Uvodno predavanje

Podobni dokumenti
(Microsoft PowerPoint - vorsic ET 9.2 OES matri\350ne metode 2011.ppt [Compatibility Mode])

VIN Lab 1

Uvodno predavanje

Microsoft Word - Avditorne.docx

STAVKI _5_

Microsoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2

Diapozitiv 1

Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr

VPRAŠANJA ZA USTNI IZPIT PRI PREDMETU OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II PREDAVATELJ PROF. DR. DEJAN KRIŽAJ Vprašanja so v osnovi sestavljena iz naslovov poglav

LINEARNA ELEKTRONIKA

Diapozitiv 1

10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k

Izmenični signali – metode reševanja vezij

Microsoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_11. junij 2104

Izmenicni_signali_metode_resevanja(23)

1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni s

Diapozitiv 1

17. Karakteristična impedanca LC sita Eden osnovnih gradnikov visokofrekvenčnih vezij so frekvenčna sita: nizko-prepustna, visoko-prepustna, pasovno-p

REALIZACIJA ELEKTRONSKIH SKLOPOV

Besedilo naloge:

Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Marjan Jenko Dopolnilno gradivo za Elektrotehnika in elektronika 3004, računske naloge z rešitvami Ljubl

Microsoft Word - M

Univerza v Ljubljani

Microsoft PowerPoint - ORS-1.ppt

7. VF ojačevalnik z MOS tranzistorjem Polprevodniki, predvsem različne vrste tranzistorjev, so sredi dvajsetega stoletja uspešno nadomestili vakuumske

Microsoft Word - M docx

CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.pdf

TrLin Praktikum II Lastnosti transmisijske linije Uvod Visokofrekvenčne signale in energijo večkrat vodimo po kablih imenovanih transmisijske linije.

Microsoft PowerPoint _12_15-11_predavanje(1_00)-IR-pdf

Osnovne informacije o harmonikih Fenomen, ki se je pojavil v zadnih nekaj desetletjih, to je harmonski tokovi v električnih inštalacijah, postaja vedn

Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Mitja Smešnik Kompenzacija harmonikov v omrežju industrijskega porabnika s pomočjo aktivnega filtra M

Microsoft Word doc

Equation Chapter 1 Section 24Trifazni sistemi

Mihael Medved Dvosmerni DC-DC pretvorniški sistem za pretvorbo proizvedene energije gorivne celice Diplomsko delo Maribor, september 2013

DES11_realno

VHF1-VHF2

FGG13

DES

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx

Univerza v Ljubljani

Vaje pri predmetu Elektronika za študente FMT Andrej Studen June 4, marec 2013 Določi tok skozi 5 V baterijo, ko vežemo dva 1kΩ upornika a) zap

Poglavje 3 Reševanje nelinearnih enačb Na iskanje rešitve enačbe oblike f(x) = 0 (3.1) zelo pogosto naletimo pri reševanju tehničnih problemov. Pri te

DES

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Tonski generator IDEAL Electrical PRO Kataloška št.:

Inducirana_napetost(11)

Osnovni pojmi(17)

Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan

Microsoft Word - 2. Merski sistemi-b.doc

Microsoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc

SLO - NAVODILO ZA UPORABO IN MONTAŽO Št

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij

Osnove statistike v fizični geografiji 2

(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)

POROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič

Microsoft Word - M docx

Microsoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]

UNIVERZA V MARIBORU TEHNIŠKA FAKULTETA VTO ELEKTROTEHNIKA, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA Jože VORŠIČ Tine ZORIČ Matrične metode v razreševanju električ

Slide 1

Slide 1

ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "

seminarska_naloga_za_ev

Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0

AME 110 NL / AME 120 NL

Poskusi s kondenzatorji

Upori

VARIMOT® in pribor

Microsoft Word - Navodila_NSB2_SLO.doc

Logični modul LOGO!

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE

Ime in priimek

glava.dvi

MATLAB programiranje MATLAB... programski jezik in programersko okolje Zakaj Matlab? tipičen proceduralni jezik enostaven za uporabo hitro učenje prir

Slovenska predloga za KE

VAU 7.5-3_Kurz_SL_ indd

UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Analiza in sinteza stabilnosti magnetne levitacije Magistrsko delo magistrskega študijskega programa II.

Generator

Brownova kovariancna razdalja

Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y

GeomInterp.dvi

PoveĊanje izkoristka pri proizvodnji piezouporovnih senzorjev tlaka za avtomobilske aplikacije

Microsoft Word - Korelic_Disertacija_R2g

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Behringer frekvenčna kretnica SUPER X PRO CX2310 Kataloška št.

