1. OSNOVNI POJMI ELEKTRIKE - novi

Transkripcija

1 Osnovni poji izeničnih elekričnih količin 1 1. Osnovni poji izeničnih elekričnih količin V osnovah elekroehnike 1 so spoznali elekrične napeosi in okove, kaerih velikos in ser se s časo praviloa nisa spreinjali. V elekroehniki pa ako na področj elekronike ko elekroenergeike porabljao di napeosi in okove, ki s časo spreinjajo velikos in ser. Spreinjajoče se napeosi in okovi iajo v osnovi podobne lasnosi in činke (oplone, agnene ) ko enoserne napeosi in okovi. Zaradi spreinjanja svoje velikosi in seri pa iajo še drge lasnosi in činke, ki oogočajo delovanje ševilnih elekroenergeskih in elekronskih naprav. Spreinjajoče se fizikalne količine delio v osnovi na dve skpini: Količine z enakoerno ponavljajočo se časovno odvisnosjo spreinjanja (sl. a, b, c) ienjeo periodične količine. Količine z neponavljajočo se časovno odvisnosjo spreinjanja (sl. d) ienjeo neperiodične količine. Poek spreinjanja elekrične količine v odvisnosi od časa lahko, poleg z opazovanje na zaslon osciloskopa 1, dobio di z risanje na osnovi znanih renkih vrednosi količine. Sliko spreinjanja fizikalne količine v odvisnosi od časa na zaslon osciloskopa (sl.) ienjeo oscilogra. Grafične prikaz spreinjanja fizikalne količine v odvisnosi od časa (sl. a, b, c, d), pravio časovni diagra. V V a) b) c) d) G V 1.1 IZMENIČNE IN SESAVLJENE ELEKRIČNE KOLIČINE Poje in oblike časovnih poekov Periodično spreinjajoče se elekrične količine z različnii časovnii poeki iajo praviloa različne činke in di ienjeo jih različno. Periodično količino, kaere zaporedni ploskvi, ki j oklepa krivlja časovnega poeka količine s časovno osjo, sa enaki (slika a), ienjeo izenična količina. Periodična količina, kaere zaporedni ploskvi, ki j oklepa krivlja časovnega poeka količine s časovno osjo, sa različni (slika b), je sesavljena iz enosernega in izeničnega dela. Ienjeo jo sesavljena količina. (V) (V) + S 1 S = S 1 + (s) + S > S + S 1 1 (s) S S a) b) 1 oscilaio, la. nihanje; osciloskop naprava za erjenje izeničnih količin.

2 OSNOVNI POJMI ELEKRIKE 1.1. Sinsna oblika časovnih poekov Sinsna oblika izenične napeosi in oka (sl. a) ia določene godne lasnosi, ki jih nesinsne oblike niajo: Izenična napeos in ok sinsne oblike ohrania obliko ne glede na značilnosi eleenov elekričnega kroga (ohska pornos R, kapaciivnos C ali indkivnos L). Delovanje in zgradba elekričnih naprav s sinsni izenični oko so relaivno enosavni. Merjenje in račnanje s sinsno obliko izenične napeosi in oka je ed vsei drgii oblikai najbolj enosavno. Zakaj ravno sinsna oblika ia navedene godne lasnosi? Del odgovora najdeo v naravnih pojavih, ko je npr. lasno nihanje eles (sl. 1.7). ako nihanje prakično ne porebje znanje energije, časovni poek nihanja pa ia enosaven aeaični zapis s fnkcijo koa, ienovano sins. Sinsna izenična napeos in ok zaradi navedenih lasnosi še posebej dojea v elekroenergeiki (sl. 1.6). Krajše jia rečeo kar sinsna napeos in sinsni ok, slednjega pa pogoso označio s kraico»ac 3 «. vzeno nihalo S () S zg S sp (s) DC/AC Generaorji sinsne napeosi Elekrične količine s povse poljbno obliko časovnega poeka za elekroehniko niso posebej zaniive. Z njii, praviloa, ne znao račnai, ežje jih je erii, za delovanje naprav pa so prakično neporabne. V nadaljevanj se boo zao serili na obravnavo predvse sinsnih količin, le inforaivno in prierjalno pa boo navedli di nekaere periodične nesinsne oblike Osnovne značilnosi izeničnih količin Perioda () in frekvenca (f) Čas, v kaere se zvrsijo vse vrednosi izenične količine v obeh sereh, ienjeo perioda 4 (). Osnovna enoa za erjenje periode je seknda. Periode izeničnih količin so lahko različne. o poeni, da se v enake čas lahko zvrsi različno ševilo period. Ševilo period v časovni enoi ienjeo frekvenca 5 (f). Frekvenca je obrano sorazerna s periodo. 1 f (Hz) (1/s = s -1 = herz = Hz) (s) (V) (V) (V) + 1 perioda (s) Vse vrednosi izenične količine v obeh sereh _ (s) (s) (s) Sins (la.) = lok, v aeaiki kona fnkcija 3 AC = Alernaing Crren (angl.) = izenični ok 4 gr. periodos = obhod 5 la. freqenia = ponavljanje, pogosos 3 = / f = f = 1/4 f3 = 4 f1

