O PERFEKTNIH (POPOLNIH) KVADRIH
|
|
- Teja Koželj
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN Letnik 28 (2000/200) Številka 3 Strani Ivan Vidav: O PERFEKTNIH (POPOLNIH) KVADRIH Ključne besede: enačbe. matematika, geometrija, teorija števil, diofantske Elektronska verzija: c 2000 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c 200 DMFA založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovoljeno.
2 o PERFEKTNIH (POPOLNIH) KVADRIH Mat ematika I Perfekt ni (po polni) kvader imenuj em o tak kvader, pri katerem se izražajo dolžine robov, te lesne diagonale in diagonal vseh st ranskih ploskev s celimi (torej naravnimi) števili. Pravzap rav smemo tako imenovati vsak kvader, pri katerem so vse naštete dol žin e racion alna števila ali pa so med seboj v racionalnih razme rjih. Če so namreč vse racionalne, se pravi ulomki, pomnožim o robove z naj manjšim skupnim imen ovalcem teh ulomkov. Tako dobimo podob en kvader, pri katerem se vse navedene dolžine izražaj o z naravnimi števili. Če pa so vsa razmerja med njimi racionalna, lahk o izberem o enoto za dolžino tako, da so potem vse te kol ič i ne cela števila. Ali v tem sm islu pe rfekt ni kvadri obstajajo? Kvad er je te lo v trirazsežnem prostoru. V ravnini ima pravokotnik vlogo kvadra. Po analogiji bi imenovali pravokotnik "perfekten", če se izražaj o dolžin e njegovih stranic in diagon ale z nar avn imi šte vili, oziroma, kar je v bist vu isto, z racionalnimi števili. Diagon ala razdeli pravokotnik na dva a skladna pravokotna t rikotnika s katetama a in b, hipot enuza pa je di agon ala d (slika ). Zat o velja po Pitagorovem izreku zveza b b a Slika. Pri "perfektnem" pr avokotniku so a, b, d nar avna števila, ki zadoščajo tej enač b i. Takih trojk a, b, d je nešt eto, imenujem o jih pit agorejske t rojke, naj manj ša med nj imi je a = 3, b = 4 in d = 5. Če razširimo obravnavo na pravokotnike, pri katerih so dolžine a, b, d racionalna števila, sme mo vzeti, da je ena izm ed njih enaka, np r. b = (ustrez no d alji co sm o izbrali za enoto dolžine). Zgornj a enačba se zdaj glasi Iz nj e dobimo d 2 - a 2 =. Če levo stran razst avimo v produkt, lahko zapišemo enačbo () v obliki () (d+a)(d- a) =. (la) Denimo, d a pozitivni racionalni števili a in d zadoščat a (), t orej t udi (la). O čitno je d >. Postavimo d + a = t, kjer je t prav tako racionalen
3 I Mat ematika in večj i od, saj je t = d + a > d >. Iz (la) dobimo zdaj d - a = l i t, od tod pa i z računamo t 2 - a= - 2t ' t 2 + d=- 2t t >. (2) Za vsako racionalno rešitev e nač be () obstaj a pot emtakem tako racionalno število t >, da se a in d izražat a z obraz cema (2). Narobe je pr av tako res: Izberimo si poljubno racionalno število t -=J. O in ga vst avimo v leva izra za (2). Dobljena a in d st a racionalni št evili, ki zad o šča t a e n ačb i (), kar pokaže preprost r ačun. Č e sta a in d pozitivn a - taka sta, kad ar je t > - d olo č at a a in b = pravokotnik z racionalnimi stranicami in racionalno diagonalo d. Pripomba. Kadar je t <, je bodisi a bodisi d negativno število. V tem primeru je dolžina ust rezne stranice ena ka la l (oziroma diagonale IdI). Racionalno šte vilo t > lahko zapišemo v obliki ulomka t =»t«.kjer sta števec P in imenovalec q naravni tuji si št evili in P > q. Č e to vst avimo v (2), se a in d izražata v obliki te h-le ulomkov Pomnožimo stran ici a in b = s skupnim imenovalcem 2pq, pa dobimo podoben pr avokotnik, ki ima st ra nici in diagonalo b = 2pq, (3) Za vsak par naravnih št evil p in q, p > q, so tako dobljeni a, b, d pitagorejska trojka. Vzemimo zdaj kvad er z rob ovi a, bin c (slika 2). Zaznamuj mo z d telesno diagonalo (telesne diagonale so štiri, so pa med seboj enake), z dl, d 2 in d 3 pa diagon ale stranskih ploskev. Pri t em je dl diagonala osnovnega pr avokotnika s stranicama a in b, d 2 c diagon ala st ranskega pr avokotnika s stranicama a in c, d 3 pa diagonala stranskega pravokotnika s stranicama b in c. Po Pit agorovem izreku dobimo zveze a Slika 2. (4)
4 Matematika I Telesna diagonala d je hi pot enu za pr avokotnega t rikotnika s kat etama dl in c (slika 2). Zato je di + c 2 = d 2, oziroma, če upoštevamo prvo enačbo (4), Pri poljubno izbr anih po zit ivnih šte vilih a, b, c i z r aču n amo iz (4) in (5) st ranske diagon ale dl, d 2, d 3 in te lesno diagon alo d. Če so a, b, c cela (oziroma racionain a) števila, pa dobljeni dl, d 2, d 3 in d niso vse lej cela (niti racionalna) šte vila. Kakor sm o poved ali na zače t k u, je za obstoj p erfektnega kvadra dovolj, če najdem o po zit ivn a racionaina števila a, b, C, dl, d 2, d 3 in d, ki z ad o š č aj o en ačb am (4) in (5). Od slej bomo torej iskali racion alne reš itve. Zd aj sm emo vzeti, da je C = (t retji ro b kvadra smo izbrali za enoto dolžine). E načb e (4) in (5) dobijo po tem to le ob liko in (5) a 2 + = d ~, (4a) (5a ) Denimo, cia im amo kakšno racionalno rešitev. Dru ga in tret ja en ač ba (4a) im at a obliko en ač be (). Če se spom nimo, kako clobimo racion alne rešitve enačbe (), viclimo, cia obstajata taki racion alni št evili večj i ocl, imenujmo j u zdaj x in y, cia je (6a) m y2 _ b= - 2y Kor lahko zapišemo e nač bo (5a) v obliki y2 + d 3 = - - 2y (6b) in st a d] in cl racionaina, obstaj a racionalno število z >, cia je Z 2 - '), dl = -- ~ z Z 2 + d z (6c)
