'Kombinatoricna optimizacija / Lokalna optimizacija'

Podobni dokumenti
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5. februar 2018 Navodila Pazljivo preberite

EKVITABILNE PARTICIJE IN TOEPLITZOVE MATRIKE Aleksandar Jurišić Politehnika Nova Gorica in IMFM Vipavska 13, p.p. 301, Nova Gorica Slovenija Štefko Mi

Osnove matematicne analize 2018/19

Vaje: Matrike 1. Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N 0 1 n ; n N Pokaži, da je množica x 0 y 0 x

Osnove verjetnosti in statistika

Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA

RAČUNALNIŠKA ORODJA V MATEMATIKI

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Katja Ciglar Analiza občutljivosti v Excel-u Seminarska naloga pri predmetu Optimizacija v fina

Učinkovita izvedba algoritma Goldberg-Tarjan Teja Peklaj 26. februar Definicije Definicija 1 Naj bo (G, u, s, t) omrežje, f : E(G) R, za katero v

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-avgust-17.dvi

Kazalo 1 DVOMESTNE RELACIJE Operacije z dvomestnimi relacijami Predstavitev relacij

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/testi in izpiti/ /IZPITI/FKKT-februar-14.dvi

resitve.dvi

6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru

VST: 1. kviz

3. Metode, ki temeljijo na minimalnem ostanku Denimo, da smo z Arnoldijevim algoritmom zgenerirali ON bazo podprostora Krilova K k (A, r 0 ) in velja

Predtest iz za 1. kontrolno nalogo- 2K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota.

CpE & ME 519

Vrste

ANALITIČNA GEOMETRIJA V RAVNINI

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij

M

Naloge iz kolokvijev Analize 1 (z rešitvami) E-UNI, GING, TK-UNI FERI dr. Iztok Peterin Maribor 2009 V tej datoteki so zbrane naloge iz kolokvijev za

5 SIMPLICIALNI KOMPLEKSI Definicija 5.1 Vektorji r 0,..., r k v R n so afino neodvisni, če so vektorji r 1 r 0, r 2 r 0,..., r k r 0 linearno neodvisn

1. izbirni test za MMO 2018 Ljubljana, 16. december Naj bo n naravno število. Na mizi imamo n 2 okraskov n različnih barv in ni nujno, da imam

Strojna oprema

Namesto (x,y)R uporabljamo xRy

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE Gravitacija - ohranitveni zakoni

MATLAB programiranje MATLAB... programski jezik in programersko okolje Zakaj Matlab? tipičen proceduralni jezik enostaven za uporabo hitro učenje prir

Ravninski grafi Tina Malec 6. februar 2007 Predstavili bomo nekaj osnovnih dejstev o ravninskih grafih, pojem dualnega grafa (k danemu grafu) ter kako

glava.dvi

Mrežni modeli polimernih verig Boštjan Jenčič 22. maj 2013 Eden preprostejših opisov polimerne verige je mrežni model, kjer lahko posamezni segmenti p

C:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-junij-17.dvi

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE

Optimizacija z roji delcev - Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije

INDIVIDUALNI PROGRAM PREDMET: MATEMATIKA ŠOL. LETO 2015/2016 UČITELJ: ANDREJ PRAH Učenec: Razred: 7. Leto šolanja: Ugotovitev stanja: Učenec je lani n

Ime in priimek

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni

Matematika 2

DS2.dvi

1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm

Microsoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc

Poslovilno predavanje

C:/AndrejT/vestnik/76_1/Rotovnik/main.dvi

Vektorji - naloge za test Naloga 1 Ali so točke A(1, 2, 3), B(0, 3, 7), C(3, 5, 11) b) A(0, 3, 5), B(1, 2, 2), C(3, 0, 4) kolinearne? Naloga 2 Ali toč

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 2 Pisni izpit 9. junij 2005 Ime in priimek: Vpisna št: Zaporedna številka izpita: Navodila Pazljivo preberite bese

Microsoft Word - UP_Lekcija04_2014.docx

11. Navadne diferencialne enačbe Začetni problem prvega reda Iščemo funkcijo y(x), ki zadošča diferencialni enačbi y = f(x, y) in začetnemu pogo

Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y

Matematika II (UNI) Izpit (23. avgust 2011) RE ITVE Naloga 1 (20 to k) Vektorja a = (0, 1, 1) in b = (1, 0, 1) oklepata trikotnik v prostoru. Izra una