3 Osnovni poji izeničnih elekričnih količin 3 snovna enoa za erjenje frekvence je s -1. Ienjeo jo herz 6 (Hz). Frekvence izeničnih elekričnih količin so najpogoseje ed nekaj deseink Hz in več so GHz. Frekvenčno področje ožnega sinsnega nihanja energije in njenega širjenja v prosor v obliki elekroagnenih valov pa je še veliko širše. Skpaj s področji porabe je prikazano v preglednici1. Podrobneje obravnava valovanje fizika. Infra zvok elefon onske frekvence lra zvok Indkivno segrevanje VLF Radio L M KW KW LF Kapaci. segrev. elevizija MF HF VHF serjene in saeliske zveze, radarska ehnika HF Mikrovalovno segrevanje SHF EHF Infrardeča sveloba Vidna sveloba Laserska in lraviolena sveloba Rengenski, gaa in kosični žarki Hz 1 khz 1 MHz 1 GHz 1 Hz frekvenca f 3 k 3 k 3 k 3 k 3 k d 3 c 3 3 μ 3 μ 3 μ valovna dolžina Priera: 1. Kolikšna je perioda sinsne napeosi pri frekvenci 5 Hz? f 1 1 1, s s -1 f 5 s. Kolikšne so periode izeničnih količin na obočj lravisokih (HF) frekvenc? Obočje HF je ed 3 MHz in 3GHz GHz (pregl. 1.1) ax 3,33 1 s 6-1 fin 3 1 s in,333 1 s 9-1 fax 3 1 s 3,33 ns,333 ns renna vrednos sinsne količine (, i...) Vrednos izenične količine v določenih renkih (sl. - 1,...) ienjeo renna vrednos. Označjeo jo z alii poševno pisanii črkai (, i... ). V renkih in 4 (sl. 1.9), je renna vrednos izenične količine največja. a vrednos je erodajna za največje renne vrednosi npr. elekrične poljske jakosi in dienzioniranje elekrične izolacije vodnikov, gosoe agnenega preoka in agnenih sil... Največji renni vrednosi izenične količine pravio aksialna vrednos. Označjeo jo z veliko poševno črko in indekso»«(, l, P ). (V) 1 1 = (s) Zapis renne vrednosi sinsne količine Fizikalne količine so znansveniki določili ako, da jih lahko erio in račnao. Čeprav je sinsna oblika izeničnih količin isa, s kaero o naredio najenosavneje, pa sl. 1.9 pove, da ako enosavno, ko z enos- 6 Heinrich Herz, neški fizik

