1

Podobni dokumenti
Integrali odvisni od parametra Naj bo f : D = [a; b] [c; d]! R integrabilna na [a; b]. Deniramo funkcijo F : [c; d]! R z Z b F (y) = f (x; y) dx in im

Matematika 1 Rešitve 9. sklopa nalog Nedoločeni integral (4) Izračunaj integrale trigonometričnih funkcij: 1 (a) cos x dx, 1 (b) sin 2 x + 2 cos

DN4(eks7).dvi

Matematika Uporaba integrala (1) Izračunaj ploščine likov pod grafi danih funkcij: (a) f(x) = x 2 na [0, 2], (b) f(x) = e x na [0, 1], (c) f(x) = x si

Četrta vaja iz matematike 1 Andrej Perne Ljubljana, 2006/07 zaporedja Zaporedje je predpis, ki vsakemu n N priredi a n R. Monotonost zaporedij: Zapore

KOTNE FUNKCIJE Kotne funkcije uporabljamo le za pravokotni trikotnik! Sinus kota α je enak razmerju dolžin kotu nasprotne katete in hipotenuze. sin α

Izpitna vprašanja pri numeričnih metodah–UNI- 2006/07

Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol. l. 2016/17 Vaje iz MATEMATIKE 9. Integral Določeni integral: Določeni integral: Naj bo f : [a, b] R funkcija. Int

MATEMATIKA – IZPITNA POLA 1 – OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN

Microsoft Word - Diploma_matematika33-NOVA!!![1]

Osnove matematicne analize 2018/19

Mladi za napredek Maribora srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 2015

Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t

O EKSPONENTNI FUNKCIJI Martin Raič Jesen 2013

Poštnin«plačana» HalenisKi list rotovhh GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV NOVO L e t o III. Štev. 51. MESTO, POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 M N TEDN

C:/Users/Marko.PEF010003/Dropbox/Matematicna analiza/MatematicnaAnaliza.dvi

24. državno prvenstvo iz gradbene mehanike za 3. letnike 16. maj naloga Med dve enakostranični prizmi s stranico a postavimo valj s polmerom r

6.6 Simetrični problem lastnih vrednosti Če je A = A T, potem so lastne vrednosti realne, matrika pa se da diagonalizirati. Schurova forma za simetrič

PowerPoint Presentation

Microsoft PowerPoint _SPO-UPES_05_Racunovodsko-financna_funkcija.ppt

FORMULE 1. Pravokotni koordinatni sistem v ravnini, linearna funkcija 2 2 Razdalja dveh točk v ravnini: d( A, B) ( x2 x1) ( y2 y1) y2 y1 Linearna funk

DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi

resitve.dvi

SPECIJALNA BOLNICA ZA MEDICINSKU REHABILITACIJU KRAPINSKE TOPLICE Ured za centralno naručivanje Tel. (049)

Vrste

Poslovilno predavanje

ANALITIČNA GEOMETRIJA V RAVNINI

resitve.dvi

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-avgust-17.dvi

Poglavje 6 Krivulje v ravnini 6.1 Risanje krivulj Krivulja v ravnini je zvezna preslikava ϕ : [α, β] R 2, ki vsaki točki t [α, β] priredi neko točko (

Matematika II (UNI) Izpit (23. avgust 2011) RE ITVE Naloga 1 (20 to k) Vektorja a = (0, 1, 1) in b = (1, 0, 1) oklepata trikotnik v prostoru. Izra una

Vektorji - naloge za test Naloga 1 Ali so točke A(1, 2, 3), B(0, 3, 7), C(3, 5, 11) b) A(0, 3, 5), B(1, 2, 2), C(3, 0, 4) kolinearne? Naloga 2 Ali toč

Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5. februar 2018 Navodila Pazljivo preberite

Naloge iz kolokvijev Analize 1 (z rešitvami) E-UNI, GING, TK-UNI FERI dr. Iztok Peterin Maribor 2009 V tej datoteki so zbrane naloge iz kolokvijev za

PowerPointova predstavitev

Microsoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij.docx

Organizacija, letnik 43 Razprave številka 4, julij-avgust 2010 Vpliv pro jekt ne zre lo sti or ga ni za ci je na us pe šnost pri pra ve evrop skih pro

Kazalo 1 DVOMESTNE RELACIJE Operacije z dvomestnimi relacijami Predstavitev relacij

Microsoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij_17-18

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-junij-17.dvi

Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y

ZveznostFunkcij11.dvi

P182C10111

Osme vaje

Namesto (x,y)R uporabljamo xRy

Ponovitev prejšnjega predavanja Množico vseh možnih izidov poskusa, ki ustreza celotemu vzorčnemu prostoru S imenujemo populacija X. Izbrano podmnožic

Vaje: Matrike 1. Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N 0 1 n ; n N Pokaži, da je množica x 0 y 0 x

POPOLNI KVADER

Vsebinska struktura predmetnih izpitnih katalogov za splošno maturo

FGG13

PGD-Trboje _ -1. Story

resitve.dvi

Informativni test

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni

1. izbirni test za MMO 2018 Ljubljana, 16. december Naj bo n naravno število. Na mizi imamo n 2 okraskov n različnih barv in ni nujno, da imam

Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov

Matematika 2

resitve.dvi

MAGIČNI KVADRATI DIMENZIJE 4n+2

1. Kako opišemo povezano in pogojno verjetnost dogodkov A in B? Kdaj sta dogodka A in B statistično povezana in kdaj neodvisna? Kaj je popolna verjetn

LaTeX slides

Slide 1

Zgledi:

Microsoft Word - SERUGA-SUZANA.doc

Svet elektronika 195.indd

Microsoft Word - NABOR MERILNE OPREME doc

PREDMETNIK : S P L O Š N A G I M N A Z I J A

PowerPoint Presentation

POMEN IN PROBLEMI RAZDELITVE DOHODKA

Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 31. avgust 2018 Navodila Pazljivo preberite

[ifra kandidata: Dr `avni izpi t ni ce nte r * * K E M I J A Izpitna pola 2 3. september 1999 / 90 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomo~k

