1

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "1"

Transkripcija

1 Decj ekost, presek, uje rzlke dve možc Možc A B st ek tko tkrt, kdr mt ste elemete, kr zpšemo A B N prmer, možc vse rel števl je ek možc: A {; je relo števlo, } Uj A U B je možc, k vseuje vse elemete, k so v možc A l v možc B: A U B {; A l B} Presek A B je možc, k vseuje vse elemete, k so v oe možc, v A v B: A B {, A B} Rzlk A\B dve možc je možc, k vseuje vse elemete možce A, k so elemet možce B: A\B {; A B} Rzlk A\B prvmo tud komplemet možce B, glede možco A Možc je zrk ojektov, k j meujemo elemet možce Možco lko opredelmo tko, d štejemo vse jee elemete A {,,,} l p s pomočjo prvl, k tko določ prpdjoče elemete B {; R, > } Možc A B st ek tko tkrt, kdr mt ste elemete A B Pokž: A l B, A B A B A B A l B, A B A l B, A B A U B, A B A U B, rze A B A U B A B Osove opercje z možcm so: Uj A B je možc, k vseuje vse elemete, k so v možc A B Presek A B je možc, k vseuje vse elemete, k so v oe možc, v A v B Rzlk A \ B dve možc je možc, k vseuje vse elemete možce A, k so elemet možce B Rzlk A \ B prvmo tud komplemet možce B glede možco A Krtezč produkt A B je možc, ktere elemet so ureje pr, y, kjer je prv elemet z možce A, drug p z možce B 5 Ilustrrj z Veovm dgrmom ekost A B A U B Opom: tu je X komplemet možce X

2 A B {,,, 5, 7,8, 9,} A B A B {,,, 5, 7,8, 9,} {,,,7,9,} {,,7,9} A prv podmožc možce B 7 S d možc, E, F, G dele možce možce S, E komplemet možce E glede S Pokžte: E F U G E F U E G E UF E F Vzmemo elemet z prve možce pokžemo, d lež tud v drug možc: E F UG E F U G E F l G E F E G E F U E G E UF E UF E F E F 8 Preslkv l upodotev možce A v možco B ƒ: A B je prvlo, k vskemu elemetu A prred točo določe elemet v možc B Elemet možce B, k g preslkv prred elemetu A, je slk elemet g zpšemo kot ƒ Možco A meujemo decjsko omočje preslkve ƒ, možco ƒa p jeo zlog vredost Pozmo vrste preslkv: jektv, surjektv jektv Preslkv ƒ: A B je jektv, če st slk rzlč elemetov vedo rzlč elemet ƒ ƒ Preslkv ƒ: A B je surjektv, kdr je je zlog vredost ek cel možc B ƒa B Preslkv ƒ: A B je jektv, kdr vskemu elemetu z A prpd tko e elemet z B je vsk elemet z B slk tčo eeg elemet z A

3 9 Upodotev : M M je pod tkole: l Določte decjsko omočje upodotve kkš upodotev je to D {, R, > } Upodotev je jektv Decjsko omočje so vs elemet možce A -,,, zlog vredost p vse reštve eče ƒ, A, torej Ker slk rzlč elemetov st vedo rzlč elemet ukcj jektv Nštejte ekj rzlogov z rzšrtev števlsk sstemov Kter prcpov se držmo pr rzšrtv? Števlsk sstem rzšrmo, ker s v ovem števlskem sstemu želmo zvjt opercje, k v strem so le mogoče Pr tem se držmo prcp, d so v ovem števlskem sstemu, poleg ov, mogoče eomejee, vedo zvršljve tud vse stre opercje d veljjo vs zko pr komuttvost, soctvost, dstrutvost, k so veljl v strem števlskem sstemu Nrv števl so vs cel števl, k so večj od Z rčuje z rvm števl uporljmo možeje seštevje, sj dst le produkt vsot dve rv števl vedo ovo rvo števlo, k je večje l kvečjemu eko vredost vskeg posmezeg števl Možc rv števl je dskret, kr pome, d med dvem sosedjm čleom oeeg drugeg Je tud eskoč možc, sj m vsko števlo sledk Z rčuje z rvm števl veljjo sledeč zko: zko komuttvost, zko soctvost c c c c tez zko dstrutvost c Popol l mtemtč dukcj Al lko vedete kk prmer? Prcp popole dukcje pogosto uporljmo z dokzovje trdtev zrekov Vsk tk dokz potek v dve z: Njprej dokžemo, d trdtev velj z rvo števlo Nto dokžemo, d z veljvost trdtve z rvo števlo dukcjsk predpostvk lko sklepmo, d trdtev velj tud z sledje rvo števlo Prmer: Dokžmo, d eč velj z vs rv števl Z je veljvost trdtve očt Predpostvmo, d eč velj z eko rvo števlo k Ozčmo S K k zrčujmo S K Zrd dukcjske k k predpostvke velj: S K k k S K k k k k Deso str te ekost sprvmo skupe meovlec: S K, kr pome, d eč velj tud z k Eč torej velj z vs rv števl

4 cos : cos : cos cos cos cos cos s s cos 5 Pokžte s popolo dukcjo, d velj : L, D : : : : 7 Opšte rzšrtev možce rv števl ulomke štejte lstost možce ulomkov Vsko rcolo števlo lko predstvmo kot ulomek m/, kjer je števec m celo, meovlec p rvo števlo V možc rv števl st ed eomejeo zvršljv opercj seštevje možeje, v možc ulomkov p je eomejeo zvršljvo tud odštevje deljeje rze deljej z Veljjo zko soctvost, dstrutvost ter komuttvost, jmjšeg l jvečjeg števl Možc ulomkov je gost možc, kr pome, d je med dvem števlom vedo še jmj eo Prvl, k veljjo v možc ulomkov: kržo možeje, rzšrjje ulomk, poeostvljje dvoj ulomkov, djje skup meovlec 8 Vsko rcolo števlo lko predstvmo kot ulomek m/, kjer je števec m celo, meovlec p rvo števlo Dv rzlč ulomk m/ p/q predstvljt sto rcolo števlo, če je mq p Ulomek p/q je okrjš, če st p q tuj s števl Rcol števl so dskret, z jm p lko uporljmo vse mtemtče opercje

5 9 Pokžte, d rcolo števlo m Če lo rcolo števlo, g lko zpsl kot, m, Z, kjer števl m mt skup delteljev Potem je m, torej je m večkrtk števl Potem je tud m večkrtk števl sj mt m m ste prktorje, torej m k 9k Od tod sled k, torej je večkrtk števl, to p je v sprotju s predpostvko, d m mt skup delteljev Zšl smo v protslovje, predpostvk d je rcolo števlo je pč Asolut vredost je preslkv z R v možco eegtv rel števl, k je določe s predpsom, -, < Lstost: < <, Rel števl j upodotev števlsk premc Geometrjsko lko rel števl predstvmo kot točke števlsk premc, kjer smo zrl zodšče točko, k predstvlj števlo, očjo deso od je točko, k predstvlj števlo S tem smo določl koordt sstem števlsk premc eoto z merjeje dolže Vskemu števlu R prpd tko določe točk števlsk premc: če je poztvo števlo, mu prpd točk deso od, k je od oddlje z, če je egtvo, p je ustrez točk lev, z oddlje od N števlsk premc se zoro pokžejo ektere relcje med števl N prmer, števlo je smetrčo števlu glede zodšče Relcj < se održ tko, d je levo od Vsoto števl domo tko, d števlo premkemo po števlsk premc v smer z dolžo, k ju določ Možco vse števl dljc med dvem dm števlom <, meujemo tervl T je lko odprt, zprt l polodprt, glede to, l vseuje svoj krjšč l e Asolut vredost rzlke - je ek dolž tervl, Če je Eepslo mjo poztvo števlo, potem možc {; - < E} vseuje tko tst števl, k so od števl oddlje z mj kot E Prvmo j E okolc števl jo lko zpšemo tud kot odprt tervl dolže E s sredščem v točk Pozmo tud eomejee tervle, to so poltrk števlsk premc l p cel števlsk premc Dvojšk r števlsk sstem je števlsk sstem z osovo Ed števk uporlje v tem sstemu st 5 : : : : : 5 DEC BIN Decj komplekseg števl, ekost dve kompleks števl kojugre vredost komplekseg števl

6 Komplekso števlo α je ureje pr rel števl,; prvo števlo, Re α, meujemo rel kompoet, drugo števlo, Im α, p mgr kompoet Možco vse kompleks števl ozčmo s smolom C Dve kompleks števl st ek, kdr mt ek rel ek mgr kompoet Števlo α kojugro števlo je α Števlo αje smetrčo števlu α glede relo os Nekj lstost kojugrj: α α α β α β α α Asolut vredost l modul komplekseg števl α je dolž dljce, k povezuje koordto zodšče s kompleksm števlom α To je tud kvdrt kore števl α ᾱ α αα 5 Artmetče opercje s kompleksm števl - decj lstost Seštevje, odštevje, poseej seštejemo/odštejemo Im Re del možeje, deljeje pr deljeju meovlec števec pomožmo s kojugro vredostjo meovlc kojugrje predzk mgre kompoete se spreme Kompleks števl predočmo v kompleks rv z Re Im osjo, kmor šmo rele mgre kompoete 7 Trgoometrč olk komplekseg števl Z r Z tg y 5 5 Z cos y 5 s e 5 8 Movreovo prvlo prv z r cos s pr čemer je r solut vredost komplekseg števl z, φ p kot med r relo osjo

