. Zao se poveča kompleksnos krmilno-regulacijskega vezja. Omenjena pomanjkljivos je bila odpravljena s predlaganim krmilno-regulacijskim vezjem, ki ga kaže slika 8. Vezje sesavljaa regulaor (primerjalnik), in PWM modulacijsko vezje. Le-o omogoča znoraj ene regulacijske sheme generiranje krmilnega signala bodisi po meodi vrhnje (poziivna smer oka) bodisi po meodi dolnje vrednosi (negaivna smer oka) [8]. Tako se kljub unipolarnemu krmiljenju mosiča izognemo generiranju dveh ločenih krmilnih signalov. Želena vrednos ampliude bremenskega oka se vzdržuje s preklapljanjem sikal v eni veji mosiča, medem ko se s sikali v drugi veji zgolj definira smer oka skozi breme. Krmilno-regulacijsko vezje se v em primeru dodano poenosavi, ker je s em omogočeno komplemenarno proženje ranzisorjev v mosiču. Osnovni princip delovanja okovnega regulaorja je razviden s slike 8. Na vhodu je dvopoložajni regulaor, kjer se dejanska vrednos oka ( ) primerja z želeno vrednosjo (i žel ). Q Q S R cl J K T 1 T 2 1 & ib ε OSC Krmilno-regulacijsko vezje u B Primerjalnik Slika 8: Princip delovanja krmilno-regulacijskega vezja Figure 8: Curren-conrol scheme principal operaion - + T 3 T 4 i žel pulz+ pulz- Osrednji del vezja je JK-flip flop (PWM modulaor), ki prevori okovni pogrešek (ε) v usrezen PWM signal za proženje sikal mosiča. Frekvenco krmilnih pulzov določa OSC. Z zunanjima signaloma»pulz+«in»pulz-«se izbere režim obraovanja regulacijskega vezja. Sanje»pulz+«= 1 določa regulacijo oka po meodi vrhnje vrednosi, njegovo rajanje pa sovpada s rajanjem poziivnega okovnega impulza. Podobno velja za signal»pulz-«= 1, s kaerim se izbere meoda dolnje vrednosi, akiven pa je v času negaivnega okovnega impulza. Omenjena signala neposredno krmilia sikali za določanje smeri oka (T 3 in T 4 ). Pri vzporedni vezavi N modulov se vezje N-kra ponovi. Iz znanih razlogov mora bii signal OSC v posameznih PWM modulaorjih usrezno zakasnjen. 4 Eksperimenalni model impulzne enoe in rezulai meriev Za preizkus vpliva impulznega oka na nanašanje bakra pri izdelavi iskanih vezij je bil zgrajen procesni vir, v kaerem se nahajaa dve enoi za generiranje impulznega oka eksperimenalna modela. Delovanje eh dveh modelov je povsem neodvisno drug od drugega. Vsi predsavljeni rezulai so bili doseženi na obeh eksperimenalnih modelih, kaerih nazivni podaki so: U DC = 40 V vhodna napeos U OUT,MAX = 12 V maksimalna izhodna napeos I FOR = 200 A poziivni okovni impulz I REV = 600 A negaivni okovni impulz (> 3ms) Zahevana ampliuda okovnih impulzov je bila dosežena z vzporedno vezavo osmih mosičnih prevornikov, ki so funkcionalno razdeljeni v dve skupini modula (N = 2). Sikala za določanje smeri oka v obeh modulih er isoležna sikala v posameznem modulu so prožena sočasno. Vsak modul ima svoje krmilno-regulacijsko vezje, ki sa z izjemo dvopoložajnega regulaorja v celoi realizirani s programirljivim vezjem (CPLD). Ta prisop olajša načrovanje vezja in dodano pripomore k njegovi preglednosi. V CPLD se generira udi sinhronizacijski signal (OSC), s kaerim se doseže usrezen fazni zamik (180 ) med krmilnimi signali iz posameznega krmilnoregulacijskega vezja. Sikalna frekvenca znaša 40 khz. Med preizkušanjem je bil model obremenjen z nizko-ohmskim bremenom ( 20 mω), kakršnega pričakujemo v realnih razmerah. Q 1 Q 2 C1, C2:5 V/raz; C4: 20 A/raz; K: 20 µs/div Slika 9: Krmilna signala za proženje posamezne skupine modulov in pripadajoč poek bremenskega oka Figure 9. Phase-shifed PWM signals and load curren Slika 9 kaže poras bremenskega oka ( ) in pripadajoča krmilna signala (Q 1, Q 2 ) na izhodu krmilnoregulacijskih vezij. Na izhodu programirljivega vezja se v renuku nasopa okovnega impulza posavi sinhronizacijski signal in na ako omogoči sočasen