RAGNO cenik keramičnih ploščic

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Delo diplomskega projekta AKTUARSKI PRISTOP K ODPLAČEVANJU KREDITOV Avgust, 2017 Tina Cvitanič

P181C10111

DOMACA NALOGA - LABORATORIJSKE VAJE NALOGA 1 Dani sta kompleksni stevili z in z Kompleksno stevilo je definirano kot : z = a + b, a p

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/testi in izpiti/ /IZPITI/FKKT-februar-14.dvi

ZNAMKA PROSTORNINA MODEL IN TIP MODELNO LETO CENIK VERIŽNIH SETOV DC - AFAM 2016 MATERIAL SPREDNJI ZOBNIK ZADNJI ZOBNIK VERIGA OZNAKA 415 DC415F 420 D

Transkripcija:

Decj ekost, presek, uje rzlke dve možc Možc A B st ek tko tkrt, kdr mt ste elemete, kr zpšemo A B N prmer, možc vse rel števl je ek možc: A {; je relo števlo, } Uj A U B je možc, k vseuje vse elemete, k so v možc A l v možc B: A U B {; A l B} Presek A B je možc, k vseuje vse elemete, k so v oe možc, v A v B: A B {, A B} Rzlk A\B dve možc je možc, k vseuje vse elemete možce A, k so elemet možce B: A\B {; A B} Rzlk A\B prvmo tud komplemet možce B, glede možco A Možc je zrk ojektov, k j meujemo elemet možce Možco lko opredelmo tko, d štejemo vse jee elemete A {,,,} l p s pomočjo prvl, k tko določ prpdjoče elemete B {; R, > } Možc A B st ek tko tkrt, kdr mt ste elemete A B Pokž: A l B, A B A B A B A l B, A B A l B, A B A U B, A B A U B, rze A B A U B A B Osove opercje z možcm so: Uj A B je možc, k vseuje vse elemete, k so v možc A B Presek A B je možc, k vseuje vse elemete, k so v oe možc, v A v B Rzlk A \ B dve možc je možc, k vseuje vse elemete možce A, k so elemet možce B Rzlk A \ B prvmo tud komplemet možce B glede možco A Krtezč produkt A B je možc, ktere elemet so ureje pr, y, kjer je prv elemet z možce A, drug p z možce B 5 Ilustrrj z Veovm dgrmom ekost A B A U B Opom: tu je X komplemet možce X

A B {,,, 5, 7,8, 9,} A B A B {,,, 5, 7,8, 9,} {,,,7,9,} {,,7,9} A prv podmožc možce B 7 S d možc, E, F, G dele možce možce S, E komplemet možce E glede S Pokžte: E F U G E F U E G E UF E F Vzmemo elemet z prve možce pokžemo, d lež tud v drug možc: E F UG E F U G E F l G E F E G E F U E G E UF E UF E F E F 8 Preslkv l upodotev možce A v možco B ƒ: A B je prvlo, k vskemu elemetu A prred točo določe elemet v možc B Elemet možce B, k g preslkv prred elemetu A, je slk elemet g zpšemo kot ƒ Možco A meujemo decjsko omočje preslkve ƒ, možco ƒa p jeo zlog vredost Pozmo vrste preslkv: jektv, surjektv jektv Preslkv ƒ: A B je jektv, če st slk rzlč elemetov vedo rzlč elemet ƒ ƒ Preslkv ƒ: A B je surjektv, kdr je je zlog vredost ek cel možc B ƒa B Preslkv ƒ: A B je jektv, kdr vskemu elemetu z A prpd tko e elemet z B je vsk elemet z B slk tčo eeg elemet z A

9 Upodotev : M M je pod tkole: l Določte decjsko omočje upodotve kkš upodotev je to D {, R, > } Upodotev je jektv Decjsko omočje so vs elemet možce A -,,, zlog vredost p vse reštve eče ƒ, A, torej Ker slk rzlč elemetov st vedo rzlč elemet ukcj jektv Nštejte ekj rzlogov z rzšrtev števlsk sstemov Kter prcpov se držmo pr rzšrtv? Števlsk sstem rzšrmo, ker s v ovem števlskem sstemu želmo zvjt opercje, k v strem so le mogoče Pr tem se držmo prcp, d so v ovem števlskem sstemu, poleg ov, mogoče eomejee, vedo zvršljve tud vse stre opercje d veljjo vs zko pr komuttvost, soctvost, dstrutvost, k so veljl v strem števlskem sstemu Nrv števl so vs cel števl, k so večj od Z rčuje z rvm števl uporljmo možeje seštevje, sj dst le produkt vsot dve rv števl vedo ovo rvo števlo, k je večje l kvečjemu eko vredost vskeg posmezeg števl Možc rv števl je dskret, kr pome, d med dvem sosedjm čleom oeeg drugeg Je tud eskoč možc, sj m vsko števlo sledk Z rčuje z rvm števl veljjo sledeč zko: zko komuttvost, zko soctvost c c c c tez zko dstrutvost c Popol l mtemtč dukcj Al lko vedete kk prmer? Prcp popole dukcje pogosto uporljmo z dokzovje trdtev zrekov Vsk tk dokz potek v dve z: Njprej dokžemo, d trdtev velj z rvo števlo Nto dokžemo, d z veljvost trdtve z rvo števlo dukcjsk predpostvk lko sklepmo, d trdtev velj tud z sledje rvo števlo Prmer: Dokžmo, d eč velj z vs rv števl Z je veljvost trdtve očt Predpostvmo, d eč velj z eko rvo števlo k Ozčmo S K k zrčujmo S K Zrd dukcjske k k predpostvke velj: S K k k S K k k k k Deso str te ekost sprvmo skupe meovlec: S K, kr pome, d eč velj tud z k Eč torej velj z vs rv števl