4 4 OSNOVNI POJMI ELEKRIKE ernii količinai, goovo ne gre. Za račnanje s sinsno količino najprej porebjeo njen aeaični zapis. Vrednosi za risanje sinsne oblike časovnega poeka npr. napeosi, lahko dobio ko projekcije kazalca»dolžine 7 «na verikalno os koordinanega sisea. Če kazalec zavrio iz položaja po sliki v nasproni seri rinega kazalca, bosa ko in ko pripadajoča nasprona kaea pravokonega rikonika naraščala. Pri ko α = 9 o doseže kaea»dolžino«, z nadaljnji naraščanje koa se začne njena dolžina zanjševai (V) = sin = sin o renno vrednos sinsne količine lahko orej zapišeo in račnao z enačbaa: sin (V) ali di i I sin (A) renna vrednos sinsne količine, i, je določena s prodko aksialne vrednosi sinsne količine, I in sinsa rennega koa α. Ko α ( o ) ni enosavno erljiv ali kako drgače določljiv. Zao boo v nadaljevanj navedeni enačbi preredili v obliko, ki ko α izraža z erljivia količinaa frekvenco sinsne količine in časo. Kako dobio sinsno elekrično napeos? Najpogosejši načini pridobivanja sinsne napeosi so predvse: z elekroagneno indkcijo v navijih roacijskih generaorjev (elekroenergeika) (sl. b). s preakanje in prevarjanje agnene energije v elekrično in obrano 8 v elekričnih oscilaorjih (elekronika), s prevorniki enoserne napeosi npr. foonapeosnih generaorjev (orežne sončne elekrarne) in s fnkcijskii generaorji (elekronika). Pri obravnavi izeničnih elekričnih količin se boo najpogoseje srečavali s sinsno obliko. Zao se dogovorio, da boo z izrazo»izenične«ieli v islih sinsne količine. Pri vsaki drgačni obliki pa boo o posebej podarili. B v p i v p = kons. B vp = v o sin ( ). a) b) v p v o = i 7 v eril, npr. 1 V 1 c oziroa 1 V/c 8 naraven način nasajanja sinsne napeosi

5 Osnovni poji izeničnih elekričnih količin 5 1. KAZALČNI DIAGRAM SINSNE KOLIČINE Iz slike»risanja«sinsne oblike ob pooči roirajočega kazalca goavljao: Sinsno količino lahko prikažeo z roirajoči kazalce. Prikaz sinsne količine z roirajoči kazalce, I, v obrani seri rinega kazalca, pravio kazalčni diagra. Kazalčni diagra nas ne seznanja s sinsno količino ako nazorno ko časovni diagra. O njegovih prednosih pa se boo prepričali, ko boo v ise diagra hoeli prikazai več sinsnih količin. Časovni diagra akra posane nepregleden, njegovo risanje pa zahevno in zadno. Ko kazalca erio v radianih 9. Čas obhoda kazalca predsavlja periodo sinsne količine. Či višja je frekvenca sinsne količine, e krajša je perioda, e hireje se vri kazalec kazalčnega diagraa. Hiros vrenja kazalca pa vodi do iskane drgačne oblike enačbe za renno vrednos sinsne količine. Hirosi vrenja kazalca kazalčnega diagraa podajao v elekroehniki s kono hirosjo (ω). = sin( ) 3 = π f (rad/s ali s -1 ) (rad) f(hz) ω(rad/s); (s) Kona hiros ia enoo rad/s, zao ji pravio di krožna frekvenca. Enačbi sinsne napeosi in oka lahko poe zapišeo v obliki: sin ( (V) i I sin ( (A) ω(s -1 ); (s) Merjenje koov v radianih nia vpliva na časovni diagra sinsne količine. Pri določanj vrednosi fnkcije sins pa je porebno kalklaorj»povedai«, da je ko podan v radianih. Enačbe, ki so jih dobili za krožno frekvenco in renno vrednos sinsnih količin so splošno veljavne, ne glede na način svarjanja sinsne količine. Prier: ) ) Sinsna napeos s frekvenco 5 Hz ia aksialno vrednos 34 V. Izračnaj: a) krožno frekvenco ω in b) renno vrednos sinsne napeosi po čas = 7 s (sl. 1.13) a) f 1 s 314 s spreeba koa π π f časovni enoi o o π rad 36 o 36 π rad o Iz ise enačbe dobio di zapis koa: b) sin ( ) 34 V sin (314 s -1,7 s) 34 V sin, V,897 7,5 V 9 radis, la. kona enoa