7 Z Z z r z s 8 cos s cos t S pomočjo Movreove ormule poščte s s s s s s s s s cos s s cos s s cos s cos cos s s cos s cos cos k Koree kompleks števl lko rčumo s predpsom m m z w z w / /, 9 s 9 cos, 5 s 5 cos, s cos s cos, cos cos s cos s cos s cos s cos t s cos s cos w k w w k w w k w k k w k k k r r r r z r z r r r r r m m r z w m m m m Ζ ϑ ϑ ϑ ϑ ϑ ϑ ϑ ϑ ϑ Določte

8 cos s k cos k s cos k s k, k,, I : II : III : r t z z } z z z cos s cos s Določte vse komplekse točke, k zdoščjo eč z z 8 To je elps po decj, sj je to možc točk, z ktere velj, d je vsot rzdlj do dve ks točk kostt y y 8 Zporedje,,,, je predps, k vskemu rvemu števlu deksu zporedj prred eko relo števlo -t čle zporedj Zporedje je torej preslkv možce rv števl v rel števl ƒ: N R, Zporedje je vzgor omejeo, če ostj tko relo števlo M, d je z vsk -t čle zporedj mjš od zgorje meje M Njmjš zgorj mej prvmo tud tč zgorj mej supremum, k jo lko zporedje doseže mmum l p tud e Zporedje je vzdol omejeo, če ostj tko relo števlo m, d je z vsk -t čle zporedj večj od zgorje meje m Njvečj spodj mej p prvmo tud tč spodj mej um, k jo lko zporedje doseže mmum l p tud e 5 Kdj meujemo zporedje mootoo? Prmer Zporedje meujemo mootoo, kdr smo ršč l smo pd Števlsko zporedje je: mootoo rstoče, če velj z vse, mootoo pdjoče, če velj z vse, strogo mootoo rstoče, če velj < z vse, strogo mootoo rstoče, če velj > z vse,

9 Vsko mootoo rščjoče zporedje je vzdol omejeo, vsko mootoo pdjoče zporedje p je vzgor omejeo sup Nrščjoče zporedje, k je vzgor omejeo kovergr prot lm sup Pdjoče zporedje, k je vzdol omejeo, p kovergr prot lm 7 Decj steklšč zporedj Poščte steklšče z zporedje,,,,,,,, 5 5 Števlo je steklšče ekeg zporedj, ko je v vsk E- okolc eskočo mogo čleov zporedj Kokreto zporedje m steklšč scer 8, sup steklščt : sod, l,, 5,, 5 9 Določte mum supremum zporedj sup Zporedje je kostto, vs čle so ek Zgorj mej je ek spodj, sj je v zporedju smo e čle Zporedje kovergr prot števlu, tko tkrt, kdr z vsk ε > ostj tk deks, d so v ε-okolc števl vs čle z deksom Zporedje, k kovergr, je kovergeto zporedje, števlo p jegov lmt lm Števlo lmt zporedj če je v vsk ε okolc števl eskočo mogo čleov zve p le kočo mogo Lmt kovergeteg zporedj je edo steklšče zporedj Če m zporedje več steklšč kovergeto, oeo steklšče p lmt zporedj 7 Al je lmt zporedj,,,,,,? 5 5 Ne, lmt teg zporedj To zporedje kovergeto, sj m dve steklšč Če zporedje kovergeto, m lmte Iz predpostvke sled, d je zporedje kovergeto m v steklšču lmto Al je zporedje,,,,,, kovergeto kolko m steklšč?

10 Ne, kovergeto, sj zpolje pogoj mootoost Steklšče je smo eo pr, kr scer je pogoj z kovergeco, gre eo od podzporedj prot eskočost Zporedje, k omejeo, e more t kovergeto Cucyjev krterj prv, d mor z kovergeco vskemu poztvemu števlu ε prpdt tk deks, d je eeč p < ε zpolje z vsk > z vsko rvo števlo p 5 Dokžte, d kovergeto zporedje,,, z lmto ustrez Cucyjevemu pogoju E epslo je poljuo poztvo števlo Ker je zporedje kovergeto, ostj tk deks, d je - < E/ z vsk >, torej je tud - p < E/ z poljue p N, sj je p tud večj od Ocemo rzlko p - p - < p - < E/ E/ E, vdmo, d zporedje zdošč Cucyevemu pogoju lm c lm c lm c lm lm ± g g g lm c lm c e s lm c lm c, g lm lm ± lm c lm lm c c g P e s g g, P polom 7 Izrčujte lm e lm e 8 kjg 5, j 9 Decj potece z rcolm ekspoetom N 5

11 Decj števl e s pomočjo lmte st: lm lm 5 Izrčujte lm lm m m lm lm e m m e 5 s,,,,,,,,,,, Zporedje lko rzdelmo dv del Kdr je lo števlo zporedje ršč čez vse meje v ± Kdr p je sodo števlo p m zporedje kostto vredost Ker zporedje m steklšč m lmte ter kovergeto lm 5 Izrčujte! lm lm lm 5 Z Melto! 55 Pošč lmto zporedj ;, če veš, d lmt eksstr Tut z melto! 5 lm < < > 99, > Ugotovte lmto zporedj prej so vs v E-okolc lmte, ˇce je E določte čle, od ktereg lm >,78 < Od čle prej 58

12 lm lm lm lm 59 Alzrjte zporedje Zporedje je lterrjoče, jegov steklšč p st - k k k lm k k k k k k Pr dokzu, d je drugo steklšče -, upoštevmo d je k-, od tm je dokz zelo podoe Z sod števl je zporedje pdjoče z lmto, z l p rščjoče z lmto ½ Izrčujte lmto zporedj s splošm čleom m / lm lm lm e m lm lm < ε lm < ε < ε < ε log > log ε Ugotovte l je zporedje { s cos }omejeo Če je omejeo, določte oe mej mum supremum Zporedje je omejeo Če vstvmo ekj vredost, vdmo, d se vredost zčejo povljt -, sup

13 Zporedje je omejeo m spodjo mejo pr zgorjo p pr 5 Poščte lmto zporedj, > c c Določte še čle, od ktereg dlje se lmt rzlkuje z mj od E c > : lm lm c c < : k, k N lm k, k N lm Prvl odgovor je c Z kovergeco mor t zporedje omejeo 7 D je ukcj : Določ lmte zporedj, y, z 8 Če je do zporedje, je s predpsom S, S S - - določeo zporedje del vsot vrste s čle k, k jo ozčmo: k k Če k zporedje del vsot S kovergr prot števlu s, prvmo, d je vrst koverget d je je vsot ek s, kr zpšemo k k s Če je zporedje del vsot dvergeto, vsote 9 Cucyjev pogoj z kovergeco eskoče vrste Vrst je koverget tko tkrt, kdr z vsk E > ostj tk deks, d je S p S p < E, z vsk p N, če je le > Če je vrst koverget, lko zrčumo jeo vsoto poljuo tčo, če le seštejemo dovolj je zčet čleov vsot preostl eskočo mogo čleov o mjš od predpse pke 7 Potree pogoj z kovergeco vrste je: lm 7 Kj je to mjort vrste kko jo uporljmo pr ugotvljju kovergece eskoč vrst? Če mmo zporedj {} {} je vsk >, če velj < <, ter če oe vrst kovergrt, je vrst mjort z vrsto Torej, če kovergr mjort, potem kovergr tud vrst, s ktero smo jo prmerjl 7 Pozmo štr krterje z zgotvljje kovergece I scer:

14 Prmerjl krterj: če st z vsk ϵ N, velj: če je koverget / dverget vrst s poztvm čle je koverget / dverget je tud Kvocet krterj: če ostj lm L velj: vrst kovergr, če je L < dvergr, če je L > Koresk krterj: : če ostj lm L velj: vrst kovergr, če je L < dvergr, če je L > Itegrlsk krterj: če je eegtv zvez pdjoč ukcj [, eskočo, posploše tegrl vrst l p dvergrt krt 7 Ugotov l je vrst! koverget < Po kvocetem krterju, vrst kovergr d kovergrt 7 lm lm lm > koverget 75 Kko se gls rmoč vrst pokžte, d je to dverget vrst Vrsto meujemo rmoč vrst Če l koverget, po Cucyevemu krterju z vsk E > ostjl tk deks, d veljlo p < E z vsk > z vsk p Vedr, če zeremo poljue p, je >, to p poljuo mjo števlo 7 Z vrsto, k > k ugotovte kovergeco z tegrlskm krterjem Vrst d, k > k koergr tko tkrt, kdr je k kovergete z p > k d d k Ker tegrl kovergr, tud vrst kovergr k k 77 Kdj prvmo, d je eskoč vrst soluto koverget? Vrst 78 je soluto koverget, če je koverget vrst