5 I Mat ematika Če vstavimo dobljene izraze za a, b in dl v prvo enačbo (4a), ki smo jo pomnožili s 4, dobimo tole zvezo (7) P ovzemimo, kaj smo doslej ugot ovili : Če obstaja pe rfektni kvader, lahko najdemo racionalna števila x, y, Z, vsa večja od, ki zadoščaj o enacbi (7). Vzem imo zdaj, obratno, da od ni č različna racionalna števila x, y, z ustrezajo tej e nač b i. Potem so x 2 - a :: ' y2 - b=- 2y c= l racionalni robovi kvadra, pri katerem se izražaj o st ranske diagon ale dl, d 2, d 3 in telesna diagonala d z obrazci (6a), (6b) in (6c). Vsa ta števila so racionalna. Štiri enačbe (4a) in (5a) smo tako nadomestili z eno samo enač bo (7). Takoj vidimo, da je e nač ba (7) izpolnjen a, če postavimo x 2 =, z = = y, ali pa y2 = in z = x. V prvem primeru je a = O, v drugem b = O. Kvader se je izrodil v pravokotnik. Če pa je z 2 =, pove enačba (7), da mora biti x 2 = in y 2 = l. (Leva stran je n amreč vsota dveh kvadratov in je enaka ni č samo t ed aj, kadar sta oba sumanda enaka ni č.) Zdaj je a = b = O, tako da se je kvader izrodil v dalj ico. Pravi perfektni kvader nam da le taka trojka x, Y, z racion alnih števil, ki so vsa večj a od in zad oščajo en ačb i (7). Ali obs taja taka t rojka? Odgovora na to vprašanje ne vem. Doslej niso še našli perfektnega kvadra niti niso dokazali, da ga ni. Z računal n i k i so ugot ovili samo to, d a je do lžina najmanj šega ro ba perfekt nega kvadra (z rob ovi, ki so cela števila) večja od 0 9, seveda, če t ak kvad er sploh obstaja. Pripomba. Ni posebno težko ugotoviti, da ima enačba (7) rešitev, pri kateri so racionalni x, y, z vsi ve čji od, brž ko prem ore kak šn o rešitev, pri kateri je x 2 =- in y2 =-. Ker nast opajo x, y in z v (7) samo v kvadratih, je n amre č ta enačba izp olnj en a t udi tedaj, kad ar kakšn o neznanko zame njamo z nj eno nasprotno vrednostjo, npr. x z -x. Prav tako pa sme mo vsako neznanko zamenjati z njen o r e cipročno vrednostjo, t orej x z l i x. S takimi zame njavami pridem o iz vsake rešitve, pri kateri je x 2 =- in y2 =-, do rešitve, kjer so vse neznanke večje od. Zastavimo si zdaj vprašanje, ali obstajaj o kvadri z racionalnirni robovi in racionalnimi st ranskimi diagon alami. Torej ne zahtevamo več, da naj bi bila t udi te lesna diagonala d racionalna,
6 44 Matematika I Č e si izberemo poljubni racionalni števili x in y, ki st a obe večji od, nam dajo obrazci (6a) in (6b) kvader z racionalnimi robovi a, b, C = in racionalnima diagonalama d 2 in d 3. Vstavimo izraza za a in b v prvo en ač b o (4a) in d ajmo levo stran na skupni imenovalec. Potem je pred nami enačb a y2(x 2 - )2 + X 2(y 2 - )2 2 4x 2 y 2 = dl. Diagon ala dl je racionaina, če je ulomek na levi kvadrat racionalnega št evila. Za to pa z ad o š č a, da je šte vec kvadrat racionaln ega števila, saj je im enovalec kvadrat racionalnega števila 2xy. Št evec lahko zapišemo v obliki (8) Izberimo zdaj racionalni števili x in y t ako, da bo med njima zveza (9) Potem je števec enak 4, iz (8) pa dobimo dl = dl racionaina. P r ip ad aj o č i kvader im a robove l / xy in je tudi diagonala x 2 - a= - - 2x stranske diagonale pa so dl = -, x y ' y2 _ b=- 2y C =, (0a ) (lob) Vs a ta števila so racionaina. Kvader ima potemtakem racionalne robove in racionalne st ranske diagonale. Seved a morata racionalni št evili x in y z adoščat i e n ač b i (9). Kako taka št evila dobimo? D enim o, d a j e y i= O. D elimo enačbo (9) z y2 in pos tavimo x - = u y, 2 - = V. Y () Č e sta x in y racionaina, st a taka tudi u. in v. Med njima pa je tale zveza (9a)