cos : cos : cos cos cos cos cos s s cos 5 Pokžte s popolo dukcjo, d velj : L, D : : : : 7 Opšte rzšrtev možce rv števl ulomke štejte lstost možce ulomkov Vsko rcolo števlo lko predstvmo kot ulomek m/, kjer je števec m celo, meovlec p rvo števlo V možc rv števl st ed eomejeo zvršljv opercj seštevje možeje, v možc ulomkov p je eomejeo zvršljvo tud odštevje deljeje rze deljej z Veljjo zko soctvost, dstrutvost ter komuttvost, jmjšeg l jvečjeg števl Možc ulomkov je gost možc, kr pome, d je med dvem števlom vedo še jmj eo Prvl, k veljjo v možc ulomkov: kržo možeje, rzšrjje ulomk, poeostvljje dvoj ulomkov, djje skup meovlec 8 Vsko rcolo števlo lko predstvmo kot ulomek m/, kjer je števec m celo, meovlec p rvo števlo Dv rzlč ulomk m/ p/q predstvljt sto rcolo števlo, če je mq p Ulomek p/q je okrjš, če st p q tuj s števl Rcol števl so dskret, z jm p lko uporljmo vse mtemtče opercje

9 Pokžte, d rcolo števlo m Če lo rcolo števlo, g lko zpsl kot, m, Z, kjer števl m mt skup delteljev Potem je m, torej je m večkrtk števl Potem je tud m večkrtk števl sj mt m m ste prktorje, torej m k 9k Od tod sled k, torej je večkrtk števl, to p je v sprotju s predpostvko, d m mt skup delteljev Zšl smo v protslovje, predpostvk d je rcolo števlo je pč Asolut vredost je preslkv z R v možco eegtv rel števl, k je določe s predpsom, -, < Lstost: < <, Rel števl j upodotev števlsk premc Geometrjsko lko rel števl predstvmo kot točke števlsk premc, kjer smo zrl zodšče točko, k predstvlj števlo, očjo deso od je točko, k predstvlj števlo S tem smo določl koordt sstem števlsk premc eoto z merjeje dolže Vskemu števlu R prpd tko določe točk števlsk premc: če je poztvo števlo, mu prpd točk deso od, k je od oddlje z, če je egtvo, p je ustrez točk lev, z oddlje od N števlsk premc se zoro pokžejo ektere relcje med števl N prmer, števlo je smetrčo števlu glede zodšče Relcj < se održ tko, d je levo od Vsoto števl domo tko, d števlo premkemo po števlsk premc v smer z dolžo, k ju določ Možco vse števl dljc med dvem dm števlom <, meujemo tervl T je lko odprt, zprt l polodprt, glede to, l vseuje svoj krjšč l e Asolut vredost rzlke - je ek dolž tervl, Če je Eepslo mjo poztvo števlo, potem možc {; - < E} vseuje tko tst števl, k so od števl oddlje z mj kot E Prvmo j E okolc števl jo lko zpšemo tud kot odprt tervl dolže E s sredščem v točk Pozmo tud eomejee tervle, to so poltrk števlsk premc l p cel števlsk premc Dvojšk r števlsk sstem je števlsk sstem z osovo Ed števk uporlje v tem sstemu st 5 : : : : : 5 DEC BIN Decj komplekseg števl, ekost dve kompleks števl kojugre vredost komplekseg števl

Komplekso števlo α je ureje pr rel števl,; prvo števlo, Re α, meujemo rel kompoet, drugo števlo, Im α, p mgr kompoet Možco vse kompleks števl ozčmo s smolom C Dve kompleks števl st ek, kdr mt ek rel ek mgr kompoet Števlo α kojugro števlo je α Števlo αje smetrčo števlu α glede relo os Nekj lstost kojugrj: α α α β α β α α Asolut vredost l modul komplekseg števl α je dolž dljce, k povezuje koordto zodšče s kompleksm števlom α To je tud kvdrt kore števl α ᾱ α αα 5 Artmetče opercje s kompleksm števl - decj lstost Seštevje, odštevje, poseej seštejemo/odštejemo Im Re del možeje, deljeje pr deljeju meovlec števec pomožmo s kojugro vredostjo meovlc kojugrje predzk mgre kompoete se spreme Kompleks števl predočmo v kompleks rv z Re Im osjo, kmor šmo rele mgre kompoete 7 Trgoometrč olk komplekseg števl Z r Z tg y 5 5 Z cos y 5 s e 5 8 Movreovo prvlo prv z r cos s pr čemer je r solut vredost komplekseg števl z, φ p kot med r relo osjo

Z Z z r z 8 8 8 s 8 cos s cos t 8 8 8 8 9 S pomočjo Movreove ormule poščte s s s s s s s s s cos s s cos s s cos s cos cos s s cos s cos cos k Koree kompleks števl lko rčumo s predpsom m m z w z w / /, 9 s 9 cos, 5 s 5 cos, s cos s cos, cos cos s cos s cos s cos s cos t s cos s cos w k w w k w w k w k k w k k k r r r r z r z r r r r r m m r z w m m m m Ζ ϑ ϑ ϑ ϑ ϑ ϑ ϑ ϑ ϑ Določte

cos s k cos k s cos k s k, k,, I : II : III : r t z z } z z z cos s cos s Določte vse komplekse točke, k zdoščjo eč z z 8 To je elps po decj, sj je to možc točk, z ktere velj, d je vsot rzdlj do dve ks točk kostt y y 8 Zporedje,,,, je predps, k vskemu rvemu števlu deksu zporedj prred eko relo števlo -t čle zporedj Zporedje je torej preslkv možce rv števl v rel števl ƒ: N R, Zporedje je vzgor omejeo, če ostj tko relo števlo M, d je z vsk -t čle zporedj mjš od zgorje meje M Njmjš zgorj mej prvmo tud tč zgorj mej supremum, k jo lko zporedje doseže mmum l p tud e Zporedje je vzdol omejeo, če ostj tko relo števlo m, d je z vsk -t čle zporedj večj od zgorje meje m Njvečj spodj mej p prvmo tud tč spodj mej um, k jo lko zporedje doseže mmum l p tud e 5 Kdj meujemo zporedje mootoo? Prmer Zporedje meujemo mootoo, kdr smo ršč l smo pd Števlsko zporedje je: mootoo rstoče, če velj z vse, mootoo pdjoče, če velj z vse, strogo mootoo rstoče, če velj < z vse, strogo mootoo rstoče, če velj > z vse,