15 Vrst je pogojo koverget, če je koverget, p soluto koverget 79 Al je vsk soluto koverget vrst tud koverget če je, zkj? D, ker je možc soluto koverget vrst podmožc možc koverget vrst 8 Alterrjoč vrst je vrst, kjer se predzk čleov zmejujejo Če v lterrjoč vrst - - solute vredost čleov pdjo, se prv > > > kovergrjo k, je vrst koverget 8 Nvedte prmer, k kže, d pogoj lm zdoste z kovergeco eskoče vrste Prmer je rmoč vrst 8 Preslkvm cel l rel števl v možce očjo prvmo ukcje Fukcj ƒ prred števlu ϵ D eodvs spremeljvk relo števlo y ƒ ϵ Z Fukcj je pod s decjskm omočjem D, predpsom ƒ zlogo vredost Z Kdr decjskeg omočj ukcje e vjmo poseej, je to jvečj možc D R, kter je predps ƒ še der 8 Kko je lko pod ukcjsk predps? Prmer Fukcjsk predps je lko pod eksplcto, mplcto, prmetrčo, opso, grčo eksplcto,, y mplcto F, y prmetrčo t 8 t t y t, y t mplcto : y t 85 Nrš prmer kostte ukcje, stopčste ukcje y Kostt y 8

16 Fukcj je sod kdr z vsk ϵ D velj: ƒ -ƒ l kdr z vsk ϵ D velj: ƒ- -ƒ Fukcj je vzgor omeje, če ostj z vsk ϵ D: M ƒ vzdol omeje, če ostj z vsk ϵ D: m ƒ 87 Polom - čle, gr Sploš eč polom je Ošje gr pr velk - je odvso od vodleg čle X-, pr kter je eč ek č, predstvljjo čle gr Če je čl le stopje sek os spreme predzk, če je sode stopje p se os le dotke e spreme predzk 88 Pokž, d m eč vsj e rel kore Kompleks kore vedo stopjo v pr Polom tretje stopje m torej tr koree, zmed kter so lko vs rel, l p je ede rele dv kompleks 89 Rcole ukcje - smptote, pol p Sploš eč rcole ukcje je q D R{ cleq} m < ; y Asmptot: 9 m ; y m > ; y kolčk med polomom Ekspoet: ƒ ƒ - D R Z, Zčet vredost: y Logrtemsk: ƒ log ƒ -log

17 D, Z R Nčl: Kote: ƒ s - l ƒ cos - sod Z -, ƒ tg - l ƒ ctg - l 9 Sploš olk rcole ukcje - prmer kke rcole ukcje A y A y A y A A,,A so polom Prmer: 9 Ijektv ukcj ƒ: D R je orljv, torej j prpd verz ukcj ƒ - : Z R ktere zlog vredost je decjsko omočje D ukcje ƒ Iverto ukcjo domo tko, d zmejmo vlogo spremeljvk y N gru p to pome zrcljeje preko premce y 9 Določ verzo ukcjo k ukcj y cos y cos D [,], Z [,] cos y y rccos D [,], Z [,] 9 ƒ Log Lstost: der z >, z > strogo rščjoč, z < strogo pdjoč,

18 čl: pr, povsod zvez 95 Kote ukcje ort le-te Osov kot l trgoometrč ukcj st sus kosus Povez st z ečo s cos s s, Velj tud:, zto st s cos perodč ukcj s perodo PI S cos cos pomočjo ukcj s cos st der ukcj tges kotges: s t, cos cos ctg s Tges je der povsod, rze v točk PI/ kpi, kjer m cos čle, kotges p povsod, rze v točk kpi, kjer m s čle Oe ukcj st perodč z osovo perodo PI Nekj lstost kot ukcj: ukcj s cos st omeje vsej rel os, ju zlog vredost je tervl [-,], ukcj tg ctg p mt zlogo vredost eko možc rel števl ukcj s je l, cos p sod Fukcj tg ctg st oe l s y s cos y cos s y dcjsk zrek z kote ukcje: cos y cos cos y s s y kote ukcje so zveze povsod, kjer so dere Kotm ukcjm verze ukcje, so cklometrče ukcje 9 Cklometrče ukcje so verze kotm ukcjm Pr decj verze ukcje se mormo omejt tk tervl, kjer je kot ukcj strogo mooto, torej jektv Fukcj rkus sus rcs, je omeje tervlu [-/, /] der z relcjo sy, Z [-/, /], D [-,] Je rščjoč, l zvez celotem decjskem omočju slk spodj Fukcj rkus kosus rccos, je omeje tervlu [, ] der z relcjo cosy, Z [, ], D [-,] Je pdjoč zvez celotem decjskem omočju Fukcj rkus tges rctg, je omeje tervlu [-/, /] der z relcjo tgy, Z [-/, /], D R Je pdjoč zvez celot možc R slk 97 Hperolče ukcje

19 Hperolče ukcje so v mrsčem podoe kotm ukcjm Osov perolč e e e e ukcj st perolč sus: s perolč kosus: c Fukcj c s st povez z ečo: c s Točk s koordtm ct,st torej lež perol y Poleg ukcj s c st še perolč tges perolč kotges, k st der s e e tkole: t Vse perolče ukcje so dere zveze z vs rel c e e števl, rze ct, k der z Nekj lstost perolč ukcj: ukcj s je l, vzgor vzdol eomeje strogo rščjoč ukcj c je sod, vzdol omeje, z < strogo pdjoč z > strogo rščjoč ukcj t je l, omeje strogo rščjoč ukcj ct je l, eomeje strogo pdjoč rze v, kjer der Tud z perolče ukcje veljjo podo dcjsk zrek kot z trgoometrče ukcje: c s c s c sc s 98 ƒ c, ƒ ct 99 Nršte s t S t Fukcj ƒ je v točk ξ zvez tko tkrt, kdr je lmt v točk ξ ostj velj: lm ξ ξ

20 Zvezost ukcje v točk: zvezost z dese Prmer - slk ukcj je v točk ξ zvez z dese, če velj lm ξ ξ d s y Decj ekomere zvezost ukcje dem tervlu Fukcj je tervlu [, ], ekomero zvez, če vskemu ε > prpd tk δ >, d je eeč < ε, zpolje z vse tke tervle, z tervl [, ], z ktere je < δ Če je ukcj zvez zprtem tervlu [, ], je tem tervlu ekomero zvez??? 5 Nj ost g z zvez Pokžte, d je g pr zvez ukcj lm lm g g Lmt ostjt, ker st ukcj v zvez lm g lm lm g g vsot ostj, ker ostj vsk lmt poseej Ker lmt v ostj, je tud g v tej točk zvez

21 lm F lm lm F Ker F zrz v zvez F ostj prv tko jegov lmt Iz teg sled, d je t ukcj 7 Kko je z zvezostjo posrede ukcje y yu? u g Če je u zvez v ks yg zvez v guks je kompoztum y y u y g yu zveze v ks 8 Fukcj je zvez odprtem tervlu [,] tkrt, kdr je zvez v vsk točk teg tervl Ker je decjsko omočje polom eko vsem relm števlom lmt polom ostj v vsk točk, je polom zvez ukcj Decjsko omočje rcole ukcje so prv tko vs rel števl, z zjemo tst, kjer m ukcj pol meovlec je Zto v vsk točk, kjer je ukcj der, ostj lmt zrd teg je tud rcol ukcj, z zjemo v pol, zvez ukcj 9 Pokžte, d je ukcj e zvez ukcj e e < ε Vsk,, če je < δ vedo lko jdemo tk δ >, Decj lmte vredost ukcje Nj o ukcj der tervlu,, rze mord v e točk ξ, Prvmo, d ukcj kovergr k vredostm l, ko gre prot ξ, če z vsk ε > ostj tk δ >, d je l < ε, če je le ξ < δ Števlo l je lmt ukcje v točk ξ, kr zpšemo lm l _ l _ l; ξ ξ??? s B Pokžte, d je lm B s B B lm B lm B B, y > v der

22 5 Nštejte lstost zvez ukcj če je ukcj zvez zprtem tervlu [,], je tem tervlu ekomero zvez če je ukcj zvez tervlu [,] je v krjšč tervl rzlčo predzče, potem ostj vsj e točk, kjer je vredost ukcje ukcj, k je zvez zprtem tervlu, je tem tervlu omeje ukcj, k je zvez zprtem tervlu [,], zvzme v ek točk m [, ] svojo tčo spodjo mejo m v ek točk M [, ] svojo tčo zgorjo mejo M ukcj, k je zvez zprtem tervlu [,], tem tervlu zvzme vsko vredost med svojo tčo spodjo mejo m tčo zgorjo mejo M zprt tervl se z zvezo ukcjo preslk v zprt tervl Fukcj je zvez, ker so zveze vse ukcje, k v jej stopjo s, cos,, e s 7 Izrčujte lm s lm s s s lm 8 rct lm rct lm rct 9 Pokžte, d je s lm s lm s s su u u lm lm lm u u u u u s

23 u, u u, u lm s s u lm u u cos Izrčujte lm cos s cos lm lm??? log lm lm Nršte gr ukcje y Nrš gr ukcje y lm, Določte decjsko omočje ukcje Kolko je?