7 I Mat ematika Kakor vem o, se vsaka racionalna rešitev te enač be izraža v obliki t 2 - u =- 2t ' t 2 + v = - - 2t (2) pr i primerno izbranem ra cionaln em št evilu t -=f O. Za vsak racionalen t -=f O pa st a t ako dobljena u in v racion alna in z ad ošč a t a e načb i (9a). Iz e n ač b () in (2) zdaj lah ko i zr aču n amo t 2 - x= 2- t 2 + ' 4t Y = t 2 +. (3) Ker si lah ko racionalni t poljubno izberem o, d oloč a t a ob razca (3) neštet o parov racionalnih števil x, Y, ki zad ošč aj o enačb i (9). For mule (Oa) in (l Ob) pa d ol o č aj o nešt et o kvadrov, pri kater ih so dol žine rob ov in st ra nskih diagonal racionaln e. Npr. za t = 2 imamo x = 6/5, Y = 8/5. Robovi in st ranske diagonale pr ipad ajočega kvadra so a = - 60 ' b = ' c =, d _ ' d _ ' d = ' Pom nožimo robove z 240, ki je naj manjši skupni imenovalec vseh navedenih ulom kov, pa dobimo tale pod obni kvad er, ki ima za robove in st ran ske diagon ale cela števila Telesna diagonala d = ) = 5)2929 pa je iracion alna. Racion aln o šte vilo t lahko zapišemo v obliki ulomka t = p/q, kjer sta p in q naravni t uji si števili. Če to vstavimo v izra za (3), dobimo 4pq Y = -;:---::- p2 + q2. P reprost, čep r av nekoliko dolgovezen in za to do lgoč asen r ačun, ki ga bralec lahko pr esko či, pokaže, da se robova a in b izražata takole 3 p 4 _ 0p2q2 + 3 q 4 a = 4(p2 _ q2)(p2 + q2),
8 Matematika I Skupni imenovalec ob eh ulo mkov na desni je 8pq(p2 _ q2)(p 2 + q2) = = 8pq(p4 - q4). Č e z njim pomnožimo a, b in c =, dobimo kvader z robovi a = 2pq(3p4 _ 0p2q2 + 3q4), b = (p2 _ q2)(4 p2q2 _ p4 _ q4), C = 8pq(p4 _ q4). (4) Vsa števila na desni so cela, če sta t aka p in q. Stranske diagonale se izraža jo pri tem kvadru s celimi št evili, in sicer so dl = (p2 + q2)3, d2 = 2pq(5p4 _ 6p2q2 + 5q4), d 3 = (p2 _ q2)(p4 + 8p2q2 + q4). Te formule je po znal že Leon ard Euler. Povedat i pa je treb a, da nam ne dajo vseh (nepodobnih) kvadrov, pri kateri so do lžin e robov in stranskih diagonal cela števila. Nešt eto je kvadrov, ki im ajo za robove in telesno di agonalo cela števila. Dobimo jih z rešitvami enačbe (5), to je, e nač be v naravnih šte vilih a, b, c in d. Najpreprostejša med njimi se glasi a = = b = 2, C =, d = 3. Kako dobimo vse njene rešitve v celih številih, pa lahko br alec zve iz knj ige J. Grassellija, Diofantske en ač be (Ljubljana, 984), na st r. 64~68. Ali obstajajo t ud i kvadri, pri katerih se izražajo dolžin e robov, telesne di agonale in dveh st ranskih diagonal z naravnimi šte vili? Ob stajaj o. Najmanj ši tak kvader ima robove a = 04, b = 53, C = 672. (5) Tu je telesn a diagonala d = 697, st ranski diagonali dl = 85 in d 3 = 680 se izražata s celima številoma, diagonala d 2 = 6V0l0l pa je iracionalna. Navedeni primer seve da ni edini t ak kvader. Ob st aj aj o param e t ri č n i obrazci, podobni obrazcem (4), ki daj o neštet o kvad rov s to lastnostjo, vendar so bolj zapleteni, kakor so (4), in t udi izpeljava je dolgoveznejša. Zato jih t u ne bomo navaj ali.
9 Mat ematika Vzemimo poljuben kvader, pr i katere m se izražaj o do lžine robov a, b, c, te lesne diago nale d in dve h st ranskih diagonal dl in d 3 z nar avnimi šte vili. Naj bod o A, B, C, D og lišča sp odnje osnov ne ploskve, E, F, G, H pa og lišča zgornje (slika 3). Točke A, B, C in G d oločaj o tristrano piramido (tetraeder), ki ima za osnov no ploskev trikotnik ABC s stranicami a, b, dl, njeni stranski robovi pa so c, ~ G l ', \. " I,, I,, I ', I \. \. \. \. I ~ ~ F : : E d3 D!;, : : ", I I, I I " I I, I I Slika 3. d in d 3. Vsi se izražaj o s celimi števili. Mejne ploskve so št irje pravokot ni t rikot niki: Os novna ploskev ABC in strans ka ploskev BCG st a polovici pr avokotnikov ABCD in BCGF; v stran skem trikotniku ACG leži stranica AC (to je diagonala dd v osnovni ploskvi kvadra in je zato pravokotna na stra nice CG, ki je tretji rob kvadra; v trikot niku ABG pa je stranica A B rob kvadra in je zato pravokotna na st ranico BG (to je diagonala d 3 ), ki leži v stranski ploskvi C B F G kvadra. Če so stranice pravokot nega trikot nika cela števila, je t udi njegova plo š č ina, ki je enaka polovici produkta katet, celo število (v pitagorejski trojki je vselej ena kateta sodo število, glej enačb e (3)). Vzemimo za zgled kvader z robovi (5). Za ploščine Pl, P2, P3 in P4 stranskih ploskev tetraedra ABCG dobimo tale števila A a B P: = "2 ab = 7 956, P2 = "2 bc = 5 408, P4 = "2ad3 = P3 = - cd ] = 62 60, 2 Prostorn ina V tetraedra ABCG pa je šest ina pr ostornine kvadra, saj je plo š čin a Pl osnov ne ploskve ABC polovica ploš č in e osnovne ploskve ABC D kva dr a, višina pa je pr i obeh te lesih enaka c, to rej V = iabc. V našem pri meru je prost ornina V = , se pr avi celo število. Tako smo ugot ovili to le: Vsak kvader, pri katerem se izražaj o rob ovi, t elesna diagon ala in dve strans ki diagonali z nar avni mi števili, do lo č a t ristrano pirami do (te traeder), pri kat eri se izražajo rob ovi, ploščin e stranskih ploskev (to so trikot niki ) in (izkaže se) t udi prostornina z naravnimi šte vili. Ivan Vida v
POPOLNI KVADER
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 031-662 Letnik 18 (1990/1991) Številka 3 Strani 134 139 Edvard Kramar: POPOLNI KVADER Ključne besede: matematika, geometrija, kvader,