Mere kompleksnih mrež (angl. Network Statistics) - Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz diskretne matematike

Povzporejanje metahevristik za NP-polne probleme

Slide 1

Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 31. avgust 2018 Navodila Pazljivo preberite

Microsoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij.docx

Microsoft Word - Avditorne.docx

FGG14

Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku β a c γ b α sin = a c cos = b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu naspr

2. izbirni test za MMO 2017 Ljubljana, 17. februar Naj bosta k 1 in k 2 dve krožnici s središčema O 1 in O 2, ki se sekata v dveh točkah, ter

Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo

Urejevalna razdalja Avtorji: Nino Cajnkar, Gregor Kikelj Mentorica: Anja Petković 1 Motivacija Tajnica v posadki MARS - a je pridna delavka, ampak se

Srednja šola za oblikovanje

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A

FGG13

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc

Microsoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx

1 Naloge iz Matematične fizike II /14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperat

FGG02

Brownova kovariancna razdalja

Poglavje 3 Reševanje nelinearnih enačb Na iskanje rešitve enačbe oblike f(x) = 0 (3.1) zelo pogosto naletimo pri reševanju tehničnih problemov. Pri te

2.1 Osnovni pojmi 2 Nim Ga²per Ko²mrlj, Denicija 2.1 P-poloºaj je poloºaj, ki je izgubljen za igralca na potezi. N- poloºaj je poloºaj, ki

PREDMETNI KURIKULUM ZA RAZVOJ METEMATIČNIH KOMPETENC

PowerPoint Presentation

DOMACA NALOGA - LABORATORIJSKE VAJE NALOGA 1 Dani sta kompleksni stevili z in z Kompleksno stevilo je definirano kot : z = a + b, a p

Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 6. julij 2018 Navodila Pazljivo preberite be

Microsoft Word - M _mod..docx

Mladi za napredek Maribora srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 2015

Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega pok

Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij.

Navodila za uporabo Mini prenosna HD kamera s snemalnikom

Numeri na analiza - podiplomski ²tudij FGG doma e naloge - 1. skupina V prvem delu morate re²iti toliko nalog, da bo njihova skupna vsota vsaj 10 to k

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE

Turingov stroj in programiranje Barbara Strniša Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolo

ZveznostFunkcij11.dvi

resitve.dvi

Wienerjevemu indeksu podobni indeksi na grafih

PowerPointova predstavitev

Microsoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij_17-18

Microsoft PowerPoint _12_15-11_predavanje(1_00)-IR-pdf

Linearna algebra - povzetek vsebine Peter Šemrl Jadranska 21, kabinet 4.10 Izpitni režim: Kolokviji in pisni izpiti so vsi s

Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj

DN5(Kor).dvi

Matematika II (UN) 1. kolokvij (13. april 2012) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) Dana je linearna preslikava s predpisom τ( x) = A x A 1 x, kjer je A

Excel 2016

Podatkovni model ER

Statistika, Prakticna matematika, , izrocki

MATEMATIKA 2. LETNIK GIMNAZIJE G2A,G2B Sestavil: Matej Mlakar, prof. Ravnatelj: Ernest Simončič, prof. Šolsko leto 2011/2012 Število ur: 140

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za matematiko in računalništvo DIPLOMSKO DELO Peter Škofič Maribor, 2014

Diapozitiv 1

Transkripcija:

Kombinatorična optimizacija 3. Lokalna optimizacija Vladimir Batagelj FMF, matematika na vrhu različica: 15. november 2006 / 23 : 17

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 1 Kazalo 1 Globalni in lokalni minimumi.................. 1 7 Lokalna optimizacija....................... 7 14 Primer: Problem uravnotežanja turbin.............. 14

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 1 Globalni in lokalni minimumi Pogosto lahko v dani množici Ω definiramo relacijo sosednosti rešitev S Ω Ω, za katero zahtevamo le refleksivnost. Okolice. Kadar je Ω = R n, za dani ε > 0, običajno definiramo relacijo S(ε) s predpisom: xs(ε)y d(x, y) ε kjer je d izbrana razdalja. Množica S(ε, x) sosedov točke x je tedaj običajna ε okolica točke x. Velja: ε < η S(ε) S(η)

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 2 Lokalne transformacije V diskretnih optimizacijskih nalogah običajno definiramo sosednost z lokalnimi transformacijami, ki prevedejo eno rešitev v drugo. Dvojiški vektorji. V množici IB n dvojiških vektorjev dolžine n navadno definiramo lokalno transformacijo s spremembo vrednosti na i-tem mestu: x i = 1 x i. Trgovski potnik. Pri problemu trgovskega potnika se najpogosteje uporabljajo sosednosti r-opt, pri katerih so sosednje rešitve določene tako, da iz tekočega cikla odstranimo r povezav in jih nadomestimo z novimi, ki zopet sestavljajo cikel.