110 Leban, Vončina vklop sikal v obeh modulih (brez fazne zakasnive). Tako ne pride do zakasnive pri generiranju delnih okov in srmina naraščanja oka je največja. Tok narase od 0 do 100 A v zgolj 30 µs. Po preeku prehodnega pojava se samodejno vzposavi usrezen fazni zamik med prožilnimi impulzi. Slika 10 kaže poek bremenskega in delnih okov v usaljenem obraovanju. Opazno je zmanjšanje valoviosi skupnega oka, kar je posledica navidezno višje sikalne frekvence in»prepleenega«načina krmiljenja modulov. Meriev delnih okov je opravljena na izhodu okovnih merilnikov, zao je delež šuma v signalu večji. i L1 i L2 C3, C1, M1: 5 A/raz; K: 10 µs/div Slika 10: Poek delnih okov in skupnega bremenskega oka Figure 10. Load and parial phase-shifed curren waveforms Proces bakrenja iskanih vezij napajaa oba impulzna vira hkrai, pri em pa ni nujno, da so parameri oka enega in drugega vira enaki. Primer asinhronega delovanje kaže slika 11 (različni ampliudni in časovni parameri bipolarnih bremenskih impulzov). Poleg ega obraovalnega režima omogoča procesni vir še sinhrono obraovanje (parameri bremenskih okov so enaki in v fazi) in psevdosinhrono, ki se od sinhronega razlikuje v faznem zamiku bremenskega oka enega in drugega vira. 5 Sklep V članku je predsavljena enoa za generiranje okovnih impulzov, ki je del procesnega vira za bakrenje iskanih vezij. Predlagana je opologija prevornika navzdol v mosični izvedbi, ki omogoča generiranje bipolarnih okovnih impulzov. Uemeljena je smiselnos uporabljenega unipolarnega načina krmiljenja sikal v posameznih mosičih. Želena ampliuda bremenskega oka je dosežena z vzporedno vezavo večjega ševila mosičnih prevornikov modulov. Ker pa aka izvedba impulznega okovnega vira ne omogoča dimenzioniranja gladilnih dušilk na način, ki bi zadosil zahevi po majhni valoviosi oka, hkrai pa ne bi vplival na dinamiko okovnih impulzov, je uporabljen koncep. i.»prepleenega«krmiljenja posameznih mosičev. Predlagana je udi regulacijska meoda, ki ohranja preprosos krmilno-regulacijskega vezja, kljub izbranemu unipolarnemu načinu proženja sikal v posameznem mosiču pri prepleenem krmiljenju modulov. Izmerjeni rezulai na eksperimenalnih modelih okovnega vira porjujejo pričakovanja, ki so bila navedena v prvem delu ega prispevka. 6 Lieraura [1] J. C. Puippe, Theory and Pracice of Pulse Plaing, AESF, Orlando, Florida, 1987. [2] A. Leban, D. Vončina, Visokodinamični impulzni okovni vir, Elekroehniški vesnik, Vol. 70, No. 5, sr. 279 284, 2003. [3] P. Xu, Muliphase Volage Regulaor Modules wih Magneic Inegraion o Power Microprocessors, Disseraion submied o he Faculy of he Virginia Polyechnic Insiue and Sae Universiy, 2002. [4] J. Holz, Pulsewidh modulaion - A survey, IEEE Transacions on Indusrial Elecronics, v 39, n 5, pp. 410-420, Oc. 1992. [5] T. Sunio, Analysis and modeling of peak-curren-modeconrolled buck converer in DICM, IEEE Transacions on Indusrial Elecronics, vol 48, no 1, pp 127-135, February, 2001. [6] T. Sunio, Analysis and Modeling of Peak-Curren-Mode- Conrolled Buck Converer in DICM, IEEE Trans. on Indusrial Elecronics, Vol. 48, No. 1, sr. 127-134, 2001. [7] A. V. Anunciada, M. M. Silva, A New Curren-Mode Conrol Process and Applicaions, IEEE Trans. on Power Elecronics, Vol. 6, No. 4, sr. 601-610, 1991. [8] A. Leban, P. Zajec, D. Vončina, J. Nasran, Tokovna PWM regulacijska meoda z možnosjo polnega izkrmiljenja močnosnega sikala, Elekroehniški vesnik, Vol. 71, No. 3, sr. 159-164, 2004. C3:100 A/raz; C4: 50 A/raz; K M,Z: 5 ms/div Slika 11: Asinhrono delovanje procesnega vira Figure 11.Curren source in an asynchronous mode Aleš Leban je diplomiral lea 1997, magisriral lea 2002, in lea 2005 dokoriral na Fakulei za elekroehniko v Ljubljani. Na isi fakulei je od lea 1999 zaposlen, najprej ko mladi raziskovalec, zdaj pa ko asisen za področje močnosne elekronike. Ukvarja se s problemaiko generiranja impulznega oka za porebe elekrokemijskega nanašanja kovin in polnjenja sekundarnih elekrokemijskih členov. Daniel Vončina je diplomiral lea 1989, magisriral lea 1992 in dokoriral lea 1996 na Fakulei za elekroehniko Univerze v Ljubljani, kjer je od lea 2004 izredni profesor. Njegovo pedagoško in raziskovalno delo vključuje področja energeske elekronike, regulacijske ehnike, informacijske elekronike, maerialov v elekroehniki in področje gorivnih er elekroliznih celic.