Prikaži večMAGIČNI KVADRATI DIMENZIJE 4n+2
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 18 (1990/1991) Številka 6 Strani 322 327 Borut Zalar: MAGIČNI KVADRATI DIMENZIJE 4n + 2 Ključne besede: matematika, aritmetika,
Prikaži večMladi za napredek Maribora srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 2015
Mladi za napredek Maribora 015 3. srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 015 Kazalo 1. Povzetek...3. Uvod...4 3. Spirala 1...5 4. Spirala...6 5. Spirala 3...8 6. Pitagorejsko drevo...10
Prikaži večGregor Rabič, janja čeh Ploščina štirikotnika Vsebina dokumenta je avtorsko zaščitena. Gradivo je v dani obliki dostopno brezplačno in povsem in brez
Gregor Rabič, janja čeh Ploščina štirikotnika Vsebina dokumenta je avtorsko zaščitena. Gradivo je v dani obliki dostopno brezplačno in povsem in brez omejitev uporabnikom na voljo za osebno uporabo kot
Prikaži večVektorji - naloge za test Naloga 1 Ali so točke A(1, 2, 3), B(0, 3, 7), C(3, 5, 11) b) A(0, 3, 5), B(1, 2, 2), C(3, 0, 4) kolinearne? Naloga 2 Ali toč
Vektorji - naloge za test Naloga 1 li so točke (1, 2, 3), (0, 3, 7), C(3, 5, 11) b) (0, 3, 5), (1, 2, 2), C(3, 0, 4) kolinearne? Naloga 2 li točke a) (6, 0, 2), (2, 0, 4), C(6, 6, 1) in D(2, 6, 3), b)
Prikaži večMATEMATIKA Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Jana Draksler in Marjana Robič 9+ znam za več
MATEMATIKA Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Jana Draksler in Marjana Robič 9+ znam za več ZBIRKA ZNAM ZA VEČ imatematika 9+ Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Avtorici: Jana Draksler
Prikaži večPredtest iz za 1. kontrolno nalogo- 2K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota.
Predtest iz za 1. kontrolno nalogo- K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih
Prikaži večMatematika II (UN) 1. kolokvij (13. april 2012) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) Dana je linearna preslikava s predpisom τ( x) = A x A 1 x, kjer je A
Matematika II (UN) 1 kolokvij (13 april 01) RE ITVE Naloga 1 (5 to k) Dana je linearna preslikava s predpisom τ( x) = A x A 1 x, kjer je 0 1 1 A = 1, 1 A 1 pa je inverzna matrika matrike A a) Poi² ite
Prikaži večVAJE
UČNI LIST Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku 1) Spremeni zapis kota iz decimalnega v stopinje in minute ali obratno: a),2 d) 19,1 8,9 e) 28 c) 2 f) 8 2) Spremeni zapis kota iz decimalnega v stopinje
Prikaži večDN5(Kor).dvi
Koreni Število x, ki reši enačbo x n = a, imenujemo n-ti koren števila a in to označimo z n a. Pri tem je n naravno število, a pa poljubno realno število. x = n a x n = a. ( n a ) n = a. ( n a ) m = n
Prikaži večDOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi
DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. prij. matič na številka firma / ime upnika glavnica obresti stroški skupaj prij ava
Prikaži večNamesto (x,y)R uporabljamo xRy
RELACIJE Namesto (x,y) R uporabljamo xry Def.: Naj bo R AxA D R = { x; y A: xry } je domena ali definicijsko obmocje relacije R Z R = { y; x A: xry } je zaloga vrednosti relacije R Za zgled od zadnjič:
Prikaži večPREDMETNI KURIKULUM ZA RAZVOJ METEMATIČNIH KOMPETENC
MATEMATIKA 1.razred OSNOVE PREDMETA POKAZATELJI ZNANJA SPRETNOSTI KOMPETENCE Naravna števila -pozna štiri osnovne računske operacije in njihove lastnosti, -izračuna številske izraze z uporabo štirih računskih
Prikaži večANALITIČNA GEOMETRIJA V RAVNINI
3. Analitična geometrija v ravnini Osnovna ideja analitične geometrije je v tem, da vaskemu geometrijskemu objektu (točki, premici,...) pridružimo števila oz koordinate, ki ta objekt popolnoma popisujejo.
Prikaži več1. izbirni test za MMO 2018 Ljubljana, 16. december Naj bo n naravno število. Na mizi imamo n 2 okraskov n različnih barv in ni nujno, da imam
1. izbirni test za MMO 018 Ljubljana, 16. december 017 1. Naj bo n naravno število. Na mizi imamo n okraskov n različnih barv in ni nujno, da imamo enako število okraskov vsake barve. Dokaži, da se okraske
Prikaži večSESTAVA VSEBINE MATEMATIKE V 6
SESTAVA VSEBINE MATEMATIKE V 6. RAZREDU DEVETLETKE 1. KONFERENCA Št. ure Učne enote CILJI UVOD (1 ura) 1 Uvodna ura spoznati vsebine učnega načrta, način dela, učne pripomočke za pouk matematike v 6. razredu
Prikaži večVAJE
UČNI LIST Geometrijska telesa Opomba: pri nalogah, kjer računaš maso jeklenih teles, upoštevaj gostoto jekla 7,86 g / cm ; gostote morebitnih ostalih materialov pa so navedene pri samih nalogah! Fe 1)
Prikaži večSENCOMER
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 25 (1997/1998) Številka 1 Strani 16 19, IV Marijan Prosen: SENCOMER Ključne besede: astronomija, senca, višina sonca.