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 3... Lokalne transformacije Na slikah sta prikazani sosednosti 2-OPT in 3-OPT. Lin je s poskusi pokazal, da je sosednost 3-OPT veliko boljša kot sosednost 2-OPT, učinek sosednosti višjih redov pa ne upravičuje povečane porabe časa.

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 4... Lokalne transformacije Permutacije. V primeru, ko je Ω = S n (permutacije n elementov), pa lahko postavimo: πsσ π = σ p, q : σ = (pq)π Vpeta drevesa. Vpeto drevo izberemo tetivo, vključimo jo v novo drevo, iz pripadajočega cikla pa izločimo neko povezavo.

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 5 Lokalni minimumi Element x Φ je lokalni minumum glede na S natanko takrat, ko je x Min(Φ S(x), P ); ali drugače povedano, ko y Φ S(x) : P (x) P (y) Množico vseh lokalnih minimumov naloge (Φ, P, Min) glede na sosednost S označimo LocMin(Φ, P, S). Zato, da bi poudarili razliko, pravimo elementom množice Min(Φ, P ) tudi globalni minimumi. Očitno je vsak globalni minimum tudi lokalni.

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 6... Lokalni minimumi Poleg tega velja še: IZREK 1 Za vsako sosednost S je LocMin(Φ, P, Φ Φ) = Min(Φ, P ) LocMin(Φ, P, S) in, če je Q S, tudi LocMin(Φ, P, S) LocMin(Φ, P, Q) Trditev je posledica lastnosti Ψ Φ x Ψ Min(Φ, P ) x Min(Ψ, P )

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 7 Lokalna optimizacija Relacija sosednosti nam ponuja za reševanje optimizacijskih nalog naslednji postopek lokalne optimizacije: izberi x Φ ; while y S(x) Φ : P (y) < P (x) do x := y; Če se postopek izteče v končno korakih, konča v lokalnem minimumu. V postopku lahko relacijo sosednosti tudi spreminjamo npr. zmanjšujemo ε.

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 8 Postopek lokalne optimizacije Pri razdelavi postopka lokalne optimizacije za dani optimizacijski problem moramo poiskati odgovore na naslednja vprašanja: a. določitev sosednosti S Ω Ω. Kot vemo, čim bogatejša je sosednost, tem verjetneje so lokalni minimumi tudi globalni. Po drugi strani pa pregledovanje obsežne soseščine zahteva precej časa. Pri izbiri sosednosti zato poskušamo uravnotežiti obe nasprotujoči si želji. b. izbira začetne rešitve. Lokalnim minimumom se poskušamo izogniti tako, da postopek lokalne optimizacije večkrat ponovimo pri različnih (naključnih) začetnih rešitvah in si zapomnimo najboljšo dobljeno rešitev. Izdelava poštenega generatorja naključnih dopustnih rešitev je lahko včasih sama zase zahtevna naloga.

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 9... Postopek lokalne optimizacije Pri večjem številu ponovitev se pokaže kot zelo dober prikaz zgradbe prostora rešitev (glede na izbrano sosednost) tabela desetih trenutno najboljših dobljenih rešitev. Zaželjeno je tudi, da lahko postopku lokalne optimizacije kot začetno rešitev podtaknemo rešitev, ki si jo izmisli uporabnik, ali rešitev, ki jo dobimo s kakim približnim postopkom. c. dokaz ustavljivosti postopka. Zaporedje vrednosti rešitev, ki nastopijo pri lokalni optimizaciji, je padajoče. če pokažemo še, da je navzdol omejeno in se vsakič spremeni vsaj za δ > 0, se postopek po končno korakih izteče. Na končni množici Φ je to vselej res.