24 D [, {} lm lm lm y tg s 7 Izrčujte lmto lm s s s cos s cos cos lm lm lm s s cos s cos 8 lm lm s5 5cos5 9 Izrčujte levo deso lmto ukcje lm e lm e tg tg, tg e Fukcj ƒ je v točk odvedljv, če ostj lmt derečeg kvocet: lm, k j prvmo tud odvod ukcje ƒ v točk Odvod mer trost, s ktero se vredost ukcje spremj v lž točke Izrčujte s pomočjo decje odvod ukcje y lm lm lm

25 Fukcj ƒ je v točk odvedljv z leve, če ostj lmt derečeg kvocet: lm odvedljv z dese, če ostj lmt: lm Poščte z ukcjo y lm lm lm lm Odvod ukcje ƒ v točk predstvlj smer koecet tgete ukcjo ƒ v točk 5 Dokžte, d je odvedljv ukcj tud zvez Vsk ukcj odvedljv e ostj 7 Odvod orte verze ukcje Iverz ukcj -- je določe z relcjo Če to ečo ekrt odvjmo pšemo y, domo ` y ` ` y y` 8 9 Odvod cklometrč ukcj Izpeljte odvod ukcje y rctg y rcctg rctg cos y tgy tg y rcctg s y ctgy cos y s y Nj o ukcj ƒ odvedljv tervlu,, točk tem tervlu y spremem vredost ukcje ƒ, ko se spreme z Odvod y lko zpšemo kot lm lm y Rzlk med odvodom derečm kvocetom η gre prot, ko Prrstek ukcjske vredost y η je torej pr mj spremem prlžo ek y Očjo pšemo d, zrzu dy d prvmo derecl ukcje Tko se dy odvod z dereclom zrž kot y d

26 Oce ukcjsk vredost s pomočjo derecl d y dy d Všj odvod Določte -t odvod od s Če je ukcj odvedljv ekem tervlu, je je odvod ov ukcj, der tem tervlu, k je lko odvedljv Odvod te ukcje meujemo drug odvod ukcje Če je tud t odvedljv, je jegov odvod tretj odvod ukcje N splošo prvmo: če je --v odvod ukcje odvedljv ukcj, je je odvod -t odvod ukcje l odvod -teg red, ukcj p je -krt odvedljv Z ukcjo, k m odvod poljueg red prvmo, d je eskočokrt odvedljv y s y cos y s y cos y s y s Izpeljte drug odvod z drekto ukcjo Drug odvod posrede ukcje y u, u u domo tko, d prv odvod, torej ukcjo dy dy du u u, odvjmo domo: d du d d y d u u d y du u u du d Če v točk ukcj ršč, mor veljt lm > Z dovolj mje mor t dereč kvocet > Rzlk ukcjske vredost je egtv, če je egtve, poztv, če je poztve To p pome, d ukcjsk vredost o preodu skoz točko ršč v točk levo od je mjš kot, v točk deso od p je večj kot 5 Rollejev zrek Rollejev zrek prv, d m ukcj, k je odvedljv zprtem tervlu [ ] krjšč ek vredost, tervlu,, vsj eo krtčo točko dy du d d u, m v Fermtov zrek Fermtov zrek prv, d če je ukcj odvedljv, je točk c, v kter m lokl ekstrem, krtč točk, torej je c Pogoj z Fermtoveg zrek je potree pogoj z ostoj ekstrem, vedr p zdoste 7 Lgrgeov zrek

27 Lgrgeov zrek prv, d če je odvedljv ukcj kočem tervlu [ ] tem tervlu vsj e točk c, kjer je c,, ostj 8 Ekstrem ukcje določtev s prvm odvodom Fukcj zvzme v krtč točk c lokl ekstrem tko tkrt, kdr odvod skoz točko c spreme predzk Če je ukcj < z < c > z > c, je v točk c lokl mmum, v ortem prmeru p je v točk c lokl mksmum 5 Pokžte, d je odvedljv ukcj [,], z ktero je z vsk [,], kostt To pokžemo s pomočjo Lgrgeoveg zrek c [,] z vsk [,] 5 Pokžte, d se dve ukcj, kter odvod je povsod ek, rzlkujet z dtvo kostto g c g 5 Nvedte, kko ugotovmo prevojo točko orčj Če je ukcj dvkrt odvedljv je v točk c je prevoj, je c se predzk drugeg odvod o preodu skoz točko c spreme Gr ukcje v točk c sek tgeto gru v točk c 5 Al je z y tg, točk orčj zkj? y cos s y cos s cos y Točk je orčj, ker se tud predzk drugeg odvod spreme 5 Al je z y,[, ] točk orčj zkj? y y y Točk je orčj, sj se predzk drugeg odvod o preodu skoz točko spreme 55 LHoptlovo prvlo LHosptlovo prvlo je preprost posledc Cucyeveg zrek je zelo uporo sredstvo z rčuje edoloče zrzov olke,

28 Nj ost ukcj g der odvedljv tervlu, g z vsk, Če v točk, velj g, je lm lm g pr pogoju, g d lmt des ostj cos 5 Izrčujte lm 57 Izrčujte lm l Z uporo LHosptloveg prvl: l l lm lm lm l l l 58 Izrčujte lm,, R ctg s lm lm lm ctg cos cos l lm lm l 59 S pomočjo derecl ocete vredost, 9,9 7,8 7,8,8, S pomočjo derecl ocete vredost, 7 8 8,7 9, 9,,,,9 9 y rctg Določte decjsko omočje zrčujte odvod ukcje Kolko je y? D : [,] D [,]

29 y y y lll Določte y decjsko omočje y ll l l > > e D y y y e, Določte y l e e l l e l s y Določte y s s l y e y e s l cos l s l s s cos l 5 Izrčujte odvod ukcje y tg l tg tg tg y l tg cos tg l tg cos Določte ekstrem ukcje y l y l l l e 7 Določte ekstrem ukcje y e,, e e y e 8 Z kolko se spreme plošč krožeg zsek R cm, α, če se spreme rdj z cm

30 l α R m R m m R α R α S S R m S S R S R S R,,5 S 5 % S 5 spreme kot z - α S α 9 V kter točk ukcje y [,] je sekt vzpored tget? V, ker je tu y, kr pome, d je tm prevoj Z prevoj je zčlo, d gr sek tget sekt vzpored st, ker sovpdt rctg 7 Izrčujte lm l rctg lm lm lm lm lm l 7 Izrčujte lm e lm lm lm lm e e e e 7 Izrčujte lm e lm e lm lm lm e e e 7 Izrčujte lm l t l l t lm l lm t lm lm t t t t t t 7 Decj lokleg mksmum lokleg mmum Fukcj m v točk c lokl mksmum, če ostj tko števlo δ >, d je c z vsk c δ, c δ Če je <c z vsk c δ, c δ, rze z c, je v točk c strog mksmum ukcje

31 Kdr ostj števlo δ >, z ktereg je c z vsk c δ, c δ, m ukcj v točk c lokl mksmum Če je >c z vsk c δ, c δ, rze z c, je v točk strog mmum ukcje 75 Decj edoločeeg tegrl Fukcjo F, ktere odvod je ek, meujemo edoloče tegrl ukcje pšemo F d Kdr edoloče tegrl ukcje ostj, to e sm ukcj če je F tegrl ukcje C polju kostt, je tud FC tegrl ste ukcje, sj mt ukcj F FC st odvod 7 Pojem določeeg tegrl Z določem tegrlom lko zrčumo ploščo lk pod krvuljo, plošče, volume vrte 77 Decj določeeg tegrl Določe tegrl je lmt tegrlske vsote lm ξ K S K δ k d 78 Pogoj z tegrlost ukcj Fukcj je tegrl tervlu [,], če z vsk ε > ostj tk deltev tervl D, d je S s < ε, če je ukcj tegrl tervlu [,], očto velj D D m d M 79 Itegrlost ukcj Ktere ukcje so tegrle? N tervlu [,] so tegrle vse tem tervlu mootoe ukcje, ter vse ukcje, k so tem tervlu [,] zveze, l odsekom zveze 8 Lstost določeeg tegrl d d c d d c d < c < Povpreč vredost tegrle ukcje tervlu [,] je števlo P d P je med tčo spodjo mejo m tčo zgorjo mejo M ukcje, torej m P M Povprečo vredost ukcje s lko predstvljmo kot všo tsteg prvokotk d tervlom [,], k m eko ploščo kot lk, k g d tervlom [,] določ krvulj y 8 Izrek o povpreč vredost tegrl Če je zvez tervlu [,], ostj vsj e točk c [, ], kjer je c d P 8 Zkj velj oce d d?