Prikaži večDomače vaje iz LINEARNE ALGEBRE Marjeta Kramar Fijavž Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani 2007/08 Kazalo 1 Vektorji 2 2 Analit
Domače vaje iz LINEARNE ALGEBRE Marjeta Kramar Fijavž Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani 007/08 Kazalo Vektorji Analitična geometrija 7 Linearni prostori 0 4 Evklidski prostori
Prikaži večStrokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega pok
Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega poklicnega izobraževanja NAVODILA: Izpit iz matematike
Prikaži večVOLILNA ŠTEVILA
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 21 (1993/1994) Številka 2 Strani 98 105 Bojan Hvala: VOLILNA ŠTEVILA Ključne besede: matematika. Elektronska verzija:
Prikaži večresitve.dvi
FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika 2. kolokvij. december 2 Ime in priimek: Vpisna st: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer
Prikaži več6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru
6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, 30.03.2009 Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru in na končni ali neskončni čokoladi. Igralca si izmenjujeta
Prikaži večIme in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5. februar 2018 Navodila Pazljivo preberite
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5 februar 018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Nalog je
Prikaži večOsnove matematicne analize 2018/19
Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M16140111* Osnovna raven MATEMATIKA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Sobota, 4. junij 016 / 10 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat
Prikaži večVelika logična pošast Eulerjeva metoda reševanja diofantskih enačb Dana je diofantska enačba ax+by=c. Enačbo rešujemo samo v primeru, če sta a in b me
Velika logična pošast Eulerjeva metoda reševanja diofantskih enačb Dana je diofantska enačba ax+by=c. Enačbo rešujemo samo v primeru, če sta a in b medseboj tuji naravni števili.. 0x+y=4 2 Eulerjeva metoda
Prikaži večELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "
ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "električno" nihalo, sestavljeno iz vzporedne vezave
Prikaži večRešene naloge iz Linearne Algebre
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO LABORATORIJ ZA MATEMATIČNE METODE V RAČUNALNIŠTVU IN INFORMATIKI Aleksandra Franc REŠENE NALOGE IZ LINEARNE ALGEBRE Študijsko gradivo Ljubljana
Prikaži večSrednja šola za oblikovanje
Srednja šola za oblikovanje Park mladih 8 2000 Maribor POKLICNA MATURA MATEMATIKA SEZNAM VPRAŠANJ ZA USTNI DEL NARAVNA IN CELA ŠTEVILA Opišite vrstni red računskih operacij v množici naravnih števil. Kakšen
Prikaži večPoslovilno predavanje
Poslovilno predavanje Matematične teme z didaktiko Marko Razpet, Pedagoška fakulteta Ljubljana, 20. november 2014 1 / 32 Naše skupne ure Matematične tehnologije 2011/12 Funkcije več spremenljivk 2011/12
Prikaži večSmc 8.indd
SVET MATEMATIČNIH ČUDES 8 UČNI LISTI 7 UČNI LISTI ZA DIFERENCIACIJO PRI POUKU I. Sklop Stran v učbeniku I. 7 II. 8 5 III. 6 69 IV. 70 89 V. 90 5 VI. 6 Oznake ravni zahtevnosti... minimalna raven... temeljna
Prikaži večOSNOVE LOGIKE 1. Kaj je izjava? Kaj je negacija izjave? Kaj je konjunkcija in kaj disjunkcija izjav? Povejte, kako je s pravilnostjo negacije, konjunk
OSNOVE LOGIKE 1. Kaj je izjava? Kaj je negacija izjave? Kaj je konjunkcija in kaj disjunkcija izjav? Povejte, kako je s pravilnostjo negacije, konjunkcije in disjunkcije. Izjava je vsaka poved, za katero
Prikaži večP182C10111
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P18C10111* JESENSKI IZPITNI ROK MATEMATIKA Izpitna pola Ponedeljek, 7. avgust 018 / 10 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Prikaži več2. izbirni test za MMO 2017 Ljubljana, 17. februar Naj bosta k 1 in k 2 dve krožnici s središčema O 1 in O 2, ki se sekata v dveh točkah, ter
2. izbirni test za MMO 2017 Ljubljana, 17. februar 2017 1. Naj bosta k 1 in k 2 dve krožnici s središčema O 1 in O 2, ki se sekata v dveh točkah, ter naj bo A eno od njunih presečišč. Ena od njunih skupnih
Prikaži večMicrosoft Word - N doc
Š i f r a u ~ e n c a/-k e : Dr`avni izpitni center *N05140131* REDNI ROK MATEMATIKA PISNI PREIZKUS Ponedeljek, 9.maj 005 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomo~ki: u~enec prinese s seboj modro ali ~rno
Prikaži večMatematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t
Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t 0.5 1.5 2.0 t a.) Nari²ite tri grafe: graf (klasi ne)
Prikaži večKazalo 1 DVOMESTNE RELACIJE Operacije z dvomestnimi relacijami Predstavitev relacij
Kazalo 1 DVOMESTNE RELACIJE 1 1.1 Operacije z dvomestnimi relacijami...................... 2 1.2 Predstavitev relacij............................... 3 1.3 Lastnosti relacij na dani množici (R X X)................