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 10... Postopek lokalne optimizacije d. izbira naslednje rešitve. Pri končnih soseščinah običajno uporabljamo kar pregled vseh sosedov. Včasih pa lahko za določitev ustrezne rešitveuporabimo lastnosti kriterijske funkcije in omejitev (npr. gradientni postopek). Pogosto obstaja v soseščini več rešitev z manjšo vrednostjo. V teh primerih najpogosteje izberemo ali prvo tako rešitev, ki jo najdemo; ali pa rešitev, ki najbolj zmanjša vrednost kriterijske funkcije (najhitrejši spust). Poskusi kažejo, da glede končnih rezultatov ni značilnih razlik med obema pristopoma. Prvi porabi manj časa pri pregledovanju okolice, pa zato naredi več korakov...

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 11... Postopek lokalne optimizacije e. učinkovito preverjanje pogoja P (y) < P (x). Pogosto je kriterijska funkcija P sestavljena iz prispevkov posameznih sestavin rešitve. Zato se izkaže, da se splača pogoj P (y) < P (x) nadomestiti z enakovrednim pogojem P (x) P (y) > 0 ali P (x)/p (y) > 1 ali kakim drugim, ker je izraz, ki nastopa v tem pogoju precej enostavnejši kot sama kriterijska funkcija prispevki sestavin, ki pri lokalni transformaciji ne sodelujejo, se pokrajšajo.

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 12... Postopek lokalne optimizacije f. lokalna optimalnost rešitev. Lokalna optimizacija nam v splošnem ne zagotavlja, da bomo dobili globalni minimum. V naslednjem razdelku bomo zvedeli, da je za konveksne naloge postopek lokalne optimizacije točen dobljeni lokalni minimum je vselej globalni. V splošnem se moramo zadovoljiti z ugotovitvijo, da če je postopek generiranja naključnih začetnih rešitev vsaj nekoliko pošten (ustvari lahko vsako dopustno rešitev, čeprav ne nujno z enako verjetnostjo), s številom ponovitev postopka lokalne optimizacije narašča tudi verjetnost, da bo dobljeni najboljši lokalni minimum tudi globalni. V poglavju o diskretni optimizaciji si bomo ogledali nekatere poskuse izpopolnitve postopka lokalne optimizacije: postopke ohlajanja (simulated annealing) in postopke prepovedanih smeri (tabu search).

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 13... Postopek lokalne optimizacije g. povezanost sosednosti S. Pri navadni lokalni optimizaciji je povezanost grafa (Ω, S) le lepotnega pomena, pri izpopolnjenih postopkih pa postane zelo zaželjena. h. preverjanje postopka. Ko postopek sprogramiramo, se postavi vprašanje, kako preveriti njegovo pravilnost in kakovost. Zato je potrebno pripraviti zbirko nalog z znanimi rešitvami. Vir takih nalog so lahko tudi teoretični rezultati o problemu.

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 14 Primer: Problem uravnotežanja turbin Pri izdelavi turbin lahko mase posameznih lopatic nihajo tudi za do pet odstotkov okrog povprečne vrednosti. Običajno turbino sestavlja 14 do 18 lopatic. Pri nameščanju lopatic na os namestimo težišča lopatic v isti ravnini enakomerno po krožnici. Lopatice želimo namestiti v takem vrstnem redu, da bo težišče turbine čim bliže osi vrtenja. Veternica v letalskem motorju Rolls Royce RB211-535C

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 15... Problem uravnotežanja turbin Označimo z n število lopatic, z m 1, m 2,..., m n mase lopatic in z M = mi skupno maso lopatic. Razmestitev lopatic okrog osi opišemo s permutacijo σ na p-to mesto postavimo lopatico σ(p). Naj bo še ϕ i = (i 1) 2π n, i = 1, 2,..., n kot, ki pripada i-temu mestu in r polmer krožnice. Tedaj je za razmestitev σ težišče ( x σ, ȳ σ ) določeno z izrazoma: x σ = r n m σ(i) cos ϕ i ȳ σ = r n m σ(i) sin ϕ i M M i=1 odmik d(σ) težišča od osi vrtenja pa z; d(σ) = x 2 σ + ȳ 2 σ i=1 Nalogo uravnotežanja turbine lahko torej izrazimo kot optimizacijsko nalogo (S n, d(σ), min).