Vsko mootoo rščjoče zporedje je vzdol omejeo, vsko mootoo pdjoče zporedje p je vzgor omejeo sup Nrščjoče zporedje, k je vzgor omejeo kovergr prot lm sup Pdjoče zporedje, k je vzdol omejeo, p kovergr prot lm 7 Decj steklšč zporedj Poščte steklšče z zporedje,,,,,,,, 5 5 Števlo je steklšče ekeg zporedj, ko je v vsk E- okolc eskočo mogo čleov zporedj Kokreto zporedje m steklšč scer 8, sup steklščt : sod, l,, 5,, 5 9 Določte mum supremum zporedj sup Zporedje je kostto, vs čle so ek Zgorj mej je ek spodj, sj je v zporedju smo e čle Zporedje kovergr prot števlu, tko tkrt, kdr z vsk ε > ostj tk deks, d so v ε-okolc števl vs čle z deksom Zporedje, k kovergr, je kovergeto zporedje, števlo p jegov lmt lm Števlo lmt zporedj če je v vsk ε okolc števl eskočo mogo čleov zve p le kočo mogo Lmt kovergeteg zporedj je edo steklšče zporedj Če m zporedje več steklšč kovergeto, oeo steklšče p lmt zporedj 7 Al je lmt zporedj,,,,,,? 5 5 Ne, lmt teg zporedj To zporedje kovergeto, sj m dve steklšč Če zporedje kovergeto, m lmte Iz predpostvke sled, d je zporedje kovergeto m v steklšču lmto Al je zporedje,,,,,, kovergeto kolko m steklšč?

Ne, kovergeto, sj zpolje pogoj mootoost Steklšče je smo eo pr, kr scer je pogoj z kovergeco, gre eo od podzporedj prot eskočost Zporedje, k omejeo, e more t kovergeto Cucyjev krterj prv, d mor z kovergeco vskemu poztvemu števlu ε prpdt tk deks, d je eeč p < ε zpolje z vsk > z vsko rvo števlo p 5 Dokžte, d kovergeto zporedje,,, z lmto ustrez Cucyjevemu pogoju E epslo je poljuo poztvo števlo Ker je zporedje kovergeto, ostj tk deks, d je - < E/ z vsk >, torej je tud - p < E/ z poljue p N, sj je p tud večj od Ocemo rzlko p - p - < p - < E/ E/ E, vdmo, d zporedje zdošč Cucyevemu pogoju lm c lm c lm c lm lm ± g g g lm c lm c e s lm c lm c, g lm lm ± lm c lm lm c c g P e s g g, P polom 7 Izrčujte lm e lm e 8 kjg 5, j 9 Decj potece z rcolm ekspoetom N 5

Decj števl e s pomočjo lmte st: lm lm 5 Izrčujte lm lm m m lm lm e m m e 5 s,,,,,,,,,,, Zporedje lko rzdelmo dv del Kdr je lo števlo zporedje ršč čez vse meje v ± Kdr p je sodo števlo p m zporedje kostto vredost Ker zporedje m steklšč m lmte ter kovergeto lm 5 Izrčujte! lm lm lm 5 Z Melto! 55 Pošč lmto zporedj ;, če veš, d lmt eksstr Tut z melto! 5 lm < < > 99, > 999999 57 Ugotovte lmto zporedj prej so vs v E-okolc lmte, ˇce je E določte čle, od ktereg lm >,78 < Od čle prej 58

lm lm lm lm 59 Alzrjte zporedje Zporedje je lterrjoče, jegov steklšč p st - k k k lm k k k k k k Pr dokzu, d je drugo steklšče -, upoštevmo d je k-, od tm je dokz zelo podoe Z sod števl je zporedje pdjoče z lmto, z l p rščjoče z lmto ½ Izrčujte lmto zporedj s splošm čleom m / lm lm lm e m lm lm < ε lm < ε < ε < ε log > log ε Ugotovte l je zporedje { s cos }omejeo Če je omejeo, določte oe mej mum supremum Zporedje je omejeo Če vstvmo ekj vredost, vdmo, d se vredost zčejo povljt -, sup

Zporedje je omejeo m spodjo mejo pr zgorjo p pr 5 Poščte lmto zporedj, > c c Določte še čle, od ktereg dlje se lmt rzlkuje z mj od E c > : lm lm c c < : k, k N lm k, k N lm Prvl odgovor je c Z kovergeco mor t zporedje omejeo 7 D je ukcj : Določ lmte zporedj, y, z 8 Če je do zporedje, je s predpsom S, S S - - določeo zporedje del vsot vrste s čle k, k jo ozčmo: k k Če k zporedje del vsot S kovergr prot števlu s, prvmo, d je vrst koverget d je je vsot ek s, kr zpšemo k k s Če je zporedje del vsot dvergeto, vsote 9 Cucyjev pogoj z kovergeco eskoče vrste Vrst je koverget tko tkrt, kdr z vsk E > ostj tk deks, d je S p S p < E, z vsk p N, če je le > Če je vrst koverget, lko zrčumo jeo vsoto poljuo tčo, če le seštejemo dovolj je zčet čleov vsot preostl eskočo mogo čleov o mjš od predpse pke 7 Potree pogoj z kovergeco vrste je: lm 7 Kj je to mjort vrste kko jo uporljmo pr ugotvljju kovergece eskoč vrst? Če mmo zporedj {} {} je vsk >, če velj < <, ter če oe vrst kovergrt, je vrst mjort z vrsto Torej, če kovergr mjort, potem kovergr tud vrst, s ktero smo jo prmerjl 7 Pozmo štr krterje z zgotvljje kovergece I scer:

Prmerjl krterj: če st z vsk ϵ N, velj: če je koverget / dverget vrst s poztvm čle je koverget / dverget je tud Kvocet krterj: če ostj lm L velj: vrst kovergr, če je L < dvergr, če je L > Koresk krterj: : če ostj lm L velj: vrst kovergr, če je L < dvergr, če je L > Itegrlsk krterj: če je eegtv zvez pdjoč ukcj [, eskočo, posploše tegrl vrst l p dvergrt krt 7 Ugotov l je vrst! koverget < Po kvocetem krterju, vrst kovergr d kovergrt 7 lm lm lm > koverget 75 Kko se gls rmoč vrst pokžte, d je to dverget vrst Vrsto meujemo rmoč vrst Če l koverget, po Cucyevemu krterju z vsk E > ostjl tk deks, d veljlo p < E z vsk > z vsk p Vedr, če zeremo poljue p, je >, to p poljuo mjo števlo 7 Z vrsto, k > k ugotovte kovergeco z tegrlskm krterjem Vrst d, k > k koergr tko tkrt, kdr je k kovergete z p > k d d k Ker tegrl kovergr, tud vrst kovergr k k 77 Kdj prvmo, d je eskoč vrst soluto koverget? Vrst 78 je soluto koverget, če je koverget vrst

Vrst je pogojo koverget, če je koverget, p soluto koverget 79 Al je vsk soluto koverget vrst tud koverget če je, zkj? D, ker je možc soluto koverget vrst podmožc možc koverget vrst 8 Alterrjoč vrst je vrst, kjer se predzk čleov zmejujejo Če v lterrjoč vrst - - solute vredost čleov pdjo, se prv > > > kovergrjo k, je vrst koverget 8 Nvedte prmer, k kže, d pogoj lm zdoste z kovergeco eskoče vrste Prmer je rmoč vrst 8 Preslkvm cel l rel števl v možce očjo prvmo ukcje Fukcj ƒ prred števlu ϵ D eodvs spremeljvk relo števlo y ƒ ϵ Z Fukcj je pod s decjskm omočjem D, predpsom ƒ zlogo vredost Z Kdr decjskeg omočj ukcje e vjmo poseej, je to jvečj možc D R, kter je predps ƒ še der 8 Kko je lko pod ukcjsk predps? Prmer Fukcjsk predps je lko pod eksplcto, mplcto, prmetrčo, opso, grčo eksplcto,, y mplcto F, y prmetrčo t 8 t t y t, y t mplcto : y t 85 Nrš prmer kostte ukcje, stopčste ukcje y Kostt y 8

Fukcj je sod kdr z vsk ϵ D velj: ƒ -ƒ l kdr z vsk ϵ D velj: ƒ- -ƒ Fukcj je vzgor omeje, če ostj z vsk ϵ D: M ƒ vzdol omeje, če ostj z vsk ϵ D: m ƒ 87 Polom - čle, gr Sploš eč polom je Ošje gr pr velk - je odvso od vodleg čle X-, pr kter je eč ek č, predstvljjo čle gr Če je čl le stopje sek os spreme predzk, če je sode stopje p se os le dotke e spreme predzk 88 Pokž, d m eč vsj e rel kore Kompleks kore vedo stopjo v pr Polom tretje stopje m torej tr koree, zmed kter so lko vs rel, l p je ede rele dv kompleks 89 Rcole ukcje - smptote, pol p Sploš eč rcole ukcje je q D R{ cleq} m < ; y Asmptot: 9 m ; y m > ; y kolčk med polomom Ekspoet: ƒ ƒ - D R Z, Zčet vredost: y Logrtemsk: ƒ log ƒ -log

D, Z R Nčl: Kote: ƒ s - l ƒ cos - sod Z -, ƒ tg - l ƒ ctg - l 9 Sploš olk rcole ukcje - prmer kke rcole ukcje A y A y A y A A,,A so polom Prmer: 9 Ijektv ukcj ƒ: D R je orljv, torej j prpd verz ukcj ƒ - : Z R ktere zlog vredost je decjsko omočje D ukcje ƒ Iverto ukcjo domo tko, d zmejmo vlogo spremeljvk y N gru p to pome zrcljeje preko premce y 9 Določ verzo ukcjo k ukcj y cos y cos D [,], Z [,] cos y y rccos D [,], Z [,] 9 ƒ Log Lstost: der z >, z > strogo rščjoč, z < strogo pdjoč,

čl: pr, povsod zvez 95 Kote ukcje ort le-te Osov kot l trgoometrč ukcj st sus kosus Povez st z ečo s cos s s, Velj tud:, zto st s cos perodč ukcj s perodo PI S cos cos pomočjo ukcj s cos st der ukcj tges kotges: s t, cos cos ctg s Tges je der povsod, rze v točk PI/ kpi, kjer m cos čle, kotges p povsod, rze v točk kpi, kjer m s čle Oe ukcj st perodč z osovo perodo PI Nekj lstost kot ukcj: ukcj s cos st omeje vsej rel os, ju zlog vredost je tervl [-,], ukcj tg ctg p mt zlogo vredost eko možc rel števl ukcj s je l, cos p sod Fukcj tg ctg st oe l s y s cos y cos s y dcjsk zrek z kote ukcje: cos y cos cos y s s y kote ukcje so zveze povsod, kjer so dere Kotm ukcjm verze ukcje, so cklometrče ukcje 9 Cklometrče ukcje so verze kotm ukcjm Pr decj verze ukcje se mormo omejt tk tervl, kjer je kot ukcj strogo mooto, torej jektv Fukcj rkus sus rcs, je omeje tervlu [-/, /] der z relcjo sy, Z [-/, /], D [-,] Je rščjoč, l zvez celotem decjskem omočju slk spodj Fukcj rkus kosus rccos, je omeje tervlu [, ] der z relcjo cosy, Z [, ], D [-,] Je pdjoč zvez celotem decjskem omočju Fukcj rkus tges rctg, je omeje tervlu [-/, /] der z relcjo tgy, Z [-/, /], D R Je pdjoč zvez celot možc R slk 97 Hperolče ukcje