Prikaži večSPECIJALNA BOLNICA ZA MEDICINSKU REHABILITACIJU KRAPINSKE TOPLICE Ured za centralno naručivanje Tel. (049)
PA BR 147884430 Hum Na Sutli 13.05.2019 0830 BO JO 147858624 Hum na Sutli 29.05.2019 0815 JU BO 147474917 Pregrada 09.07.2019 0800 DL MA 148427658 Sv Križ Začretje 09.07.2019 0745 ST ŠT 148037359 K.oplice
Prikaži več4.Racionalna števila Ulomek je zapis oblike. Sestavljen je iz števila a (a ), ki ga imenujemo števec, in iz števila b (b, b 0), ki ga imenujemo imenov
4.Racionalna števila Ulomek je zapis oblike. Sestavljen je iz števila a (a ), ki ga imenujemo števec, in iz števila b (b, b 0), ki ga imenujemo imenovalec, ter iz ulomkove črte. Racionalna števila so števila,
Prikaži večMatematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y
Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y 2 ). Rešitev: Diferencialna enačba ima ločljive spremenljivke,
Prikaži večRAČUNALNIŠKA ORODJA V MATEMATIKI
DEFINICIJA V PARAVOKOTNEM TRIKOTNIKU DEFINICIJA NA ENOTSKI KROŢNICI GRAFI IN LASTNOSTI SINUSA IN KOSINUSA POMEMBNEJŠE FORMULE Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z
Prikaži večMicrosoft Word - UP_Lekcija04_2014.docx
4. Zanka while Zanke pri programiranju uporabljamo, kadar moramo stavek ali skupino stavkov izvršiti večkrat zaporedoma. Namesto, da iste (ali podobne) stavke pišemo n-krat, jih napišemo samo enkrat in
Prikaži večP181C10111
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P181C10111* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK MATEMATIKA Izpitna pola Sobota, 9. junij 018 / 10 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Prikaži večPRIPRAVA NA 1. Š. N.: KVADRATNA FUNKCIJA IN KVADRATNA ENAČBA 1. Izračunaj presečišča parabole y=5 x x 8 s koordinatnima osema. R: 2 0, 8, 4,0,,0
PRIPRAVA NA 1. Š. N.: KVADRATNA FUNKCIJA IN KVADRATNA ENAČBA 1. Izračunaj presečišča parabole y=5 x +18 x 8 s koordinatnima osema. R: 0, 8, 4,0,,0 5. Zapiši enačbo kvadratne funkcije f (x )=3 x +1 x+8
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - vorsic ET 9.2 OES matri\350ne metode 2011.ppt [Compatibility Mode])
8.2 OBRATOVANJE ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA o Matrične metode v razreševanju el. omrežij Matrične enačbe električnih vezij Numerične metode za reševanje linearnih in nelinearnih enačb Sistem algebraičnih
Prikaži večNAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV
Predmetna komisija za nižji izobrazbeni standard matematika Opisi dosežkov učencev 6. razreda na nacionalnem preverjanju znanja Slika: Porazdelitev točk pri matematiki (NIS), 6. razred 1 ZELENO OBMOČJE
Prikaži večREKONSTRUKCIJA DREVES – 2. del
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 27 (1999/2000) Številka 3 Strani 138 141 Martin Juvan: REKONSTRUKCIJA DREVES 2. del Ključne besede: računalništvo, programiranje,
Prikaži večVrste
Matematika 1 17. - 24. november 2009 Funkcija, ki ni algebraična, se imenuje transcendentna funkcija. Podrobneje si bomo ogledali naslednje transcendentne funkcije: eksponentno, logaritemsko, kotne, ciklometrične,
Prikaži večFGG13
10.8 Metoda zveznega nadaljevanja To je metoda za reševanje nelinearne enačbe f(x) = 0. Če je težko poiskati začetni približek (še posebno pri nelinearnih sistemih), si lahko pomagamo z uvedbo dodatnega
Prikaži večOBLAČNA KAPA NA HRIBU – Razlaga z računom
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 18 (1990/1991) Številka 2 Strani 74 79, V Jože Rakovec: OBLAČNA KAPA NA HRIBU Razlaga z računom Ključne besede: fizika,
Prikaži več2.1 Osnovni pojmi 2 Nim Ga²per Ko²mrlj, Denicija 2.1 P-poloºaj je poloºaj, ki je izgubljen za igralca na potezi. N- poloºaj je poloºaj, ki
2.1 Osnovni pojmi 2 Nim Ga²per Ko²mrlj, 2. 3. 2009 Denicija 2.1 P-poloºaj je poloºaj, ki je izgubljen za igralca na potezi. N- poloºaj je poloºaj, ki je dobljen za igralca na potezi. Poloºaj je kon en,
Prikaži večBrownova kovariancna razdalja
Brownova kovariančna razdalja Nace Čebulj Fakulteta za matematiko in fiziko 8. januar 2015 Nova mera odvisnosti Motivacija in definicija S primerno izbiro funkcije uteži w(t, s) lahko definiramo mero odvisnosti
Prikaži večDOMACA NALOGA - LABORATORIJSKE VAJE NALOGA 1 Dani sta kompleksni stevili z in z Kompleksno stevilo je definirano kot : z = a + b, a p
DOMACA NALOGA - LABORATORIJSKE VAJE NALOGA 1 Dani sta kompleksni stevili z 1 5 2 3 in z 2 3 8 5. Kompleksno stevilo je definirano kot : z = a + b, a predstavlja realno, b pa imaginarno komponento. z 1
Prikaži večMatematika II (UNI) Izpit (23. avgust 2011) RE ITVE Naloga 1 (20 to k) Vektorja a = (0, 1, 1) in b = (1, 0, 1) oklepata trikotnik v prostoru. Izra una
Matematika II (UNI) Izpit (. avgust 11) RE ITVE Naloga 1 ( to k) Vektorja a = (, 1, 1) in b = (1,, 1) oklepata trikotnik v prostoru. Izra unajte: kot med vektorjema a in b, pravokotno projekcijo vektorja
Prikaži večrm.dvi
1 2 3 4 5 6 7 Ime, priimek Razred 14. DRŽAVNO TEKMOVANJE V RAZVEDRILNI MATEMATIKI NALOGE ZA PETI IN ŠESTI RAZRED OSNOVNE ŠOLE Čas reševanja nalog: 90 minut Točkovanje 1., 2., in 7. naloge je opisano v
Prikaži večpredstavitev fakultete za matematiko 2017 A
ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša
Prikaži večIzpit iz GEOMETRIJE 17. junij 2004 Vpisna ²tevilka: Vrsta: Ime in priimek: Sedeº: 1. Poi² i vse stoºnice v P(R 3 ), ki se dotikajo premice x = 0, prem
17. junij 2004 1. Poi² i vse stoºnice v P(R 3 ), ki se dotikajo premice x = 0, premice z = 0 v to ki (1, 1, 0) in premice y = 0 v to ki (1, 0, 1). 2. V projektivni ravnini so dane premice p 1 : 4x 3y z
Prikaži večLayout 1
PREIZKUS IZ MATEMATIKE - Višja srednja šola - Drugi razred Preverjanje znanja Šolsko leto 2011 2012 PREIZKUS IZ MATEMATIKE Višja srednja šola Drugi razred Prostor za samolepilno etiketo NAVODILA V snopiču
Prikaži več9razred.xls
Naloge iz 9 razreda 0- (d) dav Na cilj poti pripeljemo pri povprečni enakomerni hitrosti 90km/ h v 6 urah Koliko časa bi potrebovali za enako pot, če bi b) S katero povprečno hitrostjo smo vozili, vozili
Prikaži večKotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku β a c γ b α sin = a c cos = b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu naspr
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete in hipotenuze. Kosinus kota je razmerje
Prikaži večeAsistent izpis
Datum in?as: 12. 1. 217 7:55:48 4.A 9. 11. 217 2. 11. 217 1. 12. 217 24. 11. 217 4.A Matematika (MAT) 4. ura 4.A Slovenščina (SLJ) 1. ura 15. 12. 217 4.A Angleščina (TJA). ura 2. 12. 217 13. 12. 217 11.