6 6 OSNOVNI POJMI ELEKRIKE 1.3 EFEKIVNA VREDNOS SINSNE KOLIČINE Delo enosernega oka račnao po enačbi 1 : W I P pri čeer sa in I vrednosi enosernih količin. Kaero vrednos pa orao poševai pri račnanj dela izeničnega oka? Maksialno, srednjo, ali kaero drgo vrednos? Za račnanje dela izeničnega oka se je pokazalo ko prakično, če ga račnao z ekvivalenni 11 enoserni oko, ki ia pri ise porabnik, pri enakih pogojih enak činek (efek 1 ) ko izenični ok. Izenične ok po čink ekvivalenen enoserni ok, ienjeo efekivni ok izeničnega oka. Izenični napeosi po čink ekvivalenno enoserno napeos, ienjeo efekivna napeos izenične napeosi. Bolj očen odgovor na o vprašanje poiščio z znanje o enoserne elekrične ok in s sklepanje (slika). Delo enosernega elekričnega oka je določeno s»površino«, ki jo oklepa krivlja oči s časovno osjo. Podobno lahko sklepao za sinsni ok. Če za posaezne renne vrednosi sinsnega oka in napeosi v čas periode določio renne oči: i R p in ( i) R p, P (W) P W W = P. (s) dobio časovni diagra oči sinsnega oka za periodo (slika 1.18), ki ia di sinsno obliko, dvojno frekvenco oka in je v čas cele periode poziiven. Nekoliko poenosavljeno bi v e prier lahko»izračnali«delo ako, da bi sešeli delčke dela ΔW, izračnane na osnovi povprečnih rennih oči v či krajših časovnih inervalih Δ (slika). Ker je posaezni delček dela ΔW ponazorjen z delčko površine, ki jo v čas Δ oklene diagra oči s časovno osjo, lahko za celono delo sklepao: Delo izeničnega oka je določeno s»površino«, ki jo oklepaa krivlja oči izeničnega oka in časovna os. p (W) (V) i (A) i renna oč p =. i (s) Račnanje elekričnega dela na oenjeni način ni prakično. Ker pri račnanj dela v bisv račnao»površino«, si lahko poagao ako, ko o prikazjea sliki, ki sledia in zapišeo: P P W ali za poljben čas : W Predposavio, da sa enoserni in izenični ok pri enake porabnik v enake čas opravila enako delo. V e prier sa površini pod pripadajočia diagraoa oči enaki: p (W) p 4 p 5 p 6 p P P P P, od koder dobio: (W) p 1 p p 3 W W W (s) 1 čbenik Osnove elekroehnike 1, sr. 76, enačba aeqivalenia, la., iz aeqs = enak in valere = veljai, poeni enakovrednos 1 effecs, la. činek, posledica