32 Če upoštevmo, d z vsk velj, sled eposredo z prejšje lstost, d je d d d, to p je res tko tkrt, kdr je d d 8 Pokžte, d je določe tegrl eolč zvez ukcj zgorje meje Če sprememo vredost eodvse spremeljvke z, se vredost odvse spremeljvke y F spreme z dt t dt t dt t F F F Po zreku o povpreč vredost ostj tko števlo Θ ξ med, d je dt t Θ Ker je zvez ukcj, je [,] omeje, zto je rzlk lm lm Θ F 8 Pokžte, d je določe tegrl odvedljv ukcj zgorje meje dt t d d F Ečo lko zpšemo kot F F Θ Ko gre prot, kovergr Θ, zto je lm F F F 85 Kj je vredost odvod določeeg tegrl z zgorjo mejo? F Vredost, k jo ukcj zvzem v zgorj mej 8 Zvez med določem edoločem tegrlom F C C F C dt t F Zto je z : F F dt t F F C F dt t 87 Uved ove spremeljvke v edoloče tegrl dt t d t dt t t d 88 Uved ove spremeljvke v določe tegrl

33 d α β β α t t dt 89 Itegrcj po del Izrčujte e cos d,,> 9 Itegrl rcol ukcj č reševj Če je stopj v števcu ek l večj od stopje v meovlcu, potem celote števe celote meovlec med so delmo Imeovlec rzcepmo kr se d Če e gre drugče, prcle ulomke Itegrl rzdelmo več delov, vskeg rčumo poseej z zm metodm ov spremeljvk, per prtes d 9 Izrčujte d l l rctg 9 Izrčujte d 9 Izrčujte d 9 Izrčujte d 95 Izrčujte kd 9 Izrčujte d d rcs 97 Opšte č reševj tegrlov olke R s, cos d Itegrle, kjer je R rcol ukcj spremeljvk s cos, lko z uvedo ove spremeljvke t tg/ prevedemo v tegrl rcole ukcje, sj se s, cos d zržjo kot rcole ukcje s tg/ t tg t s t t cos t dt d t d 98 Izrčujte s cos

34 d s cos tg l 5 tg 5 5 d 99 Izrčujte 5 cos Izrčujte s s 5d s s 5d cos cos8 d s s 8 Potreuješ: s s y cos y cos y Izrčujte cos d cos cos d cos d d cos cos Izrčujte s d d d cos d cos d e Izrčujte e d e e d e l e e t e, l t, d dt / t 8 8 d s s Posploše tegrl Če ostj lmt tegrl I ε zgorj t, ko ε, j prvmo posploše l eprv ε ε tegrl ukcje tervlu [,] pšemo d lm I ε lm d Če m pol v točk je drugod,] zvez, dermo podoo: d lm I ε lm d ε ε ε ε če t lmt ostj Kdr m pol v kk otrj točk c [, ], tervl rzdelmo dv podtervl [,c] [c,] ter poščemo lmt: d lm cε d lm ε η c η d d 5 Al kovergr tegrl? A B Rešmo s pomočjo stvk C l Erctg kost, Ddskrm, D d 8 l Izrčujte d Itegrl kovergr, sj smo šl jegovo lmto 8

35 l d t l, dt l tdt C d 7 Izrčujte rctgd rctgd 5rctg u rctg, dv d per prtes 8 Al tegrl e l d kovergr l dvergr? Dvergr rezultt določeeg tegrl je eskočo 9 Plošč zsek zpeljte ormulo Plošč krvočrteg trkotk, omejeeg s poltrkom α β s krvuljo, do v polr koordt z zvezo ukcjo r r Nj o α < < < < < β Plošč posmezeg krožeg zsek je S r δ, plošč celeg lk p S r δ Ko gredo rzmk med dellm točkm prot, p prot eskočo, tegrlske vsote kovergrjo prot določeemu tegrlu, stopčst lk p se čedlje olj β prleg krvočrtemu trkotku V lmt je: S r d Derecl plošče v krtezč, prmetrč polr olk Krtezč: ds d Polr: ds r d Prmetrč: ds y y dt, t, y y t Loč dolž zpeljv Nj o zvezo odvedljv ukcj tervlu [,], gr je krvulj d tem tervlom Nj o deltev tervl T, točk krvulj, k lež d dello točko Iščemo dolžo lomljee dljce s, k povezuje vse točke T krvulj Rzdlj med dvem zporedm točkm je s Po Lgrgeovemu zreku lko zpšemo ξ ξ δ, s s ξ δ Celot dolž lok je s y d α Izrčujte dolžo krvulje y l z do e

36 y d e Izrčujte dolžo lok cklode: t s t; y cos t s y cos t s 8 t Prostor rotcjskeg teles V d 5 Površ rotcjskeg teles V d y y d yds Določte dolžo srčce: cos t cos t, y s t s t s y t cos t s 7 Cklod t s t; y cost j se zvrt okol os Izrčujte površo rotcjske ploskve

Integrali odvisni od parametra Naj bo f : D = [a; b] [c; d]! R integrabilna na [a; b]. Deniramo funkcijo F : [c; d]! R z Z b F (y) = f (x; y) dx in im

Integrali odvisni od parametra Naj bo f : D = [a; b] [c; d]! R integrabilna na [a; b]. Deniramo funkcijo F : [c; d]! R z Z b F (y) = f (x; y) dx in im Integrli odvisni od prmetr Nj o f : D = [; ] [c; d]! R integriln n [; ]. Denirmo funkcijo F : [c; d]! R z F () = f (; ) d in imenujemo F integrl odvisen od prmetr. Izreki: Ce je f zvezn n D, je F zvezn

Prikaži več

Matematika 1 Rešitve 9. sklopa nalog Nedoločeni integral (4) Izračunaj integrale trigonometričnih funkcij: 1 (a) cos x dx, 1 (b) sin 2 x + 2 cos

Matematika 1 Rešitve 9. sklopa nalog Nedoločeni integral (4) Izračunaj integrale trigonometričnih funkcij: 1 (a) cos x dx, 1 (b) sin 2 x + 2 cos Mtemtik Rešitve 9. sklop log Nedoločei itegrl (4) Izrčuj itegrle trigoometričih fukcij: 5 + 4 cos, si + cos, cos (c) + si. Rešitev: Pri itegrlih tip R(cos, si ), kjer je R rciol fukcij, si pomgmo z uiverzlo

Prikaži več

DN4(eks7).dvi

DN4(eks7).dvi DN#4 lnsk DN#7) - mrec 09) B Potence s celimi eksponenti Potenc je izrz oblike n, kjer je poljubno število R), n p poljubno nrvno li celo število n N li n Z). Število imenujemo osnov, n je stopnj li eksponent.

Prikaži več

Matematika Uporaba integrala (1) Izračunaj ploščine likov pod grafi danih funkcij: (a) f(x) = x 2 na [0, 2], (b) f(x) = e x na [0, 1], (c) f(x) = x si

Matematika Uporaba integrala (1) Izračunaj ploščine likov pod grafi danih funkcij: (a) f(x) = x 2 na [0, 2], (b) f(x) = e x na [0, 1], (c) f(x) = x si Mtemtik Uporb integrl () Izrčunj ploščine likov pod grfi dnih funkcij: () f() n [ ] (b) f() e n [ ] (c) f() sin n [ π]. Rešitev: Nj bo f zvezn pozitivn funkcij n intervlu [ b]. Ploščin lik ki leži pod

Prikaži več

Četrta vaja iz matematike 1 Andrej Perne Ljubljana, 2006/07 zaporedja Zaporedje je predpis, ki vsakemu n N priredi a n R. Monotonost zaporedij: Zapore

Četrta vaja iz matematike 1 Andrej Perne Ljubljana, 2006/07 zaporedja Zaporedje je predpis, ki vsakemu n N priredi a n R. Monotonost zaporedij: Zapore Četrta vaja iz matematike Adrej Pere Ljubljaa, 2006/07 zaporedja Zaporedje je predpis, ki vsakemu N priredi R. Mootoost zaporedij: Zaporedje { } je araščajoče, če je za vsak. Zaporedje { } je strogo araščajoče,

Prikaži več

KOTNE FUNKCIJE Kotne funkcije uporabljamo le za pravokotni trikotnik! Sinus kota α je enak razmerju dolžin kotu nasprotne katete in hipotenuze. sin α

KOTNE FUNKCIJE Kotne funkcije uporabljamo le za pravokotni trikotnik! Sinus kota α je enak razmerju dolžin kotu nasprotne katete in hipotenuze. sin α KOTNE FUNKCIJE Kotne funkije uporljmo le z prvokotni trikotnik! Sinus kot α je enk rzmerju dolžin kotu nsprotne ktete in hipotenuze. sin α = Kosinus kot α je enk rzmerju dolžin kotu priležne ktete in hipotenuze.