Microsoft Word doc

Microsoft Word - UP_Lekcija04_2014.docx

3. Metode, ki temeljijo na minimalnem ostanku Denimo, da smo z Arnoldijevim algoritmom zgenerirali ON bazo podprostora Krilova K k (A, r 0 ) in velja

Tehnični podatki ASTI Inštalacijski odklopnik ETIMAT 6 67, Tehnični podatki Nazivna napetost Nazivni tok Nazivna frekvenca Nazivna krat

docx

Statistika, Prakticna matematika, , izrocki

Navodila za izdelavo diplomske naloge

Mrežni modeli polimernih verig Boštjan Jenčič 22. maj 2013 Eden preprostejših opisov polimerne verige je mrežni model, kjer lahko posamezni segmenti p

UPS naprave Socomec Netys PL (Plug in) UPS naprava Socomec Netys PL moč: 600VA/360W; tehnologija: off-line delovanje; vhod: 1-fazni šuko 230VAC; izhod

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij

Kein Folientitel

EKVITABILNE PARTICIJE IN TOEPLITZOVE MATRIKE Aleksandar Jurišić Politehnika Nova Gorica in IMFM Vipavska 13, p.p. 301, Nova Gorica Slovenija Štefko Mi

Tomazic-Leonardis-DiskretniSignaliInSistemi.pdf

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ matematika 2018.docx

Diapozitiv 1

Priprava prispevka za Elektrotehniški vestnik

NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/testi in izpiti/ /IZPITI/FKKT-februar-14.dvi

Transkripcija:

RAČUNALNIŠKA ORODJA Simulacije elektronskih vezij M. Jankovec

Pomagala za hitrejšo/boljšo konvergenco Modifikacija vezja s prevodnostimi Med vsa vozlišča in maso se dodajo upori Velikost uporov določa parameter GSHUNT Premajhna vrednost GSHUNT lahko povzroči nerealen rezultat Prevodnostno korakanje Med vsa vozlišča in maso se dodajo prevodnosti Začetna vrednost prevodnosti je velika Ponavlja se.op analiza z začetnim poizkusom iz prejšnje iteracije med tem pa se zmanjšuje prevodnosti do GMIN Maksimalno število korakov je določeno z GMINSTEPS Dosežena rešitev se uporabi kot začetni poizkus za običajno.op analizo

Pomagala za hitrejšo/boljšo konvergenco Korakanje enosmerne vrednosti neodvisnih virov Vrednosti neodvisnih virov se postopoma spreminjajo of 0 do nastavljene vrednosti za.op analizo Zgornjo mejo števila korakov določa parameter SRCSTEPS Dosežena rešitev se uporabi kot začetni poizkus za običajno.op analizo

Pomagala za hitrejšo/boljšo konvergenco Vsa našteta pomagala so po privzetem že vklopljena in jih SPICE uporabi v primeru težav s konvergenco Prevodnostno korakanje izklopimo z GMINSTEPS=0 Korakanje enosmerne vrednosti izklopimo z SRCSTEP=0 ITL1 Zgornja meja za število iteracij pri.op analizi delovne točke ITL2 Zgornja meja za število iteracij pri.dc analizi.nodeset Določi začetni poizkus za Newton-Rhapsonovo iteracijsko metodo.nodeset V(12)=4.5 V(4)=2.23 Ukaz se uporablja predvsem pri bistabilnih in astabilnih vezjih, kjer z izbiro začetnega poizkusa lahko vplivamo na konvergenco v eno izmed več možnih rešitev.

Primer

DC analiza - analiza enosmerne karakteristike Serija.OP analiz pri spreminjanju nekega parametra vezja Napetost ali tok neodvisnega vira Parametra elementa Temperature Globalnega parametra Hitra konvergenca, saj za začetni poizkus naslednje.op analize uporabi rezultat prejšnje.op analize Ukaz:.DC ime_parametra start stop step

Primeri DC analiz Linearno spreminjanje napetostnega vira.dc Vin 0.25 5.0 0.25 Logaritmično spreminjanje tokovnega vira od 1uA do 100mA (10 točk na dekado).dc dec I1 1u 100m 10 Simulacija pri nekaj različnih temperaturah.dc temp list 200 300 400 Logaritmično spreminjanje I1 od 1uA do 1mA po 6 točk na oktavo in spreminjanje V1 linearno od 0 do 20V po 0.1V.dc oct I1 1u 1m 6 V1 0 20 0.1

Prikaz karakteristike bipolarnega tranzistorja

TF analiza - malosignalna DC analiza.tf Analiza lahko izračuna Vhodno ali izhodno upornost (prevodnost) Prenosno funkcijo Najprej se izračuna delovna točka (.OP) Nato vezje linearizira v delovni točki (tangenta na krakteristiko) in določi g parametre Nelinearne elemente nadomesti g-parametri Dobljeno linearno vezje reši sistem linearnih enačb Analiza velja za majhne nizkofrekvenčne signale

TF analiza - malosignalna DC analiza Ukaz.TF izhodna_velicina vhodni_vir Izhodna veličina je lahko napetost vozlišča ali med vozliščema ali tok neodvisnega napetostnega vira Vhodni vir je ime neodvisnega napetostnega ali tokovnega vira Rezultat Vhodna upornost Izhodna upornost Prenosna funkcija (odvisno od kombinacije virov) Napetostno ojačenje Transipedanca Transkonduktanca Tokovno ojačenje