7 Osnovni poji izeničnih elekričnih količin 7 Moč efekivnega oka je efekivna oč izeničnega oka. Efekivna oč sinsnega oka (P) je enaka polovici njegove aksialne oči. Če poševao, da je P = I R in P = / R, dobio: I R I I R ali I in od od: P I I (A) ali di I 7,7 % I (A) Efekivni ok je - kra anjši od aksialne vrednosi sinsnega oka (slika). Na osnovi enačbe P = R dobio še efekivno vrednos sinsne napeosi 13. P (s) (V) ali di 7,7 % (V) Enako velja za vse elekrične količine, kaerih izvor sa sinsna napeos in ok, ko sa npr. elekrična in agnena poljska jakos Efekivne vrednosi izeničnih količin označjeo enako ko enoserne količine. činke izeničnih elekričnih količin račnao z njihovii efekivnii vrednosi na osnovi zakoniosi za enoserne količine. Maksialne vrednosi izeničnih elekričnih količin v praksi praviloa niso znane. Zao je za račnanje činkov na osnovi erjenja eh količin, poskrbljeno z izvedbo erilnikov. Merilniki izeničnih količin kažejo efekivne vrednosi. Podarjanje»efekivna vrednos«, praviloa, iz prakičnih razlogov, opsio. Če orej rečeo, zapišeo ali prebereo»izenična napeos 3 V«, gre za efekivno vrednos izenične napeosi, njena aksialna vrednos pa je -kra večja. Priera: 1. Pri erjenj izenične napeosi elekričnega orežja pokaže V-eer 3 V. Kolikšni sa efekivna in aksialna vrednos napeosi v orežj? Odčiana napeos je efekivna napeos: Maksialna napeos: = 3 V = = 3 = 35 V. Elekrični grelnik z pornosjo 1 Ω prikljčio na sinsno napeos 3 V. Kolikšen ok skozi porabnik pokaže A-eer, kolikšna je aksialna vrednos oka in kolikšno elekrično delo opravi ok v čas 8 r? (V) =,77 (s) Efekivi ok: 3 I 3 A R 1 Maksialni ok: I I 3 3,5 A Elekrično delo: W I ,3 kwh Če bi na podoben način ko za sinsno obliko razislili di za drge oblike izeničnih količin, bi goovili: 13 Zaradi kvadrane odvisnosi oči sinsnega oka P = I R ali di P = /R, pravio efekivni vrednosi sinsne količine di srednja kvadrana ali geoerična srednja vrednos sinsne količine.

8 8 OSNOVNI POJMI ELEKRIKE Efekivna vrednos izenične količine je odvisna di od oblike njenega časovnega poeka. Za prierjavo z efekivno vrednosjo sinsne oblike izenične količine se inforaivno seznanio z efekivnii vrednosi nekaerih pogosejših oblik časovnih poekov izeničnih količin (preglednica). Srednjo vrednos periodične količine označjeo z alo poševno iskano, zgoraj nadčrano črko ū, ī... Efekivne in srednje vrednosi izeničnih/sesavljenih količin Oblika izenične količine Efekivna vrednos Srednja vrednos ū Sinsna ax i(a) Pravokona ax i rikona ax (s) Pravokona, iplzna Sinsna, plzirajoča Sinsna, plzirajoča 1 ax ax ax ax ax ax (V) (s) Prier: Izračnaj srednjo vrednos oka in napeosi, kaerih časovna diagraa prikazjea sliki. 1 s A i,5 A 4 s s V 1 s 1 V 3 s 1 V Za izenične količine, ko je npr. sinsna, je razlika površin v periodi enaka nič zao velja: Srednja vrednos poljbne izenične količine je nič.