Prikaži več

Izpitna vprašanja pri numeričnih metodah–UNI- 2006/07

Izpitna vprašanja pri numeričnih metodah–UNI- 2006/07 Izpt vprš pr umerčh metodh UNI- 006/07 Poste z več trem stvk čemu e v mtlbu mee sled kluč besed l zk? Prkžte krtek prmer hove uporbe: - * * / / ; [] \ ~ bs s t th brek cel chol clss clc cler cler ll close

Prikaži več

Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol. l. 2016/17 Vaje iz MATEMATIKE 9. Integral Določeni integral: Določeni integral: Naj bo f : [a, b] R funkcija. Int

Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol. l. 2016/17 Vaje iz MATEMATIKE 9. Integral Določeni integral: Določeni integral: Naj bo f : [a, b] R funkcija. Int Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol. l. 6/7 Vje iz MATEMATIKE 9. Integrl Določeni integrl: Določeni integrl: Nj bo f : [, b] R funkcij. Intervl [, b] rzdelimo n n podintervlov z delilnimi točkmi: = x

Prikaži več

MATEMATIKA – IZPITNA POLA 1 – OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN

MATEMATIKA – IZPITNA POLA 1 – OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN Državi izpiti ceter *M840* Osova i višja rave MATEMATIKA JESENSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Poedeljek, 7. avgust 08 SPLOŠNA MATURA Državi izpiti ceter Vse pravice pridržae. M8-40-- IZPITNA POLA

Prikaži več

Microsoft Word - Diploma_matematika33-NOVA!!![1]

Microsoft Word - Diploma_matematika33-NOVA!!![1] UNIVERZ V RIBRU FUE Z NRVSVJE IN EI elek z mtemtiko i rčulištvo iplomsko elo NEERE PSEBNE VRSE RI etoric: oc r j Fošer itk: rt Butole rior, UNIVERZ V RIBRU FUE Z NRVSVJE IN EI IZJV Popis rt Butole, roje

Prikaži več

Osnove matematicne analize 2018/19

Osnove matematicne analize  2018/19 Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko

Prikaži več

Mladi za napredek Maribora srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 2015

Mladi za napredek Maribora srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 2015 Mladi za napredek Maribora 015 3. srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 015 Kazalo 1. Povzetek...3. Uvod...4 3. Spirala 1...5 4. Spirala...6 5. Spirala 3...8 6. Pitagorejsko drevo...10

Prikaži več

Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t

Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t 0.5 1.5 2.0 t a.) Nari²ite tri grafe: graf (klasi ne)

Prikaži več

O EKSPONENTNI FUNKCIJI Martin Raič Jesen 2013

O EKSPONENTNI FUNKCIJI Martin Raič Jesen 2013 O EKSPONENTNI FUNKCIJI Mari Raič Jese 203 M. RAIČ: O EKSPONENTNI FUNKCIJI Ekspoea fukcija z osovo a > 0 je defiiraa ko fukcija, ki x preslika v a x. Ta fukcija je pomembe sesavi del začeega ečaja aalize.

Prikaži več

Poštnin«plačana» HalenisKi list rotovhh GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV NOVO L e t o III. Štev. 51. MESTO, POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 M N TEDN

Poštnin«plačana» HalenisKi list rotovhh GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV NOVO L e t o III. Štev. 51. MESTO, POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 M N TEDN Pš HK hh GLASLO OSOBODLNE FRONTE DOLENJSKH OKRAJE L Š 5 MESTO POSAMEZNA ŠTELKA 8 M N TEDNK Z A POLTČNA GOSPODARSKA N KULTURNA PRAŠANJA ČETRTLETNA 9 c 9 5 2 NAROČNNA 00 D N ZHAJA SAK PK' š N š P šh hh h

Prikaži več

C:/Users/Marko.PEF010003/Dropbox/Matematicna analiza/MatematicnaAnaliza.dvi

C:/Users/Marko.PEF010003/Dropbox/Matematicna analiza/MatematicnaAnaliza.dvi Mrko Slpr Zpiski predvnj iz mtemtične nlize Ljubljn, Junij Nslov: Zpiski predvnj iz mtemtične nlize Avtor: Mrko Slpr. izdj Dostopno n spletnem nslovu hrst.pef.uni-lj.si/~slprm CIP - Kttloški zpis o publikciji

Prikaži več

24. državno prvenstvo iz gradbene mehanike za 3. letnike 16. maj naloga Med dve enakostranični prizmi s stranico a postavimo valj s polmerom r

24. državno prvenstvo iz gradbene mehanike za 3. letnike 16. maj naloga Med dve enakostranični prizmi s stranico a postavimo valj s polmerom r 24. držvno prvenstvo iz grdbene menie z 3. letnie 16. mj 2018 1. nlog Med dve enostrnični prizmi s strnico postvimo vlj s polmerom r, ot je prizno n slii. Tež prizm je G = 10 N, tež vlj p V = 14 N. Koeficient

Prikaži več

6.6 Simetrični problem lastnih vrednosti Če je A = A T, potem so lastne vrednosti realne, matrika pa se da diagonalizirati. Schurova forma za simetrič

6.6 Simetrični problem lastnih vrednosti Če je A = A T, potem so lastne vrednosti realne, matrika pa se da diagonalizirati. Schurova forma za simetrič 6.6 Simetriči problem lastih vredosti Če je A = A T, potem so laste vredosti reale, matrika pa se da diagoalizirati. Schurova forma za simetričo matriko je diagoala matrika. Laste vredosti ozačimo tako,

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Integral rešujemo nalogo: Dana je funkcija f. Najdimo funkcijo F, katere odvod je enak f. Če je F ()=f() pravimo, da je F() primitivna funkcija za funkcijo f(). Primeri: f ( ) = cos f ( ) = sin f () =

Prikaži več

Microsoft PowerPoint _SPO-UPES_05_Racunovodsko-financna_funkcija.ppt

Microsoft PowerPoint _SPO-UPES_05_Racunovodsko-financna_funkcija.ppt Staska za poslovo odločaje SPO v račuovodsko-fiači fukciji prof. dr. Lea Bregar 7. predavaje Vsebia. Staska i fiačo-račuovodska fukcija. 2. Fiace: borza staska i borzi ideksi. 3. Račuovodstvo i staska.

Prikaži več

FORMULE 1. Pravokotni koordinatni sistem v ravnini, linearna funkcija 2 2 Razdalja dveh točk v ravnini: d( A, B) ( x2 x1) ( y2 y1) y2 y1 Linearna funk

FORMULE 1. Pravokotni koordinatni sistem v ravnini, linearna funkcija 2 2 Razdalja dveh točk v ravnini: d( A, B) ( x2 x1) ( y2 y1) y2 y1 Linearna funk FORMULE. Pravokoti koordiati sistem v ravii, lieara fukcija Razdalja dveh točk v ravii: d( A, B) ( ) ( ) Lieara fukcija: f ( ) k Smeri koeficiet: k k k Nakloski kot premice: k ta Kot med premicama: ta

Prikaži več

DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi

DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. prij. matič na številka firma / ime upnika glavnica obresti stroški skupaj prij ava

Prikaži več

resitve.dvi

resitve.dvi FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 3. februar Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja. Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer

Prikaži več

SPECIJALNA BOLNICA ZA MEDICINSKU REHABILITACIJU KRAPINSKE TOPLICE Ured za centralno naručivanje Tel. (049)

SPECIJALNA BOLNICA ZA MEDICINSKU REHABILITACIJU KRAPINSKE TOPLICE Ured za centralno naručivanje Tel. (049) PA BR 147884430 Hum Na Sutli 13.05.2019 0830 BO JO 147858624 Hum na Sutli 29.05.2019 0815 JU BO 147474917 Pregrada 09.07.2019 0800 DL MA 148427658 Sv Križ Začretje 09.07.2019 0745 ST ŠT 148037359 K.oplice

Prikaži več

Vrste

Vrste Matematika 1 17. - 24. november 2009 Funkcija, ki ni algebraična, se imenuje transcendentna funkcija. Podrobneje si bomo ogledali naslednje transcendentne funkcije: eksponentno, logaritemsko, kotne, ciklometrične,

Prikaži več

Poslovilno predavanje

Poslovilno predavanje Poslovilno predavanje Matematične teme z didaktiko Marko Razpet, Pedagoška fakulteta Ljubljana, 20. november 2014 1 / 32 Naše skupne ure Matematične tehnologije 2011/12 Funkcije več spremenljivk 2011/12

Prikaži več

ANALITIČNA GEOMETRIJA V RAVNINI

ANALITIČNA GEOMETRIJA V RAVNINI 3. Analitična geometrija v ravnini Osnovna ideja analitične geometrije je v tem, da vaskemu geometrijskemu objektu (točki, premici,...) pridružimo števila oz koordinate, ki ta objekt popolnoma popisujejo.