Hperolče ukcje so v mrsčem podoe kotm ukcjm Osov perolč e e e e ukcj st perolč sus: s perolč kosus: c Fukcj c s st povez z ečo: c s Točk s koordtm ct,st torej lež perol y Poleg ukcj s c st še perolč tges perolč kotges, k st der s e e tkole: t Vse perolče ukcje so dere zveze z vs rel c e e števl, rze ct, k der z Nekj lstost perolč ukcj: ukcj s je l, vzgor vzdol eomeje strogo rščjoč ukcj c je sod, vzdol omeje, z < strogo pdjoč z > strogo rščjoč ukcj t je l, omeje strogo rščjoč ukcj ct je l, eomeje strogo pdjoč rze v, kjer der Tud z perolče ukcje veljjo podo dcjsk zrek kot z trgoometrče ukcje: c s c s c sc s 98 ƒ c, ƒ ct 99 Nršte s t S t Fukcj ƒ je v točk ξ zvez tko tkrt, kdr je lmt v točk ξ ostj velj: lm ξ ξ

Zvezost ukcje v točk: zvezost z dese Prmer - slk ukcj je v točk ξ zvez z dese, če velj lm ξ ξ d s y Decj ekomere zvezost ukcje dem tervlu Fukcj je tervlu [, ], ekomero zvez, če vskemu ε > prpd tk δ >, d je eeč < ε, zpolje z vse tke tervle, z tervl [, ], z ktere je < δ Če je ukcj zvez zprtem tervlu [, ], je tem tervlu ekomero zvez??? 5 Nj ost g z zvez Pokžte, d je g pr zvez ukcj lm lm g g Lmt ostjt, ker st ukcj v zvez lm g lm lm g g vsot ostj, ker ostj vsk lmt poseej Ker lmt v ostj, je tud g v tej točk zvez

lm F lm lm F Ker F zrz v zvez F ostj prv tko jegov lmt Iz teg sled, d je t ukcj 7 Kko je z zvezostjo posrede ukcje y yu? u g Če je u zvez v ks yg zvez v guks je kompoztum y y u y g yu zveze v ks 8 Fukcj je zvez odprtem tervlu [,] tkrt, kdr je zvez v vsk točk teg tervl Ker je decjsko omočje polom eko vsem relm števlom lmt polom ostj v vsk točk, je polom zvez ukcj Decjsko omočje rcole ukcje so prv tko vs rel števl, z zjemo tst, kjer m ukcj pol meovlec je Zto v vsk točk, kjer je ukcj der, ostj lmt zrd teg je tud rcol ukcj, z zjemo v pol, zvez ukcj 9 Pokžte, d je ukcj e zvez ukcj e e < ε Vsk,, če je < δ vedo lko jdemo tk δ >, Decj lmte vredost ukcje Nj o ukcj der tervlu,, rze mord v e točk ξ, Prvmo, d ukcj kovergr k vredostm l, ko gre prot ξ, če z vsk ε > ostj tk δ >, d je l < ε, če je le ξ < δ Števlo l je lmt ukcje v točk ξ, kr zpšemo lm l _ l _ l; ξ ξ??? s B Pokžte, d je lm B s B B lm B lm B B, y > v der

5 Nštejte lstost zvez ukcj če je ukcj zvez zprtem tervlu [,], je tem tervlu ekomero zvez če je ukcj zvez tervlu [,] je v krjšč tervl rzlčo predzče, potem ostj vsj e točk, kjer je vredost ukcje ukcj, k je zvez zprtem tervlu, je tem tervlu omeje ukcj, k je zvez zprtem tervlu [,], zvzme v ek točk m [, ] svojo tčo spodjo mejo m v ek točk M [, ] svojo tčo zgorjo mejo M ukcj, k je zvez zprtem tervlu [,], tem tervlu zvzme vsko vredost med svojo tčo spodjo mejo m tčo zgorjo mejo M zprt tervl se z zvezo ukcjo preslk v zprt tervl Fukcj je zvez, ker so zveze vse ukcje, k v jej stopjo s, cos,, e s 7 Izrčujte lm s lm s s s lm 8 rct lm rct lm rct 9 Pokžte, d je s lm s lm s s su u u lm lm lm u u u u u s

u, u u, u lm s s u lm u u cos Izrčujte lm cos s cos lm lm??? log lm lm Nršte gr ukcje y Nrš gr ukcje y lm, 8 5 5 5 Določte decjsko omočje ukcje Kolko je?

D [, {} lm lm lm y tg s 7 Izrčujte lmto lm s s s cos s cos cos lm lm lm s s cos s cos 8 lm lm s5 5cos5 9 Izrčujte levo deso lmto ukcje lm e lm e tg tg, tg e Fukcj ƒ je v točk odvedljv, če ostj lmt derečeg kvocet: lm, k j prvmo tud odvod ukcje ƒ v točk Odvod mer trost, s ktero se vredost ukcje spremj v lž točke Izrčujte s pomočjo decje odvod ukcje y 7 7 7 lm lm lm

Fukcj ƒ je v točk odvedljv z leve, če ostj lmt derečeg kvocet: lm odvedljv z dese, če ostj lmt: lm Poščte z ukcjo y lm lm lm lm Odvod ukcje ƒ v točk predstvlj smer koecet tgete ukcjo ƒ v točk 5 Dokžte, d je odvedljv ukcj tud zvez Vsk ukcj odvedljv e ostj 7 Odvod orte verze ukcje Iverz ukcj -- je določe z relcjo Če to ečo ekrt odvjmo pšemo y, domo ` y ` ` y y` 8 9 Odvod cklometrč ukcj Izpeljte odvod ukcje y rctg y rcctg rctg cos y tgy tg y rcctg s y ctgy cos y s y Nj o ukcj ƒ odvedljv tervlu,, točk tem tervlu y spremem vredost ukcje ƒ, ko se spreme z Odvod y lko zpšemo kot lm lm y Rzlk med odvodom derečm kvocetom η gre prot, ko Prrstek ukcjske vredost y η je torej pr mj spremem prlžo ek y Očjo pšemo d, zrzu dy d prvmo derecl ukcje Tko se dy odvod z dereclom zrž kot y d