Primer TF analize Transfer_function: -66.5079 transfer vin#input_impedance: 503.882 impedance output_impedance_at_v(out): 1000 impedance

AC analiza Malosignalna kompleksna analiza.tf analiza z upoštevanjem kapacitivnosti in induktivnosti Namenjena je računanje frekvenčne odvisnosti prenosnih arakteristik vezja pri vzbujanju z majhnimi harmoničnimi signali Parametri Vrednosti neodvisnih virov se podajo s parametroma ACMAG in ACPHASE Če parameter ACMAG ni podan, se dotični neodvisni napetostni vir zamenja z odprtimi sponkami, tokovni viri pa s kratkim stikom

AC analiza Potek Analiza delovne točke Linearizacija vezja (tangente na karakteristike nelineranih elementov v delovnih točkah) Zapis kompleksnih vozliščnih enačb s fekvenčno odvisnimi admitancami (j C, 1/j L). Za vsako frekvenco se izvede.op analiza, ki da rezultat v obliki kompleksorja (amplituda + faza) Ukaz.AC tip nstep fstart fstop.ac dec 50 100 10MEG tip = dec, oct, lin, list

Primer AC analize

Primer AC analize

NET analiza AC analiza četveropolnih parametrov Je AC analiza, ki ta rezultat izračuna potek vhodne in izhodne admitance in impedance Y, Z, H in S parametre Za dvopole in četveropole. Ukaz.NET izhodna_spremenljivka vhodni_vir Rin=vhodna zaključitev Rout=izhodna_zaključitev Če zaključitev ni podana, je privzeta vrednost 1 Ohm Razen, če sta podani impedanci virov. V tem primeru se uporabi le-ta.

Primer NET analize

Primer NET analize

Parametri virov V vrstici, ki opisuje napetostni vir, sta podani vozlišči. Nato je definirana enosmerna napetost (10 V), ki jo ima ta vir pri vseh analizah. Številka za oznako AC je amplituda harmonskega signala, ki jo daje ta vir samo pri AC analizi. Pri AC analizi je vezje nadomeščeno z lineariziranim modelom, zato je amplituda lahko poljubna. Tudi pri 1000 V signala bi izračun potekal enako, le vsi odzivi bi bili tisočkrat večji. Najpogosteje se za amplitudo vzbujanj pri AC analizah izbere 1 V, saj je v tem primeru velikost vseh odzivov enaka ojačenju vezja.

Šum v elektronskih vezjih Vsak elektronski element generira šum Šum lahko opišemo V obliki gostote močnostnega spektra naključnega signala 1 jωτ 2 2 ( ) ( ), x V /Hz ali A /Hz π S ω τ e dτ V obliki efektivne šumne napetosti ali toka (v določenem frekvenčnem območju) u 2 2 u 0 0 i u S ω dω V/ Hz ali i Si ω dω A/ Hz

Šum v elektronskih vezjih Šumni vir v vezju lahko predstavimo v obliki Nortonovega ali Thenveninovega nadomestnega vezja R+jX u n i n G+jB Moči nekoreliranih šumnih virov se v vezju seštevajo. Šumne napetosti/tokovi se seštevajo s kvadratom absolutne vrednosti S( f ) S ( f ) S ( f ) 1 2 2 2 2 u u1 u2

Šum v elektronskih vezjih Šum se v vezjih prevaja preko kvadrata absolutne vrednosti prevajalne funkcije med vhodom in izhodom S ( ) x ω H( ω ) Sy ( ω) S ( ω) H( ω) S ( ω) y 2 x Šum vezja lahko predstavimo S šumom na izhodu vezja Z ekvivalentnim šumom na vhodu vezja (pri čemer se vezje tretira kot brezšumno)

NOISE - šumna analiza.noise izhod vh_vir tip št_točk fstart fstop Vsak šumni vir v vezju je predstavljen z enim šumnim tokovnim generatorjem Izhod vezja je lahko napetost vozlišča V(10) ali napetost med dvema vozliščema V(10,3) Vhodni vir je lahko neodvisni napetostni ali tokovni vir Tip preleta je enak kot pri.ac analizi (dec, oct, lin) Frekvenčna skala se določi s tipom porazdelitve točks številom št_točk med fstart in fstop

NOISE analiza Najprej se izračuna delovna točka.op, vezje se linearizira S pomočjo malosignalne.ac analize se za vsako frekvenco v frekvenčnem območju fstart in fstop izračuna Prispevek vsakega šumnega vira k izhodnemu šumu v vozilšču izhod - npr. V(R3) Vsoto kvadratov vseh prispevkov šumnih virov v vozlišču izhod - onoise Preko kvadrata absolutne vrednosti prevajalne funkcije med virom vh_vir in izhodnim vozlišem izhod (gain) se preračuna izhodni šum na vhod - inoise Izračuna se celoten integral izhodnega šuma med fstart in fstop

Primer NOISE analize

Primer NOISE analize