Prikaži več

resitve.dvi

resitve.dvi FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika Pisni izpit. junij 22 Ime in priimek Vpisna st Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer so

Prikaži več

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-avgust-17.dvi

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-avgust-17.dvi Vpisna številka Priimek, ime Smer: K KT WA Izpit pri predmetu MATEMATIKA I Računski del Ugasni in odstrani mobilni telefon. Uporaba knjig in zapiskov ni dovoljena. Dovoljeni pripomočki so: kemični svinčnik,

Prikaži več

Poglavje 6 Krivulje v ravnini 6.1 Risanje krivulj Krivulja v ravnini je zvezna preslikava ϕ : [α, β] R 2, ki vsaki točki t [α, β] priredi neko točko (

Poglavje 6 Krivulje v ravnini 6.1 Risanje krivulj Krivulja v ravnini je zvezna preslikava ϕ : [α, β] R 2, ki vsaki točki t [α, β] priredi neko točko ( Poglvje 6 Krivulje v rvnini 6.1 Risnje krivulj Krivulj v rvnini je zvezn preslikv ϕ : [α, β] R 2, ki vski točki t [α, β] priredi neko točko (x(t), y(t)) R 2. y (x(),y()) (x(b),y(b)) x Slik 6.1: Krivulj

Prikaži več

Matematika II (UNI) Izpit (23. avgust 2011) RE ITVE Naloga 1 (20 to k) Vektorja a = (0, 1, 1) in b = (1, 0, 1) oklepata trikotnik v prostoru. Izra una

Matematika II (UNI) Izpit (23. avgust 2011) RE ITVE Naloga 1 (20 to k) Vektorja a = (0, 1, 1) in b = (1, 0, 1) oklepata trikotnik v prostoru. Izra una Matematika II (UNI) Izpit (. avgust 11) RE ITVE Naloga 1 ( to k) Vektorja a = (, 1, 1) in b = (1,, 1) oklepata trikotnik v prostoru. Izra unajte: kot med vektorjema a in b, pravokotno projekcijo vektorja

Prikaži več

Vektorji - naloge za test Naloga 1 Ali so točke A(1, 2, 3), B(0, 3, 7), C(3, 5, 11) b) A(0, 3, 5), B(1, 2, 2), C(3, 0, 4) kolinearne? Naloga 2 Ali toč

Vektorji - naloge za test Naloga 1 Ali so točke A(1, 2, 3), B(0, 3, 7), C(3, 5, 11) b) A(0, 3, 5), B(1, 2, 2), C(3, 0, 4) kolinearne? Naloga 2 Ali toč Vektorji - naloge za test Naloga 1 li so točke (1, 2, 3), (0, 3, 7), C(3, 5, 11) b) (0, 3, 5), (1, 2, 2), C(3, 0, 4) kolinearne? Naloga 2 li točke a) (6, 0, 2), (2, 0, 4), C(6, 6, 1) in D(2, 6, 3), b)

Prikaži več

Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5. februar 2018 Navodila Pazljivo preberite

Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5. februar 2018 Navodila Pazljivo preberite Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5 februar 018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Nalog je

Prikaži več

Naloge iz kolokvijev Analize 1 (z rešitvami) E-UNI, GING, TK-UNI FERI dr. Iztok Peterin Maribor 2009 V tej datoteki so zbrane naloge iz kolokvijev za

Naloge iz kolokvijev Analize 1 (z rešitvami) E-UNI, GING, TK-UNI FERI dr. Iztok Peterin Maribor 2009 V tej datoteki so zbrane naloge iz kolokvijev za Naloge iz kolokvijev Analize (z rešitvami) E-UNI, GING, TK-UNI FERI dr. Iztok Peterin Maribor 2009 V tej datoteki so zbrane naloge iz kolokvijev za predmet Analiza na smereh E-UNI, GING in TK-UNI na Fakulteti

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Večfators razsovaln načrt Unverza v Lublan, lozofsa faulteta, Oddele za pshologo Štud prve stopne Pshologa. semester, predmet Statstčno zalučevane Izr. prof. dr. na Podlese Načrt predavana ators razsovaln

Prikaži več

Microsoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij.docx

Microsoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij.docx 9. vaja: RAČUN EJNE NOSILNOSTI AB PLOŠČ PO ETODI PORUŠNIH LINIJ 1. ZASNOVA S pomočjo analize plošč po metodi porušnih linij bomo določili mejno obtežbo plošče, za katero poznamo geometrijo, robne pogoje

Prikaži več

Organizacija, letnik 43 Razprave številka 4, julij-avgust 2010 Vpliv pro jekt ne zre lo sti or ga ni za ci je na us pe šnost pri pra ve evrop skih pro

Organizacija, letnik 43 Razprave številka 4, julij-avgust 2010 Vpliv pro jekt ne zre lo sti or ga ni za ci je na us pe šnost pri pra ve evrop skih pro Vpliv pro jekt e zre lo sti or ga i za ci je a us pe šost pri pra ve evrop skih pro jek tov Mar ja Kraj ik 1, Mir ko Mar kič 2 1 Ku rir ska pot 2c, Slo ve ski Ja vor ik, 4270 Je se i ce, marjakrajik@yahoo.com

Prikaži več

Kazalo 1 DVOMESTNE RELACIJE Operacije z dvomestnimi relacijami Predstavitev relacij

Kazalo 1 DVOMESTNE RELACIJE Operacije z dvomestnimi relacijami Predstavitev relacij Kazalo 1 DVOMESTNE RELACIJE 1 1.1 Operacije z dvomestnimi relacijami...................... 2 1.2 Predstavitev relacij............................... 3 1.3 Lastnosti relacij na dani množici (R X X)................

Prikaži več

Microsoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij_17-18

Microsoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij_17-18 9. vaja: RAČUN EJNE NOSILNOSTI AB PLOŠČ PO ETODI PORUŠNIH LINIJ S pomočjo analize plošč po metodi porušnih linij določite mejno obtežbo plošče, za katero poznate geometrijo, robne pogoje ter razporeditev

Prikaži več

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-junij-17.dvi

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-junij-17.dvi Vpisna številka Priimek, ime Smer: K KT WA Izpit pri predmetu MATEMATIKA I Računski del Ugasni in odstrani mobilni telefon. Uporaba knjig in zapiskov ni dovoljena. Dovoljeni pripomočki so: kemični svinčnik,

Prikaži več

Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y

Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y 2 ). Rešitev: Diferencialna enačba ima ločljive spremenljivke,

Prikaži več

ZveznostFunkcij11.dvi

ZveznostFunkcij11.dvi II. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ. Preslikave med množicami Funkcija ali preslikava med dvema množicama A in B je predpis f, ki vsakemu elementu x množice A priredi natanko določen element y množice B. Važno

Prikaži več

P182C10111

P182C10111 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P18C10111* JESENSKI IZPITNI ROK MATEMATIKA Izpitna pola Ponedeljek, 7. avgust 018 / 10 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno

Prikaži več

Osme vaje

Osme vaje Ekonometrja 1 Osme vaje: Vplv lnearnh transformacj spremenljvk na ocene parametrov regresjske funkcje. Napovedovanje povprečne n posamčne vrednost odvsne spremenljvke. Na osmh vajah bomo nadaljeval s proučevanjem

Prikaži več

Namesto (x,y)R uporabljamo xRy

Namesto (x,y)R uporabljamo xRy RELACIJE Namesto (x,y) R uporabljamo xry Def.: Naj bo R AxA D R = { x; y A: xry } je domena ali definicijsko obmocje relacije R Z R = { y; x A: xry } je zaloga vrednosti relacije R Za zgled od zadnjič:

Prikaži več

Ponovitev prejšnjega predavanja Množico vseh možnih izidov poskusa, ki ustreza celotemu vzorčnemu prostoru S imenujemo populacija X. Izbrano podmnožic

Ponovitev prejšnjega predavanja Množico vseh možnih izidov poskusa, ki ustreza celotemu vzorčnemu prostoru S imenujemo populacija X. Izbrano podmnožic oovtev prejšjega predavaja Možco vseh možh zdov posusa, ustreza celotemu vzorčemu prostoru meujemo populacja. Izbrao podmožco zdov z populacje meujemo vzorec: V,, K, ) ( V prmeru, o so posameze aljuče

Prikaži več

Vaje: Matrike 1. Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N 0 1 n ; n N Pokaži, da je množica x 0 y 0 x

Vaje: Matrike 1. Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N 0 1 n ; n N Pokaži, da je množica x 0 y 0 x Vaje: Matrike 1 Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N n 1 1 0 1 ; n N 0 2 Pokaži, da je množica x 0 y 0 x y x + z ; x, y, z R y x z x vektorski podprostor v prostoru matrik

Prikaži več

POPOLNI KVADER

POPOLNI KVADER List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 031-662 Letnik 18 (1990/1991) Številka 3 Strani 134 139 Edvard Kramar: POPOLNI KVADER Ključne besede: matematika, geometrija, kvader,

Prikaži več

Vsebinska struktura predmetnih izpitnih katalogov za splošno maturo

Vsebinska struktura predmetnih izpitnih katalogov za splošno maturo Ljubljaa 09 MATEMATIKA Predmeti izpiti katalog za splošo maturo Predmeti izpiti katalog se uporablja od spomladaskega izpitega roka 0, dokler i določe ovi Veljavost kataloga za leto, v katerem bo kadidat

Prikaži več

FGG13

FGG13 10.8 Metoda zveznega nadaljevanja To je metoda za reševanje nelinearne enačbe f(x) = 0. Če je težko poiskati začetni približek (še posebno pri nelinearnih sistemih), si lahko pomagamo z uvedbo dodatnega

Prikaži več

PGD-Trboje _ -1. Story

PGD-Trboje _ -1. Story 11,85 50 1,35 40 2,70 40 3,10 40 2,50 50 10 30 10 1,35 10 20 10 2,70 10 20 10 3,10 10 20 10 2,50 10 30 10 6,80 30 1,20 30 2,20 30 2,20 30 5,30 30 2,20 30 2,20 30 ET, Ø150, l=1,00m, 2% 7,50 50 3,95 50 2,05

Prikaži več

resitve.dvi

resitve.dvi FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pini izpit 2. januar 22 Ime in priimek: Vpina št: Navodila Pazljivo preberite beedilo naloge, preden e lotite reševanja. Veljale bodo amo rešitve na papirju, kjer