Oce ukcjsk vredost s pomočjo derecl d y dy d Všj odvod Določte -t odvod od s Če je ukcj odvedljv ekem tervlu, je je odvod ov ukcj, der tem tervlu, k je lko odvedljv Odvod te ukcje meujemo drug odvod ukcje Če je tud t odvedljv, je jegov odvod tretj odvod ukcje N splošo prvmo: če je --v odvod ukcje odvedljv ukcj, je je odvod -t odvod ukcje l odvod -teg red, ukcj p je -krt odvedljv Z ukcjo, k m odvod poljueg red prvmo, d je eskočokrt odvedljv y s y cos y s y cos y s y s Izpeljte drug odvod z drekto ukcjo Drug odvod posrede ukcje y u, u u domo tko, d prv odvod, torej ukcjo dy dy du u u, odvjmo domo: d du d d y d u u d y du u u du d Če v točk ukcj ršč, mor veljt lm > Z dovolj mje mor t dereč kvocet > Rzlk ukcjske vredost je egtv, če je egtve, poztv, če je poztve To p pome, d ukcjsk vredost o preodu skoz točko ršč v točk levo od je mjš kot, v točk deso od p je večj kot 5 Rollejev zrek Rollejev zrek prv, d m ukcj, k je odvedljv zprtem tervlu [ ] krjšč ek vredost, tervlu,, vsj eo krtčo točko dy du d d u, m v Fermtov zrek Fermtov zrek prv, d če je ukcj odvedljv, je točk c, v kter m lokl ekstrem, krtč točk, torej je c Pogoj z Fermtoveg zrek je potree pogoj z ostoj ekstrem, vedr p zdoste 7 Lgrgeov zrek

Lgrgeov zrek prv, d če je odvedljv ukcj kočem tervlu [ ] tem tervlu vsj e točk c, kjer je c,, ostj 8 Ekstrem ukcje določtev s prvm odvodom Fukcj zvzme v krtč točk c lokl ekstrem tko tkrt, kdr odvod skoz točko c spreme predzk Če je ukcj < z < c > z > c, je v točk c lokl mmum, v ortem prmeru p je v točk c lokl mksmum 5 Pokžte, d je odvedljv ukcj [,], z ktero je z vsk [,], kostt To pokžemo s pomočjo Lgrgeoveg zrek c [,] z vsk [,] 5 Pokžte, d se dve ukcj, kter odvod je povsod ek, rzlkujet z dtvo kostto g c g 5 Nvedte, kko ugotovmo prevojo točko orčj Če je ukcj dvkrt odvedljv je v točk c je prevoj, je c se predzk drugeg odvod o preodu skoz točko c spreme Gr ukcje v točk c sek tgeto gru v točk c 5 Al je z y tg, točk orčj zkj? y cos s y cos s cos y Točk je orčj, ker se tud predzk drugeg odvod spreme 5 Al je z y,[, ] točk orčj zkj? y y y Točk je orčj, sj se predzk drugeg odvod o preodu skoz točko spreme 55 LHoptlovo prvlo LHosptlovo prvlo je preprost posledc Cucyeveg zrek je zelo uporo sredstvo z rčuje edoloče zrzov olke,

Nj ost ukcj g der odvedljv tervlu, g z vsk, Če v točk, velj g, je lm lm g pr pogoju, g d lmt des ostj cos 5 Izrčujte lm 57 Izrčujte lm l Z uporo LHosptloveg prvl: l l lm lm lm l l l 58 Izrčujte lm,, R ctg s lm lm lm ctg cos cos l lm lm l 59 S pomočjo derecl ocete vredost, 9,9 7,8 7,8,8,97 7 9 S pomočjo derecl ocete vredost, 7 8 8,7 9, 9,,,,9 9 y rctg Določte decjsko omočje zrčujte odvod ukcje Kolko je y? D : [,] D [,]

y y y lll Določte y decjsko omočje y ll l l > > e D y y y e, Določte y l e e l l e l s y Določte y s s l y e y e s l cos l s l s s cos l 5 Izrčujte odvod ukcje y tg l tg tg tg y l tg cos tg l tg cos Določte ekstrem ukcje y l y l l l e 7 Določte ekstrem ukcje y e,, e e y e 8 Z kolko se spreme plošč krožeg zsek R cm, α, če se spreme rdj z cm

l α R m R m m R α R α S S R m S S R S R S R,,5 S 5 % S 5 spreme kot z - α 59 57 S α 9 V kter točk ukcje y [,] je sekt vzpored tget? V, ker je tu y, kr pome, d je tm prevoj Z prevoj je zčlo, d gr sek tget sekt vzpored st, ker sovpdt rctg 7 Izrčujte lm l rctg lm lm lm lm lm l 7 Izrčujte lm e lm lm lm lm e e e e 7 Izrčujte lm e lm e lm lm lm e e e 7 Izrčujte lm l t l l t lm l lm t lm lm t t t t t t 7 Decj lokleg mksmum lokleg mmum Fukcj m v točk c lokl mksmum, če ostj tko števlo δ >, d je c z vsk c δ, c δ Če je <c z vsk c δ, c δ, rze z c, je v točk c strog mksmum ukcje