Prikaži večresitve.dvi
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 3. februar Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja. Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer
Prikaži večNENAVADNA FUNKCIJA Z RAČUNALNIKOM
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 26 (1998/1999) Številka 4 Strani 204 208 Martin Juvan: NENAVADNA FUNKCIJA Z RAČUNALNIKOM Ključne besede: matematika,
Prikaži večIme in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 6. julij 2018 Navodila Pazljivo preberite be
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULEA ZA MAEMAIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 6 julij 2018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Za pozitiven rezultat
Prikaži večMicrosoft Word - N doc
Š i f r a u ~ e n c a/-k e : Dr`avni izpitni center *N0614011* REDNI ROK MATEMATIKA PREIZKUS ZNANJA Torek, 9. maja 006 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomo~ki: u~enec prinese s seboj modro ali ~rno
Prikaži več11. Navadne diferencialne enačbe Začetni problem prvega reda Iščemo funkcijo y(x), ki zadošča diferencialni enačbi y = f(x, y) in začetnemu pogo
11. Navadne diferencialne enačbe 11.1. Začetni problem prvega reda Iščemo funkcijo y(x), ki zadošča diferencialni enačbi y = f(x, y) in začetnemu pogoju y(x 0 ) = y 0, kjer je f dana dovolj gladka funkcija
Prikaži večUniverza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Oddelek za matematiko in računalništvo Marko Razpet KNJIGA KVADRATOV LEONARDA PISANSKEGA Študijsko gradivo Zg
Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Oddelek za matematiko in računalništvo Marko Razpet KNJIGA KVADRATOV LEONARDA PISANSKEGA Študijsko gradivo Zgodovina matematike Ljubljana, april 2019 Vsebina Seznam
Prikaži večTEORIJA ŠTEVIL IN VERJETNOSTNI RAČUN
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 21 (1993/1994) Številka 5 Strani 264 271 Ivan Vidav: TEORIJA ŠTEVIL IN VERJETNOSTNI RAČUN Ključne besede: matematika,
Prikaži večNEPOSREDNO OPAZOVANJE Z DALJNOGLEDOM IN FOTOGRAFIRANJE NAVIDEZNEGA VENERINEGA PREHODA PREK SONCA
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 31 (2003/2004) Številka 5 Strani 290 293 Andrej Kregar: NEPOSREDNO OPAZOVANJE Z DALJNOGLEDOM IN FOTOGRAFIRANJE NAVIDEZNEGA
Prikaži večMicrosoft Word - Delo_energija_12_.doc
12 Delo in potencialna enegija Vsebina: Delo kot integal sile na poti, delo elektične sile, delo po zaključeni poti, potencialna enegija, potencialna enegija sistema nabojev, delo kot azlika potencialnih
Prikaži večIme in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 31. avgust 2018 Navodila Pazljivo preberite
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 31 avgust 018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Za pozitiven
Prikaži večOrganizacija, letnik 43 Razprave številka 4, julij-avgust 2010 Vpliv pro jekt ne zre lo sti or ga ni za ci je na us pe šnost pri pra ve evrop skih pro
Vpliv pro jekt e zre lo sti or ga i za ci je a us pe šost pri pra ve evrop skih pro jek tov Mar ja Kraj ik 1, Mir ko Mar kič 2 1 Ku rir ska pot 2c, Slo ve ski Ja vor ik, 4270 Je se i ce, marjakrajik@yahoo.com
Prikaži večOsnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
Prikaži večINDIVIDUALNI PROGRAM PREDMET: MATEMATIKA ŠOL. LETO 2015/2016 UČITELJ: ANDREJ PRAH Učenec: Razred: 7. Leto šolanja: Ugotovitev stanja: Učenec je lani n
INDIVIDUALNI PROGRAM PREDMET: MATEMATIKA ŠOL. LETO 2015/2016 UČITELJ: ANDREJ PRAH Učenec: Razred: 7. Leto šolanja: Ugotovitev stanja: Učenec je lani neredno opravljal domače naloge. Pri pouku ga je bilo
Prikaži večDN4(eks7).dvi
DN#4 lnsk DN#7) - mrec 09) B Potence s celimi eksponenti Potenc je izrz oblike n, kjer je poljubno število R), n p poljubno nrvno li celo število n N li n Z). Število imenujemo osnov, n je stopnj li eksponent.