9 Osnovni poji izeničnih elekričnih količin 9 Z edsebojno prierjavo srednjih vrednosi pogosejših izeničnih in sesavljenih oblik nas inforaivno seznanja preglednica. 1.5 FAZNI PREMIK (α) IN FAZNI KO(φ) Z opazovanje izeničnih napeosi v vezavi po sliki bi goovili njihove časovne poeke ko jih prikazje časovni diagra. Podobne priere iao v elekričnih krogih elekričnih naprav in srojev, ki iajo poleg ohske pornosi di kapaciivno in indkivno lasnos. Medsebojni preiki časovnih poekov izeničnih količin enakih frekvenc so pogoso osnova delovanja elekrične naprave ali sroja in so svarjeni naenoa. Pogoso pa so posledica neželene kapaciivne in indkivne lasnosi izeničnih krogov in so za delovanje elekričnih srojev in naprav škodljivi. Izenični količini enakih frekvenc, ki iaa v vsake renk enako ser (sl.), sa v fazi 14. Če izenični količini spreenia ser z določeno časovno razliko Δ (sl.), pravio, da je ed njia fazni preik. Če izenična količina spreeni ser prej ko drga pravio, da prehieva drgo količino in obrano (sl.). Zahevno risanje časovnih diagraov je e bolj zadno, či več količin želio prikazai. Ko veo, za prakso zadosje, če sinsne količine enakih frekvenc predsavio v kazalčne diagra. V praksi fazne preike izeničnih količin pogoso obravnavao di s koi. Oglejo splošni prier v renk =»posneih«kazalcev npr. dveh izeničnih napeosi s fazni preiko (sl.). Kazalca so jeli ed roacijo kar poeni, da sa do renka posneka ( = ), že svarila koa α in α 1. Glede na začeek našega opazovanja ( = ), jia pravio začena koa. Pri e ni poebno kolikšna sa, apak le njna razlika. renni vrednosi izeničnih količin, kaerih kazalca iaa enaka začena koa, iaa v vsake renk enako ser, zao pravio, da sa v fazi. Izenična količina z večji začeni koo (sl.), prej spreeni ser, zao pravio, da prehieva drgo izenično količino in obrano. V splošne prier izenična količina z večji začeni koo prehieva izenično količino z anjši začeni koo za razliko začenih koov. g G (V) = R g 1 R R 3 3 6,1 F 1 H 3 (s) 1 1 o o1 = Razliko začenih koov izeničnih količin enakih frekvenc ienjeo fazni preik oenjenih količin. Na področj elekroenergeike se najpogoseje srečjeo s fazni preiko ed oko in napeosjo (sl.). Spoznali boo, da sa od njega očno odvisna delo in oč izeničnega oka, pa di izgbe elekrične energije v elekričnih napravah in orežjih. Zao dajeo poseben poen. o I oi = Fazni preik ed oko in napeosjo ienjeo fazni ko. Fazni ko označjeo s črko φ, erio pa v konih sopinjah. Enačbi ako predsavljenih sinsnih napeosi in oka se glasia: 14 phasis, gr. pojav, sanje, določeno s frekvenco in začeni položaje

10 1 OSNOVNI POJMI ELEKRIKE in. Fazni ko je določen z razliko začenih koov napeosi in oka. ( ) Po dogovor označjeo fazni ko z ločno pščico v seri od kazalca oka proi kazalc napeosi (sl.). Če ok zaosaja za napeosjo je, po dogovor, fazni ko poziiven, sicer pa je negaiven. Iz slik lahko še sklepao: Kazalci količin z enako frekvenco se v kazalčne diagra vrijo v isi seri z enako krožno frekvenco ω. Fazni preiki ed kazalci se ed vrenje kazalcev ohranjajo. Kazalca količin, ki sa v fazi, se prekrivaa. Kljb svoji preprososi, oogočajo kazalčni diagrai pregledno obravnavo di zahevnejših sesavljenih izeničnih krogov. Zao bo kazalčni diagra naše osnovno»orodje«za obdelavo izeničnih krogov. Če nas oi vrenje kazalcev, jih lahko brez škode»savio«ako, da se»sedeo«npr. na kazalec oka in se z njii»zapeljeo«okrog koordinanega izhodišča. Bisva diagraa s e niso prizadeli, izničili pa so relaivno hiros kazalcev glede na opazovalca in oogočili delo z»irjočii«kazalci. Pri znanih faznih preikih lahko praviloa»pozabio«di na začene koe, njihovega poena pa ne seo pozabii pri zahevnejših prierih določanja faznega koa. Zapis rennih vrednosi izeničnega oka in napeosi se po e poenosavi v: in 1.6 SEŠEVANJE IZMENIČNIH KOLIČIN Podobno ko v enosernih, iao di v izeničnih krogih opravii s sesavljenii elekričnii krogi in v njih z napeosnii zankai in okovnii vozlišči (slika). Osnovni zakoni elekroehnike, ki so jih spoznali pri obravnavi enosernih elekričnih količin, veljajo di za renne in efekivne vrednosi sinsnih količin. Zao velja: I 1 I1 + I G G I 1 G G I C a) b) C R R Zakon napeosne zanke in okovnega vozlišča veljaa di za renne in efekivne vrednosi izeničnih količin. Za vezave na sliki lahko zao zapišeo za renne vrednosi: i1 i i in C R ali di V energeiki in elekroniki se boo srečavali s seševanje in odševanje izeničnih količin predvse enakih, v določenih prierih pa di različnih frekvenc in faz. Oglejo si nekaj prierov: (V) = 1ax sin( 1) 1 = sin( ) ax 1 a x 1 a x + 1 a x a x 1 (s) Seševanje sinsnih količin enakih frekvenc, ki sa v fazi

11 Osnovni poji izeničnih elekričnih količin 11 Iz dobljene slike goavljao: renna vrednos vsoe izeničnih količin je enaka vsoi rennih vrednosi izeničnih količin. Vsoa sinsnih količin, ki sa v fazi, ia sinsno obliko in je v fazi z količinaa, ki j seševao. V kazalčne diagra je kazalec vsoe količin, ki sa v fazi, enak arieični vsoi kazalcev količin, ki j seševao. Podobno lahko sklepao na osnovi naslednje slike: a x + 1 a x a x (V) = 1ax sin( 1) = ax sin( + ) j 1 a x j (s) Seševanje sinsnih količin enakih frekvenc, ki nisa v fazi Časovni poek vsoe sinsnih količin enakih frekvenc, ki nisa v fazi, ia di sinsno obliko, ni pa v fazi z nobeno od količin, ki j seševao. V kazalčne diagra je kazalec vsoe količin enak geoerični vsoi kazalcev količin, ki j seševao. Če bi seševanje po sliki nadaljevali na način: (V) = 1 sin( 1ax ) 1 = ax sin(3 1) (s) Sinsne količine različnih frekvenc ax ax ax sin( ) sin(3 ) sin(5 ) ax sin(7 ) bi oblika časovnega poeka vsoe dobivala vedno bolj pravokono obliko, z neskončni zaporedje pa bi dobili popolno pravokono obliko. Prepričali bi se lahko, da z nekoliko drgačni razerje aksialnih vrednosi in frekvenc sinsnih količin lahko»svario«poljbno obliko periodične, nesinsne izenične količine. Zao lahko sklepao: Poljbna periodična količina nesinsne oblike je sesavljena iz saih sinsnih količin s očno določeni zaporedje frekvenc in aksialnih vrednosi. Poljbno periodično fnkcijo nesinsne oblike lahko aeaično zapišeo s vsoo sinsnih koponen v obliki ako ienovane Forierjeve 15 vrse. Inforaivno napišio le prier za žagaso obliko napeosi (sl.). ax ax ax sin( ) sin( ) sin(3 ) ax sin(4 ) Spoznanje je za prakso poebno. Npr. pri prenos signala pravokone oblike na daljavo, prenosna po»zadši«njegove sinsne koponene visokih frekvenc, zao na konc dobio popačeno obliko signala. Časovni poek vsoe sinsnih količin različnih frekvenc je periodična izenična količina nesinsne oblike. (V) (s) 15 Forier, Jean Babise, francoski aeaik in fizik,

12 1 OSNOVNI POJMI ELEKRIKE Za a prier ne oreo narisai kazalčni diagra, saj v nje lahko prikažeo le sinsne količine enakih frekvenc.