Kdr ostj števlo δ >, z ktereg je c z vsk c δ, c δ, m ukcj v točk c lokl mksmum Če je >c z vsk c δ, c δ, rze z c, je v točk strog mmum ukcje 75 Decj edoločeeg tegrl Fukcjo F, ktere odvod je ek, meujemo edoloče tegrl ukcje pšemo F d Kdr edoloče tegrl ukcje ostj, to e sm ukcj če je F tegrl ukcje C polju kostt, je tud FC tegrl ste ukcje, sj mt ukcj F FC st odvod 7 Pojem določeeg tegrl Z določem tegrlom lko zrčumo ploščo lk pod krvuljo, plošče, volume vrte 77 Decj določeeg tegrl Določe tegrl je lmt tegrlske vsote lm ξ K S K δ k d 78 Pogoj z tegrlost ukcj Fukcj je tegrl tervlu [,], če z vsk ε > ostj tk deltev tervl D, d je S s < ε, če je ukcj tegrl tervlu [,], očto velj D D m d M 79 Itegrlost ukcj Ktere ukcje so tegrle? N tervlu [,] so tegrle vse tem tervlu mootoe ukcje, ter vse ukcje, k so tem tervlu [,] zveze, l odsekom zveze 8 Lstost določeeg tegrl d d c d d c d < c < Povpreč vredost tegrle ukcje tervlu [,] je števlo P d P je med tčo spodjo mejo m tčo zgorjo mejo M ukcje, torej m P M Povprečo vredost ukcje s lko predstvljmo kot všo tsteg prvokotk d tervlom [,], k m eko ploščo kot lk, k g d tervlom [,] določ krvulj y 8 Izrek o povpreč vredost tegrl Če je zvez tervlu [,], ostj vsj e točk c [, ], kjer je c d P 8 Zkj velj oce d d?

Če upoštevmo, d z vsk velj, sled eposredo z prejšje lstost, d je d d d, to p je res tko tkrt, kdr je d d 8 Pokžte, d je določe tegrl eolč zvez ukcj zgorje meje Če sprememo vredost eodvse spremeljvke z, se vredost odvse spremeljvke y F spreme z dt t dt t dt t F F F Po zreku o povpreč vredost ostj tko števlo Θ ξ med, d je dt t Θ Ker je zvez ukcj, je [,] omeje, zto je rzlk lm lm Θ F 8 Pokžte, d je določe tegrl odvedljv ukcj zgorje meje dt t d d F Ečo lko zpšemo kot F F Θ Ko gre prot, kovergr Θ, zto je lm F F F 85 Kj je vredost odvod določeeg tegrl z zgorjo mejo? F Vredost, k jo ukcj zvzem v zgorj mej 8 Zvez med določem edoločem tegrlom F C C F C dt t F Zto je z : F F dt t F F C F dt t 87 Uved ove spremeljvke v edoloče tegrl dt t d t dt t t d 88 Uved ove spremeljvke v določe tegrl

d α β β α t t dt 89 Itegrcj po del Izrčujte e cos d,,> 9 Itegrl rcol ukcj č reševj Če je stopj v števcu ek l večj od stopje v meovlcu, potem celote števe celote meovlec med so delmo Imeovlec rzcepmo kr se d Če e gre drugče, prcle ulomke Itegrl rzdelmo več delov, vskeg rčumo poseej z zm metodm ov spremeljvk, per prtes d 9 Izrčujte d l l rctg 9 Izrčujte d 9 Izrčujte d 9 Izrčujte d 95 Izrčujte kd 9 Izrčujte d d rcs 97 Opšte č reševj tegrlov olke R s, cos d Itegrle, kjer je R rcol ukcj spremeljvk s cos, lko z uvedo ove spremeljvke t tg/ prevedemo v tegrl rcole ukcje, sj se s, cos d zržjo kot rcole ukcje s tg/ t tg t s t t cos t dt d t d 98 Izrčujte s cos

d s cos tg l 5 tg 5 5 d 99 Izrčujte 5 cos Izrčujte s s 5d s s 5d cos cos8 d s s 8 Potreuješ: s s y cos y cos y Izrčujte cos d cos cos d cos d d cos cos Izrčujte s d d d cos d cos d e Izrčujte e d e e d e l e e t e, l t, d dt / t 8 8 d s s Posploše tegrl Če ostj lmt tegrl I ε zgorj t, ko ε, j prvmo posploše l eprv ε ε tegrl ukcje tervlu [,] pšemo d lm I ε lm d Če m pol v točk je drugod,] zvez, dermo podoo: d lm I ε lm d ε ε ε ε če t lmt ostj Kdr m pol v kk otrj točk c [, ], tervl rzdelmo dv podtervl [,c] [c,] ter poščemo lmt: d lm cε d lm ε η c η d d 5 Al kovergr tegrl? A B Rešmo s pomočjo stvk C l Erctg kost, Ddskrm, D d 8 l Izrčujte d Itegrl kovergr, sj smo šl jegovo lmto 8

l d t l, dt l tdt C d 7 Izrčujte rctgd rctgd 5rctg u rctg, dv d per prtes 8 Al tegrl e l d kovergr l dvergr? Dvergr rezultt določeeg tegrl je eskočo 9 Plošč zsek zpeljte ormulo Plošč krvočrteg trkotk, omejeeg s poltrkom α β s krvuljo, do v polr koordt z zvezo ukcjo r r Nj o α < < < < < β Plošč posmezeg krožeg zsek je S r δ, plošč celeg lk p S r δ Ko gredo rzmk med dellm točkm prot, p prot eskočo, tegrlske vsote kovergrjo prot določeemu tegrlu, stopčst lk p se čedlje olj β prleg krvočrtemu trkotku V lmt je: S r d Derecl plošče v krtezč, prmetrč polr olk Krtezč: ds d Polr: ds r d Prmetrč: ds y y dt, t, y y t Loč dolž zpeljv Nj o zvezo odvedljv ukcj tervlu [,], gr je krvulj d tem tervlom Nj o deltev tervl T, točk krvulj, k lež d dello točko Iščemo dolžo lomljee dljce s, k povezuje vse točke T krvulj Rzdlj med dvem zporedm točkm je s Po Lgrgeovemu zreku lko zpšemo ξ ξ δ, s s ξ δ Celot dolž lok je s y d α Izrčujte dolžo krvulje y l z do e

y d e Izrčujte dolžo lok cklode: t s t; y cos t s y cos t s 8 t Prostor rotcjskeg teles V d 5 Površ rotcjskeg teles V d y y d yds Določte dolžo srčce: cos t cos t, y s t s t s y t cos t s 7 Cklod t s t; y cost j se zvrt okol os Izrčujte površo rotcjske ploskve