Prikaži večUniverza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in ra unalni²tvo Izobraºevalna matematika Pisni izpit pri predmetu K
31. januar 2014 1. [25] V kino dvorano z 10 vrstami po 10 o²tevil enih sedeºev vstopi 100 ljudi. Od tega je 40 deklet in 60 fantov. Na koliko na inov se lahko posedejo, (a) e ni nobenih omejitev? (b) e
Prikaži večresitve.dvi
FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika Pisni izpit. junij 22 Ime in priimek Vpisna st Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer so
Prikaži večDelovni zvezek / matematika za 8 izrazi POENOSTAVLJANJE IZRAZOV 3. skupina 2. Izra~unaj, koliko stane izdelava `i~nega modela, ~e meri rob
izrazi POENOSTAVLJANJE IZRAZOV 2. Izra~unaj, koliko stane izdelava `i~nega modela, ~e meri rob a = 10 dm in b = 20 dm. 1 m `ice stane 1,6. Mojster pa za izdelavo modela ra~una toliko, kot smo pla~ali za
Prikaži večMicrosoft Word - N _moderacija.docx
2 N151-401-2-2 SPLOŠNA NAVODILA Prosimo, da moderirano različico navodil za vrednotenje dosledno upoštevate. Če učenec pravilno reši nalogo na svoj način (ki je matematično korekten) in je to razvidno
Prikaži večGeometrija v nacionalnih preverjanjih znanja
Geometrija v nacionalnih preverjanjih znanja Aleš Kotnik, OŠ Rada Robiča Limbuš Boštjan Repovž, OŠ Krmelj Struktura NPZ za 6. razred Struktura NPZ za 9. razred Taksonomska stopnja (raven) po Gagneju I
Prikaži večDiapozitiv 1
Pogojni stavek Pogojni (if) stavek Tip bool Primerjanje Uranič Srečo If stavek Vsi dosedanji programi so se izvajali zaporedoma, ni bilo nobenih vejitev Program razvejimo na osnovi odločitev pogojnega
Prikaži večSlide 1
Vsak vektor na premici skozi izhodišče lahko zapišemo kot kjer je v smerni vektor premice in a poljubno število. r a v Vsak vektor na ravnini skozi izhodišče lahko zapišemo kot kjer sta v, v vektorja na
Prikaži večMATEMATIKA 2. LETNIK GIMNAZIJE G2A,G2B Sestavil: Matej Mlakar, prof. Ravnatelj: Ernest Simončič, prof. Šolsko leto 2011/2012 Število ur: 140
MATEMATIKA 2. LETNIK GIMNAZIJE G2A,G2B Sestavil: Matej Mlakar, prof. Ravnatelj: Ernest Simončič, prof. Šolsko leto 2011/2012 Število ur: 140 Pravila ocenjevanja pri predmetu matematika na Gimnaziji Krško
Prikaži večMicrosoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij_17-18
9. vaja: RAČUN EJNE NOSILNOSTI AB PLOŠČ PO ETODI PORUŠNIH LINIJ S pomočjo analize plošč po metodi porušnih linij določite mejno obtežbo plošče, za katero poznate geometrijo, robne pogoje ter razporeditev
Prikaži večSvet elektronika 195.indd
LCD ti mer z iz re dno niz ko po ra bo in zu na njim pro že njem Avtor: Ju re Mi keln E-pošta: stik@svet-el.si Bral ci na še re vi je se ver jet no spom ni jo na ših ti mer jev. Spr va smo na re di li
Prikaži večTLAK PLOŠČINA 1. Zapiši oznako in enoto za ploščino. 2. Zapiši pretvornik pri ploščini in po velikosti zapiši enote od mm 2 do km Nariši skico z
TLAK PLOŠČINA 1. Zapiši oznako in enoto za ploščino. 2. Zapiši pretvornik pri ploščini in po velikosti zapiši enote od mm 2 do km 2. 3. Nariši skico za kvadrat in zapiši, kako bi izračunal ploščino kvadrata.
Prikaži večRavninski grafi Tina Malec 6. februar 2007 Predstavili bomo nekaj osnovnih dejstev o ravninskih grafih, pojem dualnega grafa (k danemu grafu) ter kako
Ravninski grafi Tina Malec 6. februar 2007 Predstavili bomo nekaj osnovnih dejstev o ravninskih grafih, pojem dualnega grafa (k danemu grafu) ter kako ugotoviti, ali je nek graf ravninski. 1 Osnovni pojmi
Prikaži večC:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/testi in izpiti/ /IZPITI/FKKT-februar-14.dvi
Kemijska tehnologija, Kemija Bolonjski univerzitetni program Smer: KT K WolframA: DA NE Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I 6. 2. 2014 Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument.
Prikaži večO EKSPONENTNI FUNKCIJI Martin Raič Jesen 2013
O EKSPONENTNI FUNKCIJI Mari Raič Jese 203 M. RAIČ: O EKSPONENTNI FUNKCIJI Ekspoea fukcija z osovo a > 0 je defiiraa ko fukcija, ki x preslika v a x. Ta fukcija je pomembe sesavi del začeega ečaja aalize.
Prikaži več5 SIMPLICIALNI KOMPLEKSI Definicija 5.1 Vektorji r 0,..., r k v R n so afino neodvisni, če so vektorji r 1 r 0, r 2 r 0,..., r k r 0 linearno neodvisn
5 SIMPLICIALNI KOMPLEKSI Definicija 5.1 Vektorji r 0,..., r k v R n so afino neodvisni, če so vektorji r 1 r 0, r 2 r 0,..., r k r 0 linearno neodvisni. Če so krajevni vektorji do točk a 0,..., a k v R
Prikaži večMicrosoft Word - M
Državni izpitni center *M773* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 4. junij SPLOŠNA MATRA RIC M-77--3 IZPITNA POLA ' ' Q Q ( Q Q)/ Zapisan izraz za naboja ' ' 6 6 6 Q Q (6 4 ) / C
Prikaži večIdentifikacija Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja Vprašalnik za učitelje Matematika International Association for the Eval
Identifikacija Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja Vprašalnik za učitelje Matematika International Association for the Evaluation of Educational Achievement Copyright IEA, 2008
Prikaži večMicrosoft Word - Document15
3.4 TEHNI NO PORO ILO 3.4.1 SPLO NO Mestna ob ina Nova Gorica je naro ila izdelavo PZI projekta za ureditev prehoda za pe ce ob vrtcu Najdihojca na Gregor i evi ulici v Novi Gorici (slika 1). Namen predvidene
Prikaži večeAsistent izpis
Datum in čas: 28. 9. 2016 07:26:49 4.ag 27. 9. 2016 4.ag Elektrotehnika (ELE) 7. ura Preizkus znanja 10. 10. 2016 4.ag Matematika (MAT) 3. ura 18. 10. 2016 4.ag Računalništvo - izbirni (RAči) 9. ura (13:40-14:25)
Prikaži več