Prikaži več

Informativni test

Informativni test 9. Z-trasformacia Uvod Z-trasformacia: Ivera Z-trasformacia x[ ] X = (9..) = = π d (9..) [ ] X ( ) x Osova pravila: Premik: Kovolucia: x [ ] X( ) m [ ] x m X [ ]* [ ] = [ ] [ ] x y x i y i i= [ ]* [ ]

Prikaži več

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni RAM stroj Nataša Naglič 4. junij 2009 1 RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni trak, pomnilnik ter program. Bralni trak- zaporedje

Prikaži več

1. izbirni test za MMO 2018 Ljubljana, 16. december Naj bo n naravno število. Na mizi imamo n 2 okraskov n različnih barv in ni nujno, da imam

1. izbirni test za MMO 2018 Ljubljana, 16. december Naj bo n naravno število. Na mizi imamo n 2 okraskov n različnih barv in ni nujno, da imam 1. izbirni test za MMO 018 Ljubljana, 16. december 017 1. Naj bo n naravno število. Na mizi imamo n okraskov n različnih barv in ni nujno, da imamo enako število okraskov vsake barve. Dokaži, da se okraske

Prikaži več

Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov

Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava 4 2005 Svoboda izražanja Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov

Prikaži več

Matematika 2

Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 23. april 2014 Soda in liha Fourierjeva vrsta Opomba Pri razvoju sode periodične funkcije f v Fourierjevo vrsto v razvoju nastopajo

Prikaži več

resitve.dvi

resitve.dvi FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika 2. kolokvij. december 2 Ime in priimek: Vpisna st: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer

Prikaži več

MAGIČNI KVADRATI DIMENZIJE 4n+2

MAGIČNI KVADRATI DIMENZIJE 4n+2 List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 18 (1990/1991) Številka 6 Strani 322 327 Borut Zalar: MAGIČNI KVADRATI DIMENZIJE 4n + 2 Ključne besede: matematika, aritmetika,

Prikaži več

1. Kako opišemo povezano in pogojno verjetnost dogodkov A in B? Kdaj sta dogodka A in B statistično povezana in kdaj neodvisna? Kaj je popolna verjetn

1. Kako opišemo povezano in pogojno verjetnost dogodkov A in B? Kdaj sta dogodka A in B statistično povezana in kdaj neodvisna? Kaj je popolna verjetn . Kako opšemo povezao pogoo veretost dogodkov A B? Kda sta dogodka A B statstčo povezaa kda eodvsa? Ka e popola veretost dogodka B? Ka opsue Baesov teorem? Navedte prmer uporabe Baesovega teorema. * Povezaa

Prikaži več

LaTeX slides

LaTeX slides Linearni in nelinearni modeli Milena Kovač 22. december 2006 Biometrija 2006/2007 1 Linearni, pogojno linearni in nelinearni modeli Kriteriji za razdelitev: prvi parcialni odvodi po parametrih Linearni

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SLUČAJNE SPREMENLJIVKE Povezave med verjetnostjo P, porazdelitveno funcijo F in gostoto porazdelitve p. P F (x) =P( x) P(a b)=f (b)-f (a) F p Slučajna spremenljiva ima gostoto p. Kašno gostoto ima Y=+l?

Prikaži več

Zgledi:

Zgledi: a) za funkcijo f(x)= 1/3x 1 izračunaj ničlo, zapiši začetno vrednost in nariši graf (x=3, začetna vrednost: f(0)= 1, graf seka abscisno os v točki (3,0), ordinatno os pa v točki (0, 1)) b) nariši graf

Prikaži več

Microsoft Word - SERUGA-SUZANA.doc

Microsoft Word - SERUGA-SUZANA.doc UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA METOD PRIME IN AHP PRI IZBIRI VZAJEMNEGA SKLADA A comparson of PRIME method and AHP method consderng choce of mutual fund

Prikaži več

Svet elektronika 195.indd

Svet elektronika 195.indd LCD ti mer z iz re dno niz ko po ra bo in zu na njim pro že njem Avtor: Ju re Mi keln E-pošta: stik@svet-el.si Bral ci na še re vi je se ver jet no spom ni jo na ših ti mer jev. Spr va smo na re di li

Prikaži več

Microsoft Word - NABOR MERILNE OPREME doc

Microsoft Word - NABOR MERILNE OPREME doc organizacijski predpis Na podlagi 5. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava

Prikaži več

PREDMETNIK : S P L O Š N A G I M N A Z I J A

PREDMETNIK : S P L O Š N A     G I M N A Z I J A P R E D M E T N K S P L Š N E G M N A Z J E Razreda: 4. a in 4. b Predmet 1. 2. 3. 4. Skupno Maturitetni Tedensko število ur število ur standard bvezni predmeti Slovenščina SL 4 4+0,5* 4 4+1 560+52 560

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation RAK: P-II//9 NUMERIČNI MODE esatno reševanje: reševanje dierencialni enačb aprosimativno reševanje: metoda ončni razli (MKR) inite dierence metod (FDM) metoda ončni elementov (MKE) inite element metod

Prikaži več

POMEN IN PROBLEMI RAZDELITVE DOHODKA

POMEN IN PROBLEMI RAZDELITVE DOHODKA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O MARTIN ROMIH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O POMEN IN PROBLEMI RAZDELITVE DOHODKA Ljubljana, avgust

Prikaži več

Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 31. avgust 2018 Navodila Pazljivo preberite

Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 31. avgust 2018 Navodila Pazljivo preberite Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 31 avgust 018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Za pozitiven

Prikaži več

[ifra kandidata: Dr `avni izpi t ni ce nte r * * K E M I J A Izpitna pola 2 3. september 1999 / 90 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomo~k

[ifra kandidata: Dr `avni izpi t ni ce nte r * * K E M I J A Izpitna pola 2 3. september 1999 / 90 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomo~k [ifr kndidt: Dr `vni izpi t ni ce nte r *99243112* K E M I J A Izpitn pol 2 3. septemer 1999 / 90 minut Dovoljeno dodtno grdivo in pripomo~ki: kndidt prinese s seoj nlivno pero li kemi~ni svin~nik, svin~nik

Prikaži več

RAGNO cenik keramičnih ploščic

RAGNO cenik keramičnih ploščic LAND 209389 2000002956426 LAND IVORY 20x50 R4CY 1,4 m 2 13,40 209570 2000002957591 LAND SAND 20x50 R4CZ 1,4 m 2 13,40 209571 2000002957607 LAND RED 20x50 R4DA 1,4 m 2 13,40 209291 2000002955733 LAND WHITE

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Delo diplomskega projekta AKTUARSKI PRISTOP K ODPLAČEVANJU KREDITOV Avgust, 2017 Tina Cvitanič

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Delo diplomskega projekta AKTUARSKI PRISTOP K ODPLAČEVANJU KREDITOV Avgust, 2017 Tina Cvitanič UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Delo dplomskega projekta AKTUARSKI PRISTOP K ODPLAČEVANJU KREDITOV Avgust, 2017 Tna Cvtanč UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Delo dplomskega

Prikaži več

P181C10111

P181C10111 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P181C10111* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK MATEMATIKA Izpitna pola Sobota, 9. junij 018 / 10 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno

Prikaži več

DOMACA NALOGA - LABORATORIJSKE VAJE NALOGA 1 Dani sta kompleksni stevili z in z Kompleksno stevilo je definirano kot : z = a + b, a p

DOMACA NALOGA - LABORATORIJSKE VAJE NALOGA 1 Dani sta kompleksni stevili z in z Kompleksno stevilo je definirano kot : z = a + b, a p DOMACA NALOGA - LABORATORIJSKE VAJE NALOGA 1 Dani sta kompleksni stevili z 1 5 2 3 in z 2 3 8 5. Kompleksno stevilo je definirano kot : z = a + b, a predstavlja realno, b pa imaginarno komponento. z 1

Prikaži več

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/testi in izpiti/ /IZPITI/FKKT-februar-14.dvi

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/testi in izpiti/ /IZPITI/FKKT-februar-14.dvi Kemijska tehnologija, Kemija Bolonjski univerzitetni program Smer: KT K WolframA: DA NE Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I 6. 2. 2014 Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument.

Prikaži več

ZNAMKA PROSTORNINA MODEL IN TIP MODELNO LETO CENIK VERIŽNIH SETOV DC - AFAM 2016 MATERIAL SPREDNJI ZOBNIK ZADNJI ZOBNIK VERIGA OZNAKA 415 DC415F 420 D

ZNAMKA PROSTORNINA MODEL IN TIP MODELNO LETO CENIK VERIŽNIH SETOV DC - AFAM 2016 MATERIAL SPREDNJI ZOBNIK ZADNJI ZOBNIK VERIGA OZNAKA 415 DC415F 420 D MPC z DDV MPC z DDV IN VERIŽNEGA MPC z DDV MPC z DDV MPC z DDV MPC z DDV MPC z DDV MPC z DDV MPC z DDV MPC z DDV MPC z DDV OD DO HONDA STANDARDNI VERIŽNI SETI HONDA 125 ANF 1253,4,5,6,7,8,9,A,B INNOVA

Prikaži več