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 16... Problem uravnotežanja turbin Krajši razmislek nam pove, da lahko pri razmeščanju eno maso pribijemo na izbrano mesto enakovrednost rešitev glede na zasuk. Poleg tega tudi zrcalni permutaciji določata enakovredni rešitvi. Torej bi morali pri polnem preboru rešitev pregledati 1 2 (n 1)! permutacij. Recimo, da program pri polnem preboru (na super-računalniku) pregleda milijon rešitev na sekundo. Tedaj bi pri n = 14 tekel 8.6 ur; pri n = 18 pa že 49401 ure oziroma 5.6 let. 1 n (n 1)! 2 10 181440 11 1814400 12 19958400 13 239500800 14 3113510400 15 43589145600 16 653837184000 17 10461394944000 18 177843714048000 20 60822550204416000 25 310224200866619719680000 30 4420880996869850977271808000000

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 17... Problem uravnotežanja turbin Če dobimo (a) razmestitev η iz razmestitve σ tako, da v njej premenjamo masi na p-tem in q-tem mestu (transpozicija), sta koordinati novega težišča ( x η, ȳ η ) takole povezani (e) s težiščem razmestitve σ: x η = x σ r M (m σ(p) m σ(q) )(cos ϕ p cos ϕ q ) ȳ η = ȳ σ r M (m σ(p) m σ(q) )(sin ϕ p sin ϕ q ) Za izbiro (b) začetne razmestitve uporabimo kar naslednji postopek za mešanje, ki je popolnoma pošten for i := n downto 2 do begin j := 1 + trunc(i random); t := σ[i]; σ[i] := σ[j]; σ[j] := t; end; Za prvo permutacijo lahko postavimo kar σ[i] = i, i = 1,..., n. Ker je vsaka permutacija produkt transpozicij, (g) je graf sosednosti povezan.

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 18... Problem uravnotežanja turbin k max := (n 1)(n 2)/2; k := k max ; določi naključno začetno razmestitev σ; izračunaj x, ȳ, d 2 ; search : loop for p := 2 to n 1 do for q := p + 1 to n do x := x r M (m σ(p) m σ(q) )(cos ϕ p cos ϕ q ); ỹ := ȳ r M (m σ(p) m σ(q) )(sin ϕ p sin ϕ q ); d 2 := x 2 + ỹ 2 endif endfor endfor endloop if d 2 < d 2 then x := x; ȳ := ỹ; d 2 := d 2 ; k := k max ; t := σ(p); σ(p) := σ(q); σ(q) := t; else k := k 1; if k 0 exit search

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 19... Problem uravnotežanja turbin V postopku smo se odločili (d) za premik v prvo boljšo rešitev. Pri preverjanju posopka (h) pride prav naslednji izrek o celoštevilskem problemu uravnotežanja turbin, pri katerem je m i = i: Celoštevilski problem uravnotežanja turbin ima uravnoteženo rešitev d(σ) = 0 natanko takrat, ko n ni potenca nekega praštevila, n p k, k > 0. Na sliki je prikazana uravnotežena rešitev za n = 14.

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 20... Problem uravnotežanja turbin 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 21... Problem uravnotežanja turbin σ a = Sled lokalne optimizacije za σ a 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 4 9 7 6 3 10 8 5 2 p q x y d 189.07613 30.50180 191.52060 2 3 143.62158 2.52286 143.64374 2 7 114.20278 18.85115 115.74818 3 4 80.49184 18.85115 82.66983 4 5 62.31002 32.06101 70.07458 4 9 51.07304 2.52286 51.13531 5 10 7.76456 45.27088 45.93192 6 7 13.06995 18.85115 22.93882 6 8 0.50662 1.55921 1.63945 σ a = 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 10 7 5 2 8 3 9 6 4

V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 22... Problem uravnotežanja turbin σ b = Sled lokalne optimizacije za σ b 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 6 5 7 3 1 10 9 8 4 2 p q x y d 116.85547 88.01890 146.29603 2 3 98.67365 101.22876 141.36390 2 6 0.00000 69.16775 69.16775 3 6 47.60062 34.58387 58.83760 3 8 58.83760 0.00000 58.83760 4 5 40.65578 13.20986 42.74802 4 10 20.32789 14.76908 25.12665 2 7 9.09091 6.60493 11.23698 4 5 0.00000 0.00000 0.00000 σ b = 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 6 9 8 3 2 5 10